Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.17 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 190 6744659 6460694 2026-08-30T15:01:31Z Erardo Galbi 166658 6744659 wikitext text/x-wiki '''Matematična konstanta''' je [[količina]] v [[matematika|matematiki]], ki ne spreminja svoje [[vrednost]]i. Tako je konstanta nasprotje [[spremenljivka|spremenljivki]]. Matematične konstante so z razliko od [[fizikalna konstanta|fizikalnih]] določene neodvisno od katerekoli fizikalne [[meritev|meritve]]. == Razpredelnica nekaterih izbranih matematičnih konstant == Uporabljene kratice: : ''I'' - [[iracionalno število]], ''A'' - [[algebrsko število]], ''T'' - [[transcendentno število]], ? - še neznano : Spl - [[matematika|splošno]], TeŠ - [[teorija števil]], TeK - [[teorija kaosa]], Kom - [[kombinatorika]], Inf - [[teorija informacij]], Ana - [[matematična analiza]] {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#A0E0A0" ! označba ! vrednost ! ime(na) ! področje ! N ! prvič opisana ! [[število|#]] znanih [[števka|števk]] |- | '''0''', <math>0 \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | = 0 | [[0|nič]] | '''[[matematika|Spl]]''' | style="text-align:center;" | ''[[racionalno število|R]]'' | okoli 7.-5. stoletje pr. n. št. | style="text-align:right;" | / |- | '''1''', <math>1 \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | = 1 | [[1 (število)|ena]] | '''[[matematika|Spl]]''' | style="text-align:center;" | ''[[racionalno število|R]]'' | / | style="text-align:right;" | / |- | '''''[[i]]''''', <math>i \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | <math> = \sqrt{-1}\!\, </math> | [[imaginarna enota]] | '''[[matematika|Spl]]''', '''[[matematična analiza|Ana]]''' | style="text-align:center;" | ''[[algebrsko število|A]]'' | 16. stoletje | style="text-align:right;" | / |- | '''''[[pi (črka)|π]]''''', <math>\pi \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 3,14159 26535 89793 23846 26433 83279 50288 | [[pi]], [[Arhimed]]ova konstanta ali [[Ludolph van Ceulen|Ludolfovo število]] | '''[[matematika|Spl]]''', '''[[matematična analiza|Ana]]''' | style="text-align:center;" | ''[[transcendentno število|T]]'' | okoli 2000 pr. n. št. | style="text-align:right;" | 10.000.000.000.000 |- | '''''[[e (matematična konstanta)|e]]''''', <math>e \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 2,71828 18284 59045 23536 02874 71352 66249 | [[Napierova konstanta]], osnova [[naravni logaritem|naravnega logaritma]] | '''[[matematika|Spl]]''', '''[[matematična analiza|Ana]]''' | style="text-align:center;" | ''[[transcendentno število|T]]'' | &nbsp; | style="text-align:right;" | 100.000.000.000 |- | '''[[Kvadratni koren števila 2|√2]]''', <math>\sqrt{2} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 1,41421 35623 73095 04880 16887 24209 69807 | [[kvadratni koren števila 2]], [[Pitagora|Pitagorova]] konstanta | '''[[matematika|Spl]]''' | style="text-align:center;" | ''[[iracionalno število|I]]'' | &nbsp; | style="text-align:right;" | 200.000.000.000 |- | '''[[Kvadratni koren števila 3|√3]]''', <math>\sqrt{3} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 1,73205 08075 68877 29352 74463 41505 87236 | [[kvadratni koren števila 3]], [[Teodor iz Kirene|Teodorjeva]] konstanta | '''[[matematika|Spl]]''' | style="text-align:center;" | ''[[algebrsko število|A]]'' | okoli 800 pr. n. št. | style="text-align:right;" | / |- | '''[[Kvadratni koren števila 5|√5]]''', <math>\sqrt{5} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 2,23606 79774 99789 69640 91736 68731 27623 | [[kvadratni koren števila 5]] | '''[[matematika|Spl]]''' | style="text-align:center;" | ''[[algebrsko število|A]]'' | okoli 800 pr. n. št. | style="text-align:right;" | / |- | '''''[[gama|γ]]''''', <math>\gamma \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,57721 56649 01532 86060 65120 90082 40243 | [[Euler-Mascheronijeva konstanta]] | '''[[matematika|Spl]]''', '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | ? | [[1735 v znanosti|1735]] | style="text-align:right;" | 14.922.244.771 |- | '''''[[fi|φ]]''''', '''''Φ''''', <math>\varphi \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 1,61803 39887 49894 84820 45868 34365 63811 | [[število zlatega reza]] | '''[[matematika|Spl]]''' | style="text-align:center;" | ''[[algebrsko število|A]]'' | 3. stoletje pr. n. št. | style="text-align:right;" | 100.000.000.000 |- | '''''[[ro|ρ]]''''', <math>\rho \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 1,32471 79572 44746 02596 09088 54478 09734 | [[plastično število]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | ''[[algebrsko število|A]]'' | [[1928 v znanosti|1928]] | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''[[beta|β]]''''' ^'''*''', <math>\beta^{*} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,70258 | [[Embree-Trefethenova konstanta]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | &nbsp; | style="text-align:right;" | &nbsp; |----- | '''''[[delta|δ]]''''', <math>\delta \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 4,66920 16091 02990 67185 32038 20466 20161 | [[Feigenbaumovi konstanti|Feigenbaumova konstanta]] | '''[[teorija kaosa|TeK]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | &nbsp; | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''[[alfa|α]]''''', <math>\alpha \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 2,50290 78750 95892 82228 39028 73218 21578 | [[Feigenbaumovi konstanti|Feigenbaumova konstanta]] | '''[[teorija kaosa|TeK]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | &nbsp; | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''[[C]]''''' _'''2''', <math>C_{2} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,66016 18158 46869 57392 78121 10014 55577 | [[konstanta praštevilskih dvojčkov]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | &nbsp; | style="text-align:right;" | 5.020 |- | '''''[[M]]'''''_'''1''', <math>M_{1} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,26149 72128 47642 78375 54268 38608 69585 | [[Meissel-Mertensova konstanta]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | [[1866 v znanosti|1866]]<br />[[1874 v znanosti|1874]] | style="text-align:right;" | 8.010 |- | '''''[[B]]'''''_'''2''', <math>B_{2} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 1,90216 05823 | [[Brunova konstanta]] za praštevilske dvojčke | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | [[1919 v znanosti|1919]] | style="text-align:right;" | 10 |- | '''''B'''''_'''4''', <math>B_{4} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,87058 83800 | [[Brunova konstanta]] za praštevilske četverčke | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | &nbsp; | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''[[lambda|Λ]]''''', <math>\Lambda \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | > – 2,7 · 10⁻⁹ | [[de Bruijn-Newmananova konstanta]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | [[1950 v znanosti|1950]]? | style="text-align:right;" | ''nobeno'' |- | '''''[[G]]''''', <math>G \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,91596 55941 77219 01505 46035 14932 38411 | [[Catalanova konstanta]] | '''[[kombinatorika|Kom]]''' | style="text-align:center;" | ? | &nbsp; | style="text-align:right;" | 31.026.000.000 |- | '''''K''''', <math>K \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,76422 36535 89220 66299 06987 31250 09232 | [[Landau-Ramanudžanova konstanta]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | ''[[iracionalno število|I]]'' (''?'') | &nbsp; | style="text-align:right;" | 30.010 |- | '''''K''''', <math>K \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 1,13198 824 | [[Viswanathova konstanta]]^'''1''' | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | &nbsp; | style="text-align:right;" | 8 |- | '''''B´'''''_'''L''', <math>B'_{\mathrm{L}} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | = 1 | [[Legendrova konstanta]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | &nbsp; | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''[[mi (črka)|μ]]''''', <math>\mu \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 1,45136 92348 83381 05028 39684 85892 02744 | [[Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta]], [[Soldnerjeva konstanta]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | &nbsp; | style="text-align:right;" | 75.500 |- | '''''E'''''_'''B''', <math>E_{\mathrm{B}} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 1,60669 51524 15291 76378 33015 23190 92458 | [[Erdős-Borweinova konstanta]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | ''[[iracionalno število|I]]'' | &nbsp; | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''C'''''_'''E''', <math>C_{\mathrm{E}} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,23571 11317 19232 93137 41434 75359 61677 | [[Copeland-Erdőseva konstanta]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | &nbsp; | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''β''''', <math>\beta \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,28016 94990 23869 13303 | [[Bernštejnova konstanta]] | '''[[matematična analiza|Ana]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | [[1914 v znanosti|1914]] | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''[[lambda|λ]]'''''_'''1''', <math>\lambda_{1} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,30366 30028 98732 65859 74481 21901 55623 | [[Gauss-Kuzmin-Wirsingova konstanta]] | '''[[kombinatorika|Kom]]''' | style="text-align:center;" | ''[[iracionalno število|I]]'' (''?'') | [[1974 v znanosti|1974]] | style="text-align:right;" | 385 |- | '''''[[sigma|σ]]''''', <math>\sigma \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,35323 63718 54995 98454 | [[Hafner-Sarnak-McCurleyjeva konstanta]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | [[1993 v znanosti|1993]] | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''λ''''', <math>\lambda \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,62432 99885 43550 87099 29363 83100 83724 | [[Golomb-Dickmanova konstanta]] | '''[[kombinatorika|Kom]]''', '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | [[1930 v znanosti|1930]] <br /> [[1964 v znanosti|1964]] | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''γ''''', <math>\gamma \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 3,27582 29187 21811 15978 76818 82453 84386 | [[Lévyjeva konstanta]], Hinčin-Lévyjeva konstanta | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | &nbsp; | [[1935 v znanosti|1935]] <br /> [[1936 v znanosti|1936]] | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''K'''''_'''0''', <math>K_{0} \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 2,68545 20010 65306 44530 97148 35481 79569 | [[Hinčinova konstanta]] | '''[[teorija števil|TeŠ]]''' | style="text-align:center;" | ? | [[1934 v znanosti|1934]] | style="text-align:right;" | 7.350 |- | '''''[[omega|Ω]]''''', <math>\Omega \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,56714 32904 09783 87299 99686 62210 35554 | [[konstanta omega]] | '''[[matematična analiza|Ana]]''' | style="text-align:center;" | ''[[transcendentno število|T]]'' | &nbsp; | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''λ''''', <math>\lambda \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 1,30357 7269 | [[Conwayjeva konstanta]] | '''[[matematika|Spl]]''' | style="text-align:center;" | ''[[algebrsko število|A]]'' | &nbsp; | style="text-align:right;" | &nbsp; |- | '''''[[G]]''''', <math>G \!\,</math> | width="40%" align="left" bgcolor="f0fff0" | ≈ 0,83462 68416 74073 18628 14297 32799 0468 | [[Gaussova konstanta]] | '''[[matematika|Spl]]''' | style="text-align:center;" | ''[[transcendentno število|T]]'' | [[1799 v znanosti|1799]] | style="text-align:right;" | &nbsp; |} '''Opomba:''' * ^'''0''' Razpredelnica je zložena precej 'naključno'. ==Glej tudi== * [[matematična konstanta#Drugačna razvrstitev|drugačno razvrstitev matematičnih konstant]] na podlagi predstavitve z [[verižni ulomek|verižnimi ulomki]]. == Zunanje povezave == * Stran Stevena Fincha o matematičnih konstantah (v angleščini): http://pauillac.inria.fr/algo/bsolve/constant/constant.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031204213209/http://pauillac.inria.fr/algo/bsolve/constant/constant.html |date=2003-12-04 }} * Steven Fincheva drugačna razvrstitev (v angleščini): http://pauillac.inria.fr/algo/bsolve/constant/table.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031001222618/http://pauillac.inria.fr/algo/bsolve/constant/table.html |date=2003-10-01 }} * Stran Xavierja Gourdona in Pascala Sebaha o številih, matematičnih konstantah in algoritmih (v angleščini): http://numbers.computation.free.fr/Constants/constants.html * Simon Plouffejev pretvornik (v angleščini): http://pi.lacim.uqam.ca/eng/ * CECMov računalnik z obratno simboliko (ISC) (po nam kako lahko dano število skonstruiramo iz matematičnih konstant) (v angleščini): http://www.cecm.sfu.ca/projects/ISC/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031008114227/http://www.cecm.sfu.ca/projects/ISC/ |date=2003-10-08 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematične konstante| ]] k2w6zeloqqgnzqrpaf26w205mdafali 0 4746 6744637 6741987 2026-08-30T14:14:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744637 wikitext text/x-wiki {{Koord|47|N|20|E|display=title}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Madžarska | native_name = Magyarország | common_name = Madžarska | common_name2 = Madžarske | image_flag = Flag of Hungary.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Hungary.svg | symbol_width = 50px | national_anthem = {{unbulleted list |{{jezik|hu|[[Himnusz]]}}<ref>{{navedi splet|url=http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619|title=The Story Behind the Hungarian National Anthem|publisher=Jules S. Vállay|access-date=8.5.2017|archive-date=10.10.2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010075407/http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619|url-status=dead}}</ref><small> |([[madžarščina|madžarsko]]): ''Himna'' |[[File:Hungarian national anthem, performed by the United States Navy Band (1997 arrangement).mp3|center]] }} | national_motto = | image_map = EU-Hungary.svg | map_caption = Lega Madžarske (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) | capital = [[Budimpešta]] | official_languages = [[madžarščina]]<ref name="Flaw" /> | ethnic_groups_year = mikropopis 2016 | ethnic_groups = {{unbulleted list | 98,3 % [[Madžari]] | 3,2 % [[Romi]] | 1,8 % [[Nemci]] | 1 % neopred.<ref group="note">Na Madžarskem se prebivalci lahko opredelijo kot pripadniki več različnih narodnosti, zato je seštevek lahko večji od skupnega števila prebivalcev.</ref><ref name="census 2016">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|work=Hungarian Central Statistical Office|location=Budimpešta |year=2018|access-date=10.1.2019|isbn=978-963-235-542-9}}</ref> }} | demonym = [[Madžari|Madžar]] | government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarna demokracija]] | leader_title1 = [[Predsednik Madžarske|predsednik države]]: | leader_name1 = [[András Baka]]<ref>{{navedi novice|last=Király-Gál |first=Gábor |title=Döntött az Országgyűlés: Baka András Magyarország nyolcadik köztársasági elnöke |work=Portfolio |url=https://www.portfolio.hu/gazdasag/20260811/dontott-az-orszaggyules-baka-andras-magyarorszag-nyolcadik-koztarsasagi-elnoke-855504 |date=11.8.2026 |accessdate=11.8.2026 |language=hu}}</ref> | leader_title2 = [[Predsednik madžarske vlade|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Péter Magyar]] | leader_title3 = [[Vodja madžarskega državnega zbora|vodja državnega zbora]]: | leader_name3 = [[Ágnes Forsthoffer]] | sovereignty_type = Ključni dogodki | established_event1 = Nastanek Madžarske | established_date1 = 895<ref>{{navedi knjigo|title=Encyclopedia Americana: Heart to India|url=https://books.google.com/books?id=igzYAAAAMAAJ|volume=1|year=2006|publisher=Scholastic Library Pub.|isbn=978-0-7172-0139-6|page=581}}</ref> | established_event2 = Pokristjanjenje kraljestva | established_date2 = 25. 12. 1000<ref>University of British Columbia. Committee for Medieval Studies, [https://books.google.com/books?id=xV7xAAAAMAAJ Studies in medieval and renaissance history], Committee for Medieval Studies, University of British Columbia, 1980, p. 159</ref> | established_event3 = [[Zlata bula (1222)]] | established_date3 = 24. 4. 1222 | established_event4 = {{brez preloma|[[Bitka pri Mohaču]]}} | established_date4 = 29. 8. 1526 | established_event5 = {{brez preloma|[[Bitka pri Budi (1686)]]}} | established_date5 = 2. 9. 1686 | established_event6 = {{brez preloma|[[Revolucije leta 1848|Madžarska revolucija 1848]]}} | established_date6 = 15. 3. 1848 | established_event7 = [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko cesarstvo]] | established_date7 = 30. 3. 1867 | established_event8 = [[Trianonska pogodba]] | established_date8 = 4. 6. 1920 | established_event9 = Tretja madžarska republika (1989–2012) | established_date9 = 23. 10. 1989 | area_km2 = 93.030<ref name=area>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=Hungary|publisher=CIA The World Factbook|access-date=27.3.2014|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}</ref> | area_rank = 108. | percent_water = 3,7<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ |title=CIA World Factbook weboldal |access-date=3.6.2009 |archive-date=2021-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ |url-status=dead }}</ref> | population_estimate_year = 2021 | population_estimate = 9.730.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.ksh.hu/pls/ksh/docs/eng/xstadat/xstadat_annual/i_wdsd003c.html|title=STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1941–)|website=www.ksh.hu|access-date=12.6.2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190620140533/http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_eves/i_wnt001c.html|archive-date=20.6.2019|url-status=live}}</ref> | population_estimate_rank = 91. | population_density_km2 = {{#expr:9769526/93030 round 0}} | population_density_rank = 78. | GDP_PPP_year = 2021 | GDP_PPP = {{rast}} 359,9 mrd. USD<ref name="IMFWEOHU">{{navedi splet |title=Report for Selected Countries and Subjects |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/October/weo-report?c=944,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2021&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |website=IMF |access-date=26.10.2021 |language=en}}</ref><br/> | GDP_PPP_rank = 53. | GDP_PPP_per_capita = {{rast}} 36.848 USD<ref name="IMFWEOHU"/><br/> | GDP_PPP_per_capita_rank = 41. | GDP_nominal_year = 2021 | GDP_nominal = {{brez preloma|{{rast}} 180,96 mrd. USD}}<ref name="IMFWEOHU"/><br/> | GDP_nominal_rank = 53. | GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 18.527 USD<ref name="IMFWEOHU"/><br/> | GDP_nominal_per_capita_rank = 45. | Gini_year = 2020 | Gini = 28,3 <!--number only--> | Gini_rank = | HDI_year = 2019 | HDI = 0,854 <!--number only--> | HDI_rank = 40. | currency = [[Madžarski forint|forint]] | currency_code = HUF | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = .hu{{oznaka vira|aaa|a|}} | calling_code = 36 | footnote_a = {{note|aaa}} Skupaj z ostalimi članicami EU je v uporabi tudi domena [[.eu]]. }} '''Madžarska''' ({{Jezik-hu|link=no|Magyarország}}, madžarska izgovorjava: {{Audio|hu-Magyarország.ogg|ˈmɒɟɒrorsaːɡ}}, nemško: ''Ungarn'') je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[celinska država]].<ref name="Flaw">{{Navedi splet|url=http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf|title=The Fundamental Law of Hungary|publisher=Hungarian State|accessdate=8.5.2017|archivedate=29.6.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140629205136/http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf}}</ref> Madžarska obsega 93.030&nbsp;km² [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in meji na [[Slovaška|Slovaško]] na severu, [[Ukrajina|Ukrajino]] na severovzhodu, [[Romunija|Romunijo]] na vzhodu in jugovzhodu, [[Srbija|Srbijo]] na jugu, [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugozahodu ter [[Avstrija|Avstrijo]] na zahodu. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, večinoma [[Madžari|etničnih Madžarov]] in številno [[Romi|romsko]] manjšino. [[Madžarščina]], uradni jezik, je najbolj razširjen [[Uralski jeziki|uralski jezik]] na svetu in med redkimi [[Indoevropski jeziki|neindoevropskimi jeziki]], ki se v Evropi obsežneje govorijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.helsinki.fi/~tasalmin/fu.html|title=Uralic (Finno-Ugrian) languages, Classification of the Uralic (Finno-Ugrian) languages, with present numbers of speakers and areas of distribution (last updated 24.9.201)|date=6.6.2017|publisher=helsinki.fi|accessdate=6.6.2017}}</ref> [[Budimpešta]] je glavno in [[Seznam mest na Madžarskem|največje mesto]] države; druga večja urbana območja so [[Debrecen]], [[Szeged]], [[Miskolc]], [[Pécs]] in [[Gjur|Győr]]. Ozemlje današnje Madžarske je bilo stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], [[Germani|germanskimi plemeni]], [[Huni]], zahodnimi Slovani in [[Avari]]. Temelji madžarske države so bili vzpostavljeni v poznem devetem stoletju našega štetja, ko je [[Madžari|madžarski]] veliki knez [[Árpád Madžarski|Árpád]] osvojil Panonsko nižino.<ref>{{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf|title=Hungary in the Carpathian Basin|date=6.6.2017|publisher=Lajos Gubcsi, PhD|accessdate=6.6.2017}}</ref><ref name="Acta orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae">{{Navedi knjigo|title=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae|url=https://books.google.com/books?id=kNkTAQAAMAAJ|volume=36|year=1982|publisher=Magyar Tudományos Akadémia (Hungarian Academy of Sciences)|page=419}}</ref> Leta 1000 se je na prestol povzpel njegov pravnuk [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]], ki je svojo posest spreobrnil v [[Ogrska|krščansko kraljestvo]]. Do 12. stoletja je Madžarska postala regionalna sila, kulturni in politični vrhunec pa je dosegla v 15. stoletju.<ref>Kristó Gyula – Barta János – Gergely Jenő: Magyarország története előidőktől 2000-ig (History of Hungary from the prehistory to 2000), Pannonica Kiadó, Budapest, 2002, {{ISBN|963-9252-56-5}}, str. 687, str. 37, str. 113 ("Magyarország a 12. század második felére jelentős európai tényezővé, középhatalommá vált"/"Do 12. stoletja je Madžarska postala pomembna evropska država, postala je srednja sila", "A Nyugat részévé vált Magyarország&nbsp;.</ref> Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je del madžarskega ozemlja [[Osmanska Ogrska|zasedlo Osmansko cesarstvo]] (1541–1699). Madžarska je na prelomu 18.&nbsp;stoletja prišla pod [[Habsburška monarhija|habsburško nadoblast]], pozneje pa se je [[Avstro-Ogrski kompromis|pridružila]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]] in tvorila [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], ki je bila v začetku 20. stoletja ena najpomembnejših evropskih držav.<ref>{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/place/Austria-Hungary|title=Austria-Hungary, HISTORICAL EMPIRE, EUROPE|date=6.6.2017|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=6.6.2017}}</ref> Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni je]] Avstro-Ogrska razpadla. Z uveljavitvijo določil [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe]] so se vzpostavile sedanje meje Madžarske, kar je povzročilo izgubo 71&nbsp;% njenega ozemlja, 58&nbsp;% njenega prebivalstva in 32&nbsp;% etničnih Madžarov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Richard C. Frucht|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|date=31.12.2004|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|page=360}}</ref><ref>{{Navedi enciklopedijo|title=Trianon, Treaty of|url=http://www.encyclopedia.com/doc/1E1-TrianonTr.html|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|year=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Text of the Treaty, Treaty of Peace Between The Allied and Associated Powers and Hungary And Protocol and Declaration, Signed at Trianon.6.4, 1920|url=http://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Trianon|accessdate=10.6.2009}}</ref> Po burnem medvojnem obdobju se je Madžarska v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pridružila [[Sile osi|silam osi]] in pri tem zasedla tudi del slovenskega ozemlja ([[Prekmurje]])<ref name="Sobota">{{navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/za-svobodno-prekmurje-je-tekla-krvava-mura/110703 |title=Za svobodno Prekmurje je tekla krvava Mura |accessdate=2.3.2022 |date=27.4.2015 |format= |work= }}</ref>, pozneje pa ob porazu sil osi utrpela znatno uničenje in številne človeške žrtve.<ref name="Montgomery">[http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=7&pre=1 ''Hungary: The Unwilling Satellite''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070216070442/http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=7&pre=1|date=16.2.2007}} John F. Montgomery, ''Hungary: The Unwilling Satellite''.http://kapos.hu/hirek/kis_szines/2018-06-16/megerkezett_az_idei_balaton_sound_himnusza.html Devin-Adair Company, New York, 1947.</ref><ref name="Thomas, pg. 11">Thomas, ''The Royal Hungarian Army in World War II'', pg. 11</ref> Povojna Madžarska je postala satelitska država [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], kar je vodilo do ustanovitve Madžarske ljudske republike. Po neuspešni [[Madžarska revolucija 1956|revoluciji leta 1956]] je Madžarska postala razmeroma svobodnejša, čeprav še vedno represivna članica vzhodnega bloka. Odstranitev madžarske mejne ograje z Avstrijo je pospešila razpad vzhodnega bloka in nato [[Razpad Sovjetske zveze|Sovjetske zveze]].<ref>{{Navedi novice|last=Hanrahan|first=Brian|authorlink=Brian Hanrahan|title=Hungary's Role in the 1989 Revolutions|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8036685.stm|work=[[BBC News]]|date=9.5.2009}}</ref> 23. oktobra 1989 je Madžarska postala [[Demokracija|demokratična]] parlamentarna republika.<ref>{{Navedi časopis|date=23.10.1989|title=1989. évi XXXI. törvény az Alkotmány módosításáról|trans-title=Act XXXI of 1989 on the Amendment of the Constitution|journal=Magyar Közlöny|language=hu|location=Budimpešta |publisher=Pallas Lap- és Könyvkiadó Vállalat|volume=44|issue=74|page=1219}}</ref> Madžarska se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 2004, od leta 2007 pa je vključena tudi v [[Schengensko območje|Schengensko območje.]]<ref>{{Navedi splet|date=6.6.2017|title=Benefits of EU Membership|url=http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170608120246/http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630|archivedate=8.6.2017|accessdate=6.6.2017|publisher=Hungarian Chamber of Commerce and Industry}}</ref> Madžarska ima v mednarodnih odnosih srednje vpliven položaj, predvsem zaradi svojega kulturnega in gospodarskega vpliva.<ref>{{Navedi časopis|last=Higgott|first=Richard A.|last2=Cooper|first2=Andrew Fenton|date=1990|title=Middle Power Leadership and Coalition Building: Australia, the Cairns Group, and the Uruguay Round of Trade Negotiations|url=https://www.jstor.org/stable/2706854|journal=International Organization|volume=44|issue=4|pages=589–632|doi=10.1017/S0020818300035414|issn=0020-8183|jstor=2706854}}</ref> Velja za razvito državo z gospodarstvom z visokimi dohodki in se uvršča na 40. mesto lestvice držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] (HDI 2013), državljani pa uživajo univerzalno zdravstveno oskrbo in brezplačno srednješolsko izobraževanje.<ref name="auto">{{Navedi časopis|last=OECD|date=27.6.2013|title=OECD Health Data: Social protection|url=http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/data/oecd-health-statistics/oecd-health-data-social-protection_data-00544-en|journal=OECD Health Statistics (Database)|doi=10.1787/data-00544-en|access-date=14.7.2013}}</ref><ref name="europa">{{Navedi splet|url=http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20131106181321/http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archivedate=6.11.2013|title=Compulsory Education in Europe 2013/2014|publisher=European commission|accessdate=19.5.2014|last=Eurydice}}</ref> Madžarska ima dolgo zgodovino pomembnih prispevkov k umetnosti, glasbi, literaturi, športu, znanosti in tehniki.<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=Hungary's Nobel Prize Winners, 13 Hungarian win Nobel Prize yet}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.medalspercapita.com/#golds-per-capita:all-time|work=medalspercapita.com|title=Population per Gold Medal. Hungary has the second highest gold medal per capita in the world. All together it has 175 gold medal until 2016.|accessdate=2022-02-26|archive-date=2017-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170730144712/http://www.medalspercapita.com/#golds-per-capita:all-time|url-status=dead}}</ref><ref name="Britannic .=">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276684/Hungarian-literature ''Hungarian literature – ”Popular poetry is the only real poetry was the opinion of Sándor Petőfi, one of the greatest Hungarian poets, whose best poems rank among the masterpieces of world literature” <nowiki>[</nowiki>Sándor Petőfi, eden največjih madžarskih pesnikov, čigar najbolje pesmi spadajo med mojstrovine svetovne literature, je menil, da je ljudsko pesništvo edino resnično pesništvo.<nowiki>]</nowiki>], ''Encyclopædia Britannica'', 2012 edition</ref><ref>Szalipszki, str.12<br />Državo opisuje kot »dom glasbe« po »splošnem prepričanju«.</ref> Je trinajsta najbolj priljubljena turistična destinacija v Evropi in je leta 2017 privabila 15,8&nbsp;milijona tujih turistov.<ref name="WTO Tourism Highlights 2016 Edition">{{Navedi knjigo|year=2018|doi=10.18111/9789284419876|isbn=9789284419876|title=UNWTO Tourism Highlights: 2018 Edition}}</ref> Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]], [[NATO|Natom]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]], [[Svetovna banka|Svetovno banko]], [[Mednarodna investicijska banka|IIB]], [[Azijska infrastrukturna investicijska banka|AIIB]], [[Svet Evrope|Svetom Evrope]] in [[Višegrajska skupina|Višegrajsko skupino]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|title=International organizations in Hungary|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=20.11.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313115736/http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|archivedate=13.3.2016}}</ref> Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost; avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od [[Monošter|Monoštra]] in reke [[Raba|Rabe]], to je tako imenovano Porabje ali [[Slovensko Porabje]]. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem šteje okoli 5000 pripadnikov.<ref name="gov.si2">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ |title=Slovenci na Madžarskem |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=gov.si }}</ref> Na ozemlju Slovenije živi madžarska manjšina, ki je uradno priznana; pripadniki madžarske narodne skupnosti (okoli 5000)<ref name="pmsns">{{navedi splet |url=http://www.muravidek.si/?page_id=11&lang=sl |title=Predstavitev skupnosti |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=PMSNS |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302131835/http://www.muravidek.si/?page_id=11&lang=sl |url-status=dead }}</ref> živijo na območjih občin [[Občina Lendava|Lendava]], [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[Občina Šalovci|Šalovci]], [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] in [[Občina Hodoš|Hodoš]]. Te občine so tudi dvojezične, pripadniki pa imajo enega predstavnika v državnem zboru.<ref name="gov.si">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/italijanska-in-madzarska-narodna-skupnost/ |title=Italijanska in madžarska narodna skupnost |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=gov.si }}</ref> Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu.<ref name="Izvozno_okno">{{navedi splet |url=https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/ |title=Predstavitev gospodarstva Madžarske |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=[[SPIRIT (agencija)|SPIRIT]] }}</ref> Madžarska podjetja so v preteklih letih aktivno investirala v slovensko gospodarstvo, mediji pa so poročali tudi o političnem sodelovanju.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-to-so-ze-pri-nas-kupili-madzari-368203 |title=Vse to so že pri nas kupili Madžari |accessdate=2.3.2021 |date=8.6.2021 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> == Izvor imena == »H« v latinskem imenu ''Hungaria'' je najverjetneje posledica zgodovinskih povezav s [[Huni]], ki so naselili Madžarsko pred [[Avari]]. Preostali del besede izvira iz latinizirane oblike bizantinsko grškega ''Oungroi'' (Οὔγγροι). Grško ime je bilo izposojeno iz [[Stara cerkvena slovanščina|starobolgarskega]] ''ągrinŭ'', nato pa iz ogursko-turškega ''Onogurja'' (»deset [plemen] Ogurov«). ''Onogur'' je bilo skupno ime za plemena, ki so se kasneje pridružila Bolgarski plemenski konfederaciji, ki je po [[Avari|Avarih]] zavladala vzhodnim delom Madžarske.<ref name="Király">{{Navedi knjigo|last=Király|first=Péter|title=A magyarok elnevezése a korai európai forrásokban ''(The Names of the Magyars in Early European Sources)'' /In: Honfoglalás és nyelvészet ("The Occupation of Our county" and Linguistics)/|publisher=Balassi Kiadó|date=1997|location=Budimpešta |url=http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html|isbn=978-963-506-108-2|page=266|accessdate=7.10.2015|archivedate=13.4.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140413130130/http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Hungary|editor-last=Peter F. Sugar|publisher=Indiana University Press|date=22.11.1990|isbn=978-0-253-20867-5|page=9|url=https://books.google.com/books?id=SKwmGQCT0MAC&pg=PA9}}</ref> Madžarski [[Eksonim in endonim|endonim]] je ''Magyarország'', sestavljen iz ''magyar'' (»madžarski«) in ''ország'' (»država«). Ime »Magyar«, ki se nanaša na prebivalce države, natančneje odraža ime države v nekaterih drugih jezikih, kot so [[Turščina|turški]], [[Perzijščina|perzijski]] in drugih jezikih, kot so ''Madžaristan'' ali ''dežela Madžarov'' ali podobno. Beseda ''magyar'' je vzeta iz imena enega od sedmih večjih polnomadskih madžarskih plemen ''magyeri''.<ref>György Balázs, Károly Szelényi, [https://books.google.com/books?id=4NlnAAAAMAAJ The Magyars: the birth of a European nation], Corvina, 1989, p. 8</ref><ref>Alan W. Ertl, [https://books.google.com/books?id=X9PGRaZt-zcC&pg=PA358 Toward an Understanding of Europe: A Political Economic Précis of Continental Integration], Universal-Publishers, 2008, p. 358</ref><ref>Z. J. Kosztolnyik, [https://books.google.com/books?id=NPBnAAAAMAAJ Hungary under the early Árpáds: 890s to 1063], Eastern European Monographs, 2002, p. 3</ref> Prvi element ''magy'' je verjetno iz protoogrskega * ''mäńć-'' 'človek, oseba', ki ga najdemo tudi v imenu ljudstva Mansi (''mäńćī, mańśi, måńś''). Drugi element ''eri'', 'moški, moški, rodovina', je preživel v madžarskem ''férj'' 'mož' in je soroden z [[Marijščina|Mari]] ''erge'' 'sin', [[Finščina|finsko]] arhaično ''yrkä'' 'mladi mož'.<ref>{{Navedi splet|url=https://starling.rinet.ru/cgi-bin/response.cgi?root=config&morpho=0&basename=%5Cdata%5Curalic%5Curalet&first=1&text_proto=&method_proto=substring&ic_proto=on&text_meaning=&method_meaning=substring&ic_meaning=on&text_germmean=&method_germmean=substring&ic_germmean=on&text_fin=&method_fin=substring&ic_fin=on&text_est=&method_est=substring&ic_est=on&text_saa=&method_saa=substring&ic_saa=on&text_mrd=&method_mrd=substring&ic_mrd=on&text_mar=&method_mar=substring&ic_mar=on&text_udm=&method_udm=substring&ic_udm=on&text_kom=&method_kom=substring&ic_kom=on&text_khn=&method_khn=substring&ic_khn=on&text_man=&method_man=substring&ic_man=on&text_ugr=magyar&method_ugr=substring&ic_ugr=on&text_smd=&method_smd=substring&ic_smd=on&text_nen=&method_nen=substring&ic_nen=on&text_enc=&method_enc=substring&ic_enc=on&text_nga=&method_nga=substring&ic_nga=on&text_slk=&method_slk=substring&ic_slk=on&text_kam=&method_kam=substring&ic_kam=on&text_janh=&method_janh=substring&ic_janh=on&text_samm2=&method_samm2=substring&ic_samm2=on&text_redei=&method_redei=substring&ic_redei=on&text_add=&method_add=substring&ic_add=on&text_reshet=&method_reshet=substring&ic_reshet=on&text_yuk=&method_yuk=substring&ic_yuk=on&text_lit=&method_lit=substring&ic_lit=on&text_any=&method_any=substring&sort=number&ic_any=on|title=Uralic etymology : Query result|website=starling.rinet.ru}}</ref> == Zgodovina == === Pred letom 895 === [[Slika:Roman_provinces_of_Illyricum,_Macedonia,_Dacia,_Moesia,_Pannonia_and_Thracia.jpg|sličica|Rimske province: Ilirik, Makedonija, Dakija, Mezija, Panonija, Trakija]] [[Slika:MorThanFeastofAttila.jpg|sličica| ''Atila, kralj Hunov'' (434/444–453), avtor Mór Than, 1870]] [[Slika:Hungarian_warrior.jpg|sličica| Italijanska freska - madžarski bojevnik, ki strelja nazaj]] [[Rimsko cesarstvo]] je od 16 do 15 pr. n. št. osvojilo ozemlje med [[Alpe|Alpami]] in območje zahodno od [[Donava|reke Donave]]; reka Donava je s tem postala nova meja cesarstva.<ref name="Kershaw">Kershaw, Stephen P. (2013).</ref> Leta 14 pred našim štetjem je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] v ''[[Res gestae divi Augusti|Res Gestae Divi Augusti]]'' priznal [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], zahodni del Panonske nižine, ki vključuje današnji zahod Madžarske, kot del rimskega cesarstva.<ref name="Kershaw" /> Območje jugovzhodno od Panonije in južno od [[Rimska Dakija|Dakije]] je bilo leta 6 pr. n. št. organizirano kot [[Mezija|rimska provinca Mezija]].<ref name="Kershaw" /> Območje vzhodno od reke [[Tisa|Tise]] je leta 106 pred našim štetjem postalo rimska provinca Dakija, ki je vključevala današnjo vzhodno Madžarsko. Pod rimsko oblastjo je območje ostalo do leta 271 n. št.<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref> Od leta 235 se je rimsko cesarstvo znašlo v nemirnih časih, ki so jih povzročali upori, rivalstvo in hitro menjajoči se cesarji. Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo v 5. stoletju zaradi preseljevalnega pritiska [[Germani|germanskih plemen]] in [[Karpi|Karpijcev]].<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref> To obdobje je v Srednjo Evropo prineslo številne in obsežne vpade tudi trajnejše narave, začenši s Hunskim [[Huni|cesarstvom]] (ok. 370–469). Najmočnejši vladar Hunskega cesarstva je bil [[Atila|Hun Atila]] (434–453), ki je pozneje postal osrednja osebnost madžarske mitologije.<ref name="Kelly">Kelly, Christopher (2008).</ref> Po razpadu Hunskega cesarstva so [[Gepidi]], vzhodnogermansko pleme, ki so ga vazalizirali Huni, na območju Panonske nižine ustanovili svoje lastno kraljestvo.<ref name="Bona_The_Gepids_during_and_after_the_Hun_Period">{{Navedi knjigo|last=Bóna|first=István|editor-last=Köpeczi|editor-first=Béla|title=History of Transylvania|publisher=Hungarian Research Institute of Canada (Distributed by Columbia University Press)|year=2001|chapter=From Dacia to Transylvania: The Period of the Great Migrations (271&ndash;895); The Kingdom of the Gepids; The Gepids during and after the Hun Period|chapter-url=http://mek.oszk.hu/03400/03407/html/34.html|isbn=0-88033-479-7}}</ref> Druge skupine, ki so v obdobju preseljevanja dosegle Panonsko nižino, so bili [[Goti]], [[Vandali]], [[Langobardi]] in [[Stari Slovani|Slovani]].<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref> V 560-ih letih so [[Avari]] ustanovili Avarski kaganat, državo, ki je ohranila prevlado v regiji več kot dve stoletji, dokler Avarov v seriji pohodov v 790-ih letih niso premagali [[Franki]] pod vodstvom [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref name="Gubcsi">Lajos Gubcsi, [http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf Hungary in the Carpathian Basin], MoD Zrínyi Media Ltd, 2011</ref> Med letoma 804 in 829 je [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] osvojilo ozemlje vzhodno od reke Donave in prevzelo oblast od lokalnih slovanskih plemen in ostankov Avarov.<ref name="Skutsch">Skutsch, Carl, ed. (2005).</ref> Do sredine 9. stoletja je zahodno od reke Donave, kot del frankovskega ozemlja, nastala Balatonska kneževina, znana tudi kot Spodnja Panonija.<ref name="Luthar">Luthar, Oto, ed. (2008).</ref> === Srednjeveška Ogrska (895–1526) === [[Slika:Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_(colored).jpg|levo|sličica|340x340_pik| ''Madžarsko osvajanje (Panonske nižine)'' - slika Mihályja Munkácsyja, 1893]] [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica| Madžarski vpadi v 10. stoletju]] {{Glavni članek|Ogrska}} Na novo združeni Madžari<ref>{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia Americana|publisher=Grolier Incorporated|pages=370|year=2000|volume=24}}</ref> so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] (po izročilu Atilinega potomca) naseljevali v Panonski nižini od leta 895.<ref name="A Country Study: Hungary">{{Navedi knjigo|url=http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+hu0013)|title=A Country Study: Hungary|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|accessdate=6.3.2009}}</ref><ref name="Eliznik.org.uk">{{Navedi splet|url=http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm|title=Magyar (Hungarian) migration, 9th century|publisher=Eliznik.org.uk|accessdate=20.9.2009|archivedate=6.10.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081006210045/http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm}}</ref> Po [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski teoriji]] izvirajo iz starodavnega [[Uralski jeziki|uralsko]] govorečega prebivalstva, ki je prej naseljevalo gozdnato območje med [[Volga|reko Volgo]] in [[Uralsko gorovje|Uralskim gorovjem]].<ref>[http://countrystudies.us/hungary/49.htm Origins and Language].</ref> Kot federacija združenih plemen je bila Ogrska ustanovljena leta 895, približno 50 let po razdelitvi [[Karolinško cesarstvo|Karolinškega cesarstva]] po [[Verdunska pogodba|Verdunski pogodbi]] leta 843, in pred združitvijo [[Kraljevina Anglija|anglosaksonskih kraljestev]]. Sprva je bila nastajajoča kneževina Ogrska (»Zahodna Turkija« v srednjeveških grških virih)<ref>Peter B. Golden, [https://books.google.com/books?id=K2ppAAAAMAAJ Nomads and their neighbours in the Russian steppe: Turks, Khazars and Qipchaqs], Ashgate/Variorum, 2003.</ref> država, ki jo je ustvarilo napol nomadsko ljudstvo, ki pa se je v 10. stoletju znatno preobrazila v krščansko kraljestvo.<ref name="Stephen Wyley">{{Navedi splet|last=Stephen Wyley|url=http://www.geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|title=The Magyars of Hungary|publisher=Geocities.com|date=30.5.2001|accessdate=20.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091021171416/http://geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|archivedate=21.10.2009}}</ref> Ta država je dobro delovala, vojaška moč pa je Madžarom omogočila uspešne krvave pohode in napade po vsej Evropi, od [[Konstantinopel|Carigrada]] do današnje Španije.<ref name="Stephen Wyley"/> Madžari so med letoma 907 in 910 premagali najmanj tri glavne vzhodnofrankovske cesarske vojske.<ref>{{Navedi knjigo|last=Peter Heather|title=Empires and Barbarians: Migration, Development and the Birth of Europe|url=https://books.google.com/books?id=iX_QNvxR4K0C&pg=PT227|year=2010|publisher=Pan Macmillan|isbn=978-0-330-54021-6|page=227}}</ref> Poznejši poraz v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955 je pomenil začasni konec večine pohodov na tuja ozemlja, vsaj proti Zahodu. ==== Doba arpadskih kraljev ==== [[Slika:Istvan-ChroniconPictum.jpg|levo|sličica|Kralj [[Štefan I. Ogrski|Sveti Štefan]], prvi ogrski kralj, je Madžare spreobrnil v krščanstvo.]] Leta 972 je vladajoči knez ({{Jezik-hu|fejedelem}}) [[Géza Ogrski|Géza]] iz [[Árpádovci|dinastije Árpád]] uradno začel integracijo Ogrske v krščansko zahodno Evropo.<ref>Attila Zsoldos, [https://books.google.com/books?id=IgoiAQAAIAAJ Saint Stephen and his country: a newborn kingdom in Central Europe: Hungary], Lucidus, 2001, p. 40</ref> Njegov prvorojenec, [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan I.]], je postal prvi ogrski kralj, potem ko je v bitki za prestol premagal svojega [[Poganstvo|poganskega]] strica [[Koppány (Árpádovec)|Koppányja]]. V času Štefanove vladavine je bila Ogrska priznana kot katoliško apostolsko kraljestvo;<ref>{{Navedi splet|last=Asia Travel Europe|url=http://www.asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html|title=Hungaria Travel Information &#124; Asia Travel Europe|publisher=Asiatravel.com|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080905161209/http://asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html|archivedate=5.9.2008}}</ref> Štefan je na prošnjo od [[Papež Silvester II.|papeža Silvestra II]]. prejel [[Insignije|kraljevske insignije]] (vključno verjetno z delom Svete krone Madžarske, ki se trenutno hrani v [[Stavba madžarskega parlamenta|madžarskem parlamentu]]). Do leta 1006 je Štefan utrdil svojo oblast in začel temeljite reforme za preoblikovanje Ogrske v [[Fevdalizem|fevdalno državo]] po zahodnem vzoru. Država je prešla na [[Latinščina|latinski jezik]] in vse do leta 1844 je nato latinščina ostala madžarski uradni jezik. Približno v tem času je Ogrska začela postajati močno kraljestvo. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] je razširil mejo Ogrske v Transilvaniji in leta 1091 napadel [[Hrvaška|Hrvaško]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Encyclopaedia Britannica, inc|title=Encyclopedia Britannica|url=https://books.google.com/books?id=FIVUAAAAMAAJ|year=2002|publisher=Encyclopaedia Britannica|isbn=978-0-85229-787-2}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm|title=Marko Marelic: The Byzantine and Slavic worlds|website=Korcula.net|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171010075636/http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm|archivedate=10.10.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm|title=Hungary in American History Textbooks|website=Hungarian-history.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090206114100/http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm|archivedate=6.2.2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://erwin.bernhardt.net.nz/hungary/hungaryfacts.html|title=Hungary, facts and history in brief|website=Erwin.bernhardt.net.nz|accessdate=3.8.2017}}</ref> Hrvaški pohod je dosegel vrhunec z bitko na Gvozdu leta 1097 in s personalno unijo Hrvaške in Ogrske leta 1102, ki ji je vladal [[Koloman Ogrski|Koloman]] tj. Könyves Kálmán.<ref name="HR-HU-Heka">{{Navedi časopis|last=Ladislav Heka|date=October 2008|title=Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije|trans-title=Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=68144|journal=Scrinia Slavonica|language=hr|volume=8|issue=1|pages=152–173|issn=1332-4853|access-date=16.10.2011}}</ref> [[Slika:A_Szent_Korona_elölről_2.jpg|sličica| [[Krona svetega Štefana|Sveta krona]] (''Szent Korona''), eden ključnih simbolov Madžarske]] [[Slika:The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg|levo|sličica| Jezus Kristus, Pantokrator na sveti kroni Madžarske. Madžarska je tradicionalno krščanska država.]] Najmočnejši in najbogatejši kralj dinastije Árpád je bil [[Béla III.|Béla III]]., ki je na leto pridobil 23 ton čistega srebra. To je preseglo dohodek francoskega kralja (ocenjeno na 17 ton) in predstavljalo dvakratnik prejemkov angleške krone.<ref>{{Navedi knjigo|last=Miklós Molnár|title=A Concise History of Hungary|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00moln|year=2001|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66736-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/46 46]}}</ref> [[Andrej II. Ogrski|Andrej II]] je izdal diplomo Andreanum, ki je zagotovila posebne privilegije [[Transilvanski Sasi|transilvanskim Sasom]] in velja za prvi zakon o [[Avtonomija|avtonomiji]] na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarianhistory.com/lib/autonomy/komlossy.pdf|title=Hungarianhistory.com|accessdate=25.11.2010}}</ref> Leta 1217 je vodil [[Peta križarska vojna|peti križarski pohod]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in ustanovil največjo kraljevo vojsko v zgodovini križarskih vojn. Njegova [[Zlata bula (1222)|zlata bula iz leta 1222]] je bila prva ustava v celinski Evropi. Tudi manjši plemiči so Andreju začeli predstavljati zamere, praksa, ki se je razvila v ustanovitev parlamenta (''parlamentum publicum''). V letih 1241–1242 je kraljestvo zamajala [[Mongolski vpadi v Evropo|invazija Mongolov (Tatarov)]], ki je terjala življenja do polovice takratnih 2.000.000 prebivalcev Ogrske.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-34789/Hungary The Mongol invasion: the last Arpad kings], Encyclopædia Britannica – "The country lost about half its population, the incidence ranging from 60 percent in the Alföld (100 percent in parts of it) to 20 percent in Transdanubia; only parts of Transylvania and the northwest came off fairly lightly."</ref> Kralj [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]] je v državi dovolil naselitev [[Kumani|Kumanov]] in [[Alani|Jasov]], ki so bežali pred Mongoli.<ref>[http://hungarianhistory.com/lib/hevizi/hevizi.pdf Autonomies in Europe and Hungary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220319075337/http://hungarianhistory.com/lib/hevizi/hevizi.pdf |date=2022-03-19 }}.</ref> Skozi stoletja so se popolnoma asimilirali v madžarsko prebivalstvo.<ref>{{Navedi splet|last=cs|url=http://www.nemzetijelkepek.hu/onkormanyzat-jaszbereny_en.shtml|title=National and historical symbols of Hungary|publisher=Nemzetijelkepek.hu|accessdate=20.9.2009|archive-date=2008-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20080729054659/http://www.nemzetijelkepek.hu/onkormanyzat-jaszbereny_en.shtml|url-status=dead}}</ref> Po umiku Mongolov je kralj Béla ukazal gradnjo na stotine kamnitih gradov in utrdb za obrambo pred morebitno drugo mongolsko invazijo. Mongoli so se vrnili na Ogrsko leta 1285, vendar so jih zaustavili novozgrajeni sistemi kamnitih gradov in nova taktika (z uporabo večjega deleža težko oboroženih vitezov). Kraljeva vojska Ladislava IV je blizu Pešte uspešno zaustavila in premagala napadajoče mongolske sile.<ref>{{Navedi knjigo|last=Pál Engel|title=Realm of St. Stephen: A History of Medieval Hungary|url=https://books.google.com/books?id=vEJNBqanT_8C&pg=PA109|year=2005|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-85043-977-6|page=109}}</ref> Tako kot pri poznejših invazijah so napad z lahkoto odbili, Mongoli pa so izgubili velik del svojih mož. ==== Obdobje izvoljenih kraljev ==== [[Slika:Louis's_kingdoms_and_his_vassal_territories.png|levo|sličica|Zemljevid dežel, ki jim je vladal [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]]]] [[Ogrska|Ogrsko kraljestvo je]] doseglo enega svojih največjih obsegov v času arpadskih kraljev, vendar je bila kraljeva moč ob koncu njihove vladavine leta 1301 že precej oslabljena. Po uničujočem obdobju medkraljevanja (1301–1308) je prvi [[Anžujci|anžujski]] kralj, [[Karel I. Ogrski]] – bilinealni potomec dinastije Árpád – uspešno obnovil kraljevo oblast in premagal tekmece oligarha, tako imenovane »male kralje«. Drugi anžujski madžarski kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]] (1342–1382) je vodil številne uspešne vojaške pohode iz Litve v južno Italijo ([[Neapeljsko kraljestvo]]), od leta 1370 pa je bil tudi poljski kralj. Potem ko je kralj Ludvik umrl brez moškega dediča, se je država ponovno ustalila šele, ko je prestol nasledil [[Sigismund Luksemburški]] (1387–1437), ki je leta 1433 postal tudi sveti rimski cesar. Tudi Sigismund je bil (na več načinov) bilinealni potomec dinastije Árpád. [[Slika:The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_(1458-1490).png|sličica| Zahodna osvajanja [[Matija Korvin|Matije Korvina]]]] Prvi madžarski prevod Svetega pisma je bil dokončan leta 1439. Pol leta v letu 1437 je v [[Transilvanija|Transilvaniji]] potekal protifevdalni in antiklerikalni upor kmetov, upor Budai Nagy Antala, na katerega so močno vplivale husitske ideje. [[János Hunyadi|Janos Hunyadi]], po poreklu iz majhne plemiške družine v Transilvaniji, je zaradi svojih izjemnih sposobnosti kot poveljnik plačancev postal eden najmočnejših velikašev v državi. Najprej je bil izvoljen za guvernerja, nato regenta. Vodil je uspešen križarski pohod proti osmanskim Turkom, ena njegovih največjih zmag je bila obleganje Beograda leta 1456. Zadnji vplivni kralj srednjeveške Ogrske je bil [[Renesansa|renesančni]] kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490), sin [[János Hunyadi|Jánosa Hunyadija]]. Bil je prvi, ki je sedel na ogrski kraljevi prestol kot pripadnik plemstva brez dinastičnega porekla. Bil je uspešen vojskovodja in razsvetljeni pokrovitelj umetnosti in učenja.<ref name="britannica1">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276730/Hungary#tab=active~checked%2Citems~checked&title=Hungary%20--%20Britannica%20Online%20Encyclopedia|title=Hungary – Britannica Online Encyclopedia|encyclopedia=Britannica.com|accessdate=21.11.2008}}</ref> Njegova knjižnica, [[Bibliotheca Corviniana]], je bila v 15. stoletju največja evropska zbirka zgodovinskih kronik, filozofskih in znanstvenih del in druga po velikosti za [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]]. Predmeti iz Bibliotheca Corviniana so od leta 2005 vpisani v [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] [[Register svetovnega spomina|seznam Spomin sveta]] <ref>{{Navedi splet|url=http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|title=Hungary – The Bibliotheca Corviniana Collection: UNESCO-CI|publisher=Portal.unesco.org|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://archive.today/20080318044516/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|archivedate=18.3.2008}}</ref> Podložniki in navadni ljudje so ga imeli za pravičnega vladarja, ker jih je varoval pred pretiranimi zahtevami in drugimi zlorabami gospode.<ref>{{Navedi splet|url=http://countrystudies.us/hungary/9.htm|title=Hungary&nbsp;– Renaissance And Reformation|publisher=Countrystudies.us|accessdate=20.9.2009}}</ref> Pod njegovo vladavino je leta 1479 ogrska vojska uničila osmanske in vlaške čete v [[Bitka na Kruhovem polju|bitki na Kruhovem polju]]. V tujini je premagal poljsko in nemško cesarsko vojsko kralja Friderika pri Breslavu ([[Vroclav|Wrocław]]). Matijaševa najemniška stalna vojska, Črna vojska Ogrske, je bila za svoj čas nenavadno velika vojska in je osvojila dele Avstrije, Dunaj (1485) in dele [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]]. ==== Propad Ogrske (1490–1526) ==== Kralj Matija je umrl brez zakonitih sinov, ogrski veljaki pa so si prizadevali za okronanje Poljaka [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II]]. (1490–1516), domnevno zaradi njegovega šibkega vpliva na ogrsko aristokracijo.<ref name="britannica1"/> Mednarodna vloga Madžarske je upadla, njena politična stabilnost se je zamajala, družbeni napredek pa je zastal.<ref>{{Navedi splet|url=http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html|archiveurl=https://archive.today/20120708070759/http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html|archivedate=8.7.2012|title=A Country Study: Hungary|publisher=Geography.about.com|accessdate=20.9.2009}}</ref> Leta 1514 se je oslabljen stari kralj Vladislav II soočil z velikim [[Kmečki upori v literaturi|kmečkim uporom]] pod vodstvom Györgyja Dózse, ki so ga neusmiljeno zatrli plemiči, ki jih je vodil [[Ivan Zapolja|Janez Zápolya]]. Posledično slabenje države je utrlo pot osmanski premoči. Leta 1521 je Turkom pripadla najmočnejša ogrska trdnjava na jugu, Nándorfehérvár (današnji [[Beograd]], Srbija). Zgodnji pojav [[Protestantizem|protestantizma]] je dodatno poslabšal notranje odnose v državi. === Osmanske vojne (1526–1699) === [[Slika:Székely,_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Ženske iz Egerja'', Bertalan Székely, 1867, slika v spomin na obleganje Egerja, velike zmage nad Osmanom]] Po približno 150 letih vojn z Madžari in drugimi državami so Osmani madžarsko vojsko odločilno premagali v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526, kjer je med begom umrl [[Ludvik II. Jagelo|kralj Ludvik II]]. Sredi političnega kaosa je razdeljeno ogrsko plemstvo nato hkrati izvolilo dva kralja, [[Ivan Zapolja|Janeza Zápolya]] in [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] iz dinastije Habsburžanov. Z osvojitvijo Budima s strani Turkov leta 1541 se je Ogrska razdelila na tri dele in tako razdeljena ostala do konca 17. stoletja. Severozahodni del, imenovan [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljeva Madžarska]], so priključili Habsburžani, ki so vladali kot kralji Ogrske. Vzhodni del kraljestva je postal neodvisen kot [[kneževina Transilvanija]] pod osmansko (in kasneje habsburško) [[Suzerenstvo|vrhovno oblastjo]]. Preostalo osrednje območje, vključno s prestolnico Budim, je bilo znano kot [[Osmanska Ogrska|Budimski pašalik]]. Velika večina od sedemnajst do devetnajst tisoč osmanskih vojakov, ki so bili v službi v osmanskih trdnjavah na madžarskem ozemlju, so bili pravoslavni in muslimanski balkanski Slovani in ne etnični Turki.<ref>Laszlo Kontler, "A History of Hungary" p. 145</ref> Pravoslavni južni Slovani so delovali tudi kot [[akindžije]] in druge lahke čete, namenjene ropanju na ozemlju današnje Madžarske.<ref>Inalcik Halil: "The Ottoman Empire"</ref> Leta 1686 je vojska Svete lige, ki je vsebovala več kot 74.000 mož različnih narodov, Turkom ponovno iztrgala Budim. Po še nekaj hudih [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|porazih Osmanov]] v naslednjih nekaj letih je bilo do leta 1718 celotno Ogrsko kraljestvo počasi osvobojeno turške oblasti. Zadnji napad na Ogrsko s strani osmanskih vazalov [[Krimski kanat|Tatarov]] s [[Krim (polotok)|Krima]] se je zgodil leta 1717.<ref>{{Navedi knjigo|last=Géza Dávid|last2=Pál Fodor|title=Ransom Slavery Along the Ottoman Borders: (Early Fifteenth – Early Eighteenth Centuries)|url=https://books.google.com/books?id=00ZuXUdx2GgC|year=2007|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-15704-0|page=203}}</ref> Omejena prizadevanja habsburške [[Protireformacija|protireformacije]] v 17. stoletju so večino kraljestva ponovno spreobrnila v katoliško vero. Etnična sestava Ogrske se je zaradi dolgotrajnega vojskovanja s Turki bistveno spremenila. Velik del države je bil opustošen, rast števila prebivalstva se je upočasnila, številna manjša naselja so propadla.<ref>{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/|archiveurl=https://archive.today/20120709161536/http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/|archivedate=9.7.2012|title=The changing facets of Hungarian nationalism – Nationalism Reexamined &#124; Social Research &#124; Find Articles at BNET|publisher=Findarticles.com|date=2.6.2009|accessdate=20.9.2009|first=Gyorgy|last=Csepeli}}</ref> Avstrijsko-habsburška vlada je na izseljeni jug naselila velike skupine Srbov in drugih Slovanov, na različna območja pa je naselila Nemce (imenovane Donavske Švabe), vendar se Madžari niso smeli naseliti ali ponovno naseliti na jugu [[Panonska nižina|Panonske nižine]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110204132452/http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf|archivedate=4.2.2011|title=Ch7 A Short Demographic History of Hungary|accessdate=20.9.2009}}</ref> === Od 18. stoletja do 1. svetovne vojne (1699–1918) === [[Slika:Mányoki,_Ádam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_Rákóczi_II_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|Portret ''[[Franc II. Rákóczi]], Ádam Mányoki, 1712; vodja upora proti habsburški vladavini v letih 1703–11.]] [[Slika:Gróf_Széchenyi_István.jpg|levo|sličica|''Grof [[István Széchenyi]]'' je ponudil enoletni dohodek za ustanovitev Madžarske akademije znanosti; portret Miklós Barabás, 1848]] [[Slika:E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg|levo|sličica|233x233_pik|Lajos Kossuth, regent-predsednik med madžarsko revolucijo leta 1848]] [[Slika:Austria-Hungary map-sl.svg|levo|sličica|''Dežela krone svetega Štefana'' so sestavljala ozemlja [[Ogrska|Kraljevine Madžarske]] (16) in Kraljevine Hrvaške-Slavonije (17).]] Med letoma 1703 in 1711 je prišlo do obsežne vstaje pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Frančiška II. Rákóczija]], ki je po umiku Habsburžanov leta 1707 na [[Ónod|Ónodskem]] zboru začasno v vojnem obdobju prevzel oblast kot vladajoči knez Ogrske, vendar je zavrnil madžarsko krono in naslov »kralj«. Vstaje so trajale leta. Ogrska vojska [[Kruci|Kuruc]], čeprav je zavzela večino države, je izgubila v najpomembnejši bitki pri Trencsénu (1708). Tri leta pozneje so se Kuručeve sile zaradi naraščajočega dezerterstva, defetizma in nizke morale končno predale.<ref>{{Navedi knjigo|last=Paul Lendvai|title=The Hungarians: A Thousand Years of Victory in Defeat|url=https://books.google.com/books?id=UtIr97n3tP0C&pg=PA152|year=2003|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-673-9|page=152}}</ref> Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in pozneje se ogrski zbor ni sestal več desetletij.<ref>Peter N Stearns, The Oxford encyclopedia of the modern world, Volume 4, Oxford University Press, 2008, str. 64</ref> V dvajsetih letih 18. stoletja je bil cesar prisiljen sklicati zbor, ki je pomenil začetek obdobja reform (1825–1848, {{Jezik-hu|reformkor}}). Grof [[István Széchenyi]], eden najvidnejših državnikov v deželi, je prepoznal nujno potrebo po modernizaciji in pričel z obsežnimi reformami. Ogrski parlament se je leta 1825 ponovno sestal in obravnaval finančne potrebe. Pojavila se je liberalna stranka, ki se je osredotočila na preskrbo kmetov. Lajos Kossuth – takrat znani novinar – se je pojavil kot vodja nižjega plemstva v parlamentu. Izjemen vzpon države se je začel, ko je narod osredotočil svoje sile na modernizacijo, čeprav so habsburški monarhi ovirali vse pomembne liberalne zakone, ki so se nanašali na državljanske in politične pravice ter gospodarske reforme. Številne reformatorje (Lajos Kossuth, Mihály Táncsics) so oblasti zaprle. [[Slika:Országgyűlés_megnyitása_1848.jpg|desno|sličica| 5. julij 1848: slovesnost ob odprtju prvega parlamenta, ki je temeljil na zastopnikih iz vrst ljudstva. Na balkonu so člani prve odgovorne vlade.]] 15. marca 1848 so množične demonstracije v Pešti in Budimu omogočile ogrskim reformistom, da so uveljavili seznam 12 zahtev. Pod guvernerjem in predsednikom Lajosom Kossuthom ter prvim predsednikom vlade [[Ludvik Batthyány|Lajosom Batthyányjem]] so se otresli nadvlade [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Habsburški vladar in njegovi svetovalci so spretno manipulirali s hrvaškimi, srbskimi in romunskimi kmeti, ki so jih vodili duhovniki in častniki, ki so bili trdno zvesti Habsburžanom, in jih spodbudili k uporu proti ogrski vladi, čeprav je Madžare podpirala velika večina Slovakov, nemških in [[Rusini|rusinskih]] narodnosti ter vseh Judov kraljestva, pa tudi veliko števila poljskih, avstrijskih in italijanskih prostovoljcev.<ref>[http://www.hungarianhistory.com/lib/jeszenszky/ethnic.pdf Géza Jeszenszky: From "Eastern Switzerland" to Ethnic Cleansing] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130117001618/http://www.hungarianhistory.com/lib/jeszenszky/ethnic.pdf |date=2013-01-17 }}, address at Duquesne History Forum, 17.11.2000, The author is former Ambassador of Hungary to the United States and was Foreign Minister in 1990{{spaced ndash}}1994.</ref> Julija 1849 je ogrski parlament razglasil in sprejel prve zakone o pravicah narodnosti in manjšin na svetu.<ref>Laszlo Peter, Martyn C. Rady, Peter A. Sherwood: Lajos Kossuth sas word...: papers delivered on the occasion of the bicentenary of Kossuth's birth (page 101)</ref> Številni pripadniki narodnosti so pridobili zaželene najvišje položaje v ogrski vojski, na primer general János Damjanich, etnični Srb, ki je postal madžarski narodni heroj s poveljevanjem 3. ogrski armadi ali Józef Bem, ki je bil Poljak, a je na Ogrskem vseeno postal tudi narodni junak. Ogrske sile (''[[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Honvédség]]'') so premagale avstrijsko vojsko. Da bi preprečil uspehe madžarske revolucionarne vojske, je habsburški cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] zaprosil za pomoč »evropskega žandarja«, carja [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]], čigar ruske vojske so napadle Madžarsko. Zaradi tega se je Artúr Görgey avgusta 1849 predal. Vodja avstrijske vojske [[Julius Jacob von Haynau]] je za nekaj mesecev postal guverner Madžarske in je oktobra 1849 ukazal usmrtitev 13 aradskih mučencev, voditeljev madžarske vojske in premierja Batthyánya. Lajos Kossuth je pobegnil v izgnanstvo. Po vojni 1848–1849 je bila celotna država v »pasivnem odporu«. [[Slika:Ferenc_József_koronázása_Budán.jpg|levo|sličica|''Kronanje [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] in [[Elizabeta Bavarska|Elisabete Amalie]] v cerkvi Matija v [[Budim|Budimu]]'', 8. junija 1867, Edmund Tull, po Eduardu von Engerthu, 19. st.]] Zaradi zunanjih in notranjih težav so se reforme zdele neizogibne, veliki vojaški porazi Avstrije pa so prisilili Habsburžane v pogajanja o [[Avstro-Ogrski kompromis|avstro-ogrskem kompromisu iz leta 1867]], s katerim je nastala dvojna monarhija [[Avstro-Ogrska]]. To cesarstvo je obsegalo drugo največje ozemlje v Evropi (za [[Ruski imperij|Ruskim cesarstvom]]) in je bilo tretje najbolj naseljeno (za Rusijo in [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]]). Obe kraljestvi sta ločeno upravljala dva parlamenta iz dveh glavnih mest s skupnim monarhom ter skupno zunanjo in vojaško politiko. Gospodarsko je bilo cesarstvo carinska unija. Stara ogrska ustava je bila obnovljena in [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] je bil okronan za madžarskega kralja. V tem obdobju je prišlo tudi do izrednega gospodarskega razvoja države. Prej zaostalo madžarsko gospodarstvo je na prelomu 20. stoletja postalo relativno moderno in industrializirano, čeprav je kmetijstvo ostalo prevladujoča panoga do leta 1890. Leta 1873 sta bila stara prestolnica [[Budim]] in [[Óbuda]] uradno združena s [[Pešta|Pešto]],<ref>{{Navedi knjigo|last=Kinga Frojimovics|title=Jewish Budapest: Monuments, Rites, History|url=https://books.google.com/books?id=-wUg6rlWS2kC&pg=PA67|year=1999|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9116-37-5|page=67}}</ref> s čimer je nastala nova metropola [[Budimpešta]]. V tem obdobju so pričele delovati številne državne ustanove in sodoben upravni sistem Madžarske. Po [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda]] v Sarajevu sta se madžarski premier István Tisza in njegov kabinet skušala izogniti izbruhu in stopnjevanju vojne v Evropi, a diplomatska prizadevanja niso bila uspešna. [[Avstro-Ogrska]] je v prvi svetovni vojni vpoklicala 9&nbsp;milijonov (bojne sile: 7,8&nbsp;milijonov) vojakov (več kot 4&nbsp;milijone iz Kraljevine Ogrske) na strani Nemčije, Bolgarije in Turčije. Čete, ki so se zbrale v Kraljevini Ogrski, so le malo časa porabile za obrambo dejanskega ozemlja Ogrske, z izjemo Brusilovske ofenzive junija 1916 in nekaj mesecev pozneje, ko je romunska vojska napadla Transilvanijo;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.worldwar2.ro/arme/?language=ro&article=114|title=WorldWar2.ro – Ofensiva Armatei 2 romane in Transilvania|website=Worldwar2.ro|accessdate=3.8.2017}}</ref> oba napada so uspešno odbili. Delež ogrskih žrtev v avstroogrski vojski je bil najvišji od vseh narodnosti. [[Centralne sile]] so osvojile Srbijo. Romunija je napovedala vojno. Centralne sile so osvojile južno Romunijo in romunsko prestolnico [[Bukarešta|Bukarešto]]. Leta 1916 je umrl cesar Franc Jožef in novi monarh [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel IV]]. je simpatiziral s pacifisti. Centralne sile so z velikimi težavami ustavile in odbile napade Ruskega cesarstva. [[Slika:Szent_Istvan.jpg|desno|sličica| Madžarska bojna ladja [[Dreadnought (ladja)|dreadnought]] SMS ''Szent István'' v prvi svetovni vojni]] Vzhodna fronta zavezniških ([[Antantne sile med prvo svetovno vojno|antantnih]]) sil je popolnoma razpadla, Avstro-Ogrska se je nato umaknila iz vseh poraženih držav. Na italijanski fronti avstro-ogrska vojska po januarju 1918 ni napredovala proti Italiji. Kljub uspehom na vzhodni fronti je Nemčija na pomembnejši zahodni fronti doživela popoln poraz. Do leta 1918 so se gospodarske razmere poslabšale (levičarska in pacifistična gibanja so organizirala stavke v tovarnah), upori v vojski pa so postali običajni. V glavnih mestih sta avstrijsko in ogrsko levičarsko liberalno gibanje (revolucionarne oz. uporniške stranke) in njihovi voditelji podpirali separatizem etničnih manjšin. Avstro-Ogrska je 3. novembra 1918 v [[Padova|Padovi]] podpisala splošno premirje.<ref>{{Navedi knjigo|last=François Bugnion|title=The International Committee of the Red Cross and the Protection of War Victims|url=https://books.google.com/books?id=6K9IAAAAYAAJ|year=2003|publisher=Macmillan Education|isbn=978-0-333-74771-1}}</ref> Oktobra 1918 je zveza Madžarske z Avstrijo razpadla. === Med svetovnima vojnama (1918–1941) === [[Slika:Trianon_consequences.png|levo|sličica|S [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko pogodbo]] je Madžarska izgubila 72 % svojega ozemlja, morska pristanišča in 3.425.000 etničnih Madžarov<ref>{{Navedi knjigo|last=Miklós Molnár|title=A Concise History of Hungary|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00moln|year=2001|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66736-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/262 262]}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Western Europe: Challenge and Change|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C&pg=RA1-PA360|year=1990|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|pages=359–360}}</ref>]] Po prvi svetovni vojni je Madžarska doživela obdobje globokih političnih preobratov, ki se je začelo z revolucijo krizantem leta 1918, po kateri je na oblast kot predsednik vlade prišel socialdemokrat Mihály Károlyi. Ko je bil Károlyi razglašen za predsednika vlade Madžarske, je [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Madžarska kraljeva vojska Honvéda]] še vedno imela več kot 1.400.000 vojakov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Martin Kitchen|authorlink=Martin Kitchen|title=Europe Between the Wars|publisher=[[Routledge]]|year=2014|page=190|isbn=9781317867531|url=https://books.google.com/books?id=36WsAgAAQBAJ&pg=PA190}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Ignác Romsics|title=Dismantling of Historic Hungary: The Peace Treaty of Trianon, 1920 Issue 3 of CHSP Hungarian authors series East European monographs|url=https://archive.org/details/dismantlingofhis0000roms|publisher=Social Science Monographs|year=2002|page=[https://archive.org/details/dismantlingofhis0000roms/page/62 62]|isbn=9780880335058}}</ref> Károlyi je popustil zahtevi ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] po [[Pacifizem|pacifizmu]] in ukazal razorožitev madžarske vojske. To se je zgodilo pod vodstvom Béle Linderja, vojnega ministra v Károlyijevi vladi.<ref name="Dixon 1986">Dixon J. C. [https://books.google.com/books?id=OKDRvNHdraoC&pg=PA34 ''Defeat and Disarmament, Allied Diplomacy and Politics of Military Affairs in Austria, 1918–1922''].</ref><ref name="Sharp 2008">Sharp A. [https://books.google.com/books?id=NQodBQAAQBAJ&pg=PA156 ''The Versailles Settlement: Peacemaking after the First World War, 1919–1923'']{{Slepa povezava|date=februar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.</ref> S popolno razorožitvijo svoje vojske bi Madžarska v času posebne ranljivosti ostala brez nacionalne obrambe. V času Károlyijeve pacifistične vlade je Madžarska izgubila nadzor nad pribižno 75 % svojih nekdanjih ozemelj izpred prve svetovne vojne (325.411 km²), ki so pod tujo okupacijo prešla brez boja. [[Mala antanta]] je, začutivši priložnost, vdrla v državo s treh strani – Romunija je vdrla v [[Transilvanija|Transilvanijo]], Češkoslovaška je priključila Zgornjo Ogrsko (današnjo Slovaško), skupna [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|srbsko]]-francoska koalicija pa je priključila [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]] in druge južne regije. Marca 1919 so komunisti pod vodstvom Bele Kuna odstavili vlado Károlyija in razglasili [[Madžarska sovjetska republika|Madžarsko sovjetsko republiko]] (''Tanácsköztársaság''), čemur je sledilo obdobje rdečega terorja. Kljub nekaterim uspehom na češkoslovaški fronti se Kunove sile na koncu niso zmogle upreti romunski invaziji; avgusta 1919 so romunske čete zasedle Budimpešto in izrinile Kuna. [[Slika:Portraits_de_Miklós_Horthy.jpg|sličica| [[Miklós Horthy]], regent Kraljevine Madžarske (1920–1944)]] Novembra 1919 so v Budimpešto vstopile desničarske sile pod vodstvom nekdanjega avstro-ogrskega admirala [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]; izčrpano zaradi vojne in njenih posledic je prebivalstvo sprejelo Horthyjevo vodstvo. Januarja 1920 so bile izvedene parlamentarne volitve in Horthy je bil razglašen za regenta ponovno ustanovljene Kraljevine Madžarske, s čimer se je začela tako imenovana »Horthyjeva doba« (''Horthy-kor''). Nova vlada si je prizadevala za hitro normalizacijo zunanjih odnosov, medtem ko si je zatiskala oči pred belim terorjem, ki je zajel podeželje; izvensodni poboji osumljenih komunistov in Judov so trajali večji del leta 1920. 4. junija istega leta je [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonska pogodba]] vzpostavila nove meje Madžarske. Država je izgubila 71 % svojega ozemlja in 66 % svojega predvojnega prebivalstva, pa tudi številne vire surovin in edino [[pristanišče]], [[Reka, Hrvaška|Reko]].<ref name="Macartney37">{{Navedi knjigo|last=Macartney|first=C. A.|title=Hungary and her successors: The Treaty of Trianon and Its Consequences 1919–1937|publisher=Oxford University Press|year=1937}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=East on the Danube: Hungary's Tragic Century|work=The New York Times|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B07E3D91531F93AA3575BC0A9659C8B63&pagewanted=2|date=9.8.2003|accessdate=15.3.2008|first=Richard|last=Bernstein}}</ref> Čeprav je revizija Trianonske pogodbe hitro postala glavna tema narodnega političnega boja, se Horthyjeva vlada za to ni bila pripravljena zateči k vojaškemu posredovanju. Začetna leta Horthyjevega režima so bila osredotočena na preprečevanje poskusov prevrata s strani avstro-ogrskega pretendenta [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla IV]]., nadaljnje zatiranje komunistov in upravljanje z migracijsko krizo, ki so jo sprožile ozemeljske spremembe po Trianonski pogodbi. Čeprav so se svobodne volitve nadaljevale, je na političnem prizorišču prevladovala osebnost Horthyja in njegovih osebno izbranih premierjev. Dejanja vlade so se s sprejemom antisemitskih zakonov in zaradi nadaljnje izolacije Male antante še naprej razvijala v desno, gospodarsko in nato politično se je poglabljalo usmerjanje proti [[Kraljevina Italija|Italiji]] in [[Tretji rajh|Nemčiji]]. [[Velika gospodarska kriza]] je položaj še zaostrila; povečala se je priljubljenost fašističnih politikov, kot sta Gyula Gömbös in Ferenc Szálasi, ki so obljubljali gospodarsko in družbeno okrevanje. Horthyjeva nacionalistična politika je dosegla vrhunec med letoma 1938 in 1940, ko so nacisti nagradili odločno Nemčiji naklonjeno zunanjo politiko Madžarske s prvo in drugo dunajsko nagrado, s katerima so Madžarski mirno vrnili območja z etnično večino Madžarov, izgubljena po Trianonu. Leta 1939 je Madžarska s silo ponovno pridobila ozemlje dela Češkoslovaške. Država se je [[Trojni pakt|formalno pridružila]] [[Sile osi|silam osi]] 20. novembra 1940, leta 1941 pa je sodelovala pri [[Aprilska vojna|invaziji na Jugoslavijo]] in pridobila nekaj svojih nekdanjih ozemelj na jugu. === Druga svetovna vojna (1941–1945) === [[Slika:Hungary_1941-44_Administrative_Map.png|levo|sličica| Kraljevina Madžarska, 1941–44]] Madžarska je 26. junija 1941 uradno vstopila v drugo svetovno vojno kot sila osi in napovedala vojno [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], potem ko so neznana letala bombardirala [[Košice|Kasso]] (Košice), Munkács (Mukačevo) in Rahó (Rahiv). Madžarske čete so se dve leti borile na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]]. Kljub nekaterim začetnim uspehom<ref name="J. Lee Ready 1995 page 130">J. Lee Ready (1995), ''World War Two. ''</ref> je madžarska vlada, potem ko je [[2. armada (Kraljevina Madžarska)|druga armada]] januarja 1943 pri reki Don utrpela katastrofalne izgube, začela iskati tajni mirovni pakt z [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]]. Ko so izvedeli za načrtovani prestop na stran zaveznikov, so nemške čete 19. marca 1944 zasedle Madžarsko in s tem zagotovile Horthyjevo lojalnost. Oktobra, ko se je sovjetska fronta približevala in si je madžarska vlada še naprej prizadevala izstopiti iz vojne, so nemške čete odstavile Horthyja in vzpostavile marionetno vlado pod vodstvom Szálasijeve fašistične stranke Puščičasti križ.<ref name="J. Lee Ready 1995 page 130" /> Szálasi je v službo nemškemu vojnemu stroju obljubil vse zmogljivosti države. Do oktobra 1944 so Sovjeti dosegli reko [[Tisa|Tiso]] in kljub nekaterim porazom decembra uspeli obkoliti in pričeli oblegati Budimpešto. [[Slika:Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08,_Budapest,_Festnahme_von_Juden.jpg|sličica| [[Judje|Judovske]] ženske, aretirane na ulici Wesselényi v [[Budimpešta|Budimpešti]] med [[Holokavst|holokavstom]], {{Circa}} 20.–22. oktobra 1944]] Po nemški okupaciji je Madžarska sodelovala v [[Holokavst|holokavstu]].<ref name="bbc-no-warning-to-hungary-jews">{{Navedi splet|title=Could the BBC have done more to help Hungarian Jews?|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20267659|publisher=BBC (British broadcasting service)|last=Mike Thomson|date=13.11.2012|quote=the BBC broadcast every day, giving updates on the war, general news and opinion pieces on Hungarian politics. But among all these broadcasts, there were crucial things that were not being said, things that might have warned thousands of Hungarian Jews of the horrors to come in the event of German occupation. A memo setting out policy for the BBC Hungarian Service in 1942 states: "We shouldn't mention the Jews at all". By 1943, the BBC Polish Service was broadcasting the exterminations. And yet his policy of silence on the Jews was followed until the German invasion in.3.1944. After the tanks rolled in, the Hungarian Service did then broadcast warnings. But by then it was too late "Many Hungarian Jews who survived the deportations claimed that they had not been informed by their leaders, that no one had told them. But there's plenty of evidence that they could have known," said David Cesarani, professor of history at Royal Holloway, University of London.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10007259|title=Auschwitz: Chronology|publisher=Ushmm.org|accessdate=13.2.2013}}</ref> Med nemško okupacijo od maja do junija 1944 sta fašistična stranka puščičastega križa in madžarska policija deportirali skoraj 440.000 Judov, predvsem v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Skoraj vsi so bili umorjeni.<ref>Herczl, Moshe Y. ''Christianity and the Holocaust of Hungarian Jewry'' (1993) [https://www.jstor.org/stable/j.ctt9qg6vj?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=%22%3A+Christianity+and+the+Holocaust+of+Hungarian+Jewry%22&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3D%2522%253A%2BChristianity%2Band%2Bthe%2BHolocaust%2Bof%2BHungarian%2BJewry%2522%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_search%2Fcontrol&refreqid=search%3A4c10eb461bf299248303b912e3bb43db online]</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ushmm.org/information/exhibitions/online-features/special-focus/the-holocaust-in-hungary|title=The Holocaust in Hungary|publisher=United States Holocaust Memorial Museum; Holocaust Encyclopedia}}</ref> 29. aprila 1944 so madžarske okupacijske enote pričele tudi z deportacijami prekmurskih Judov, kar je pomenilo konec obstoja njihove skupnosti v [[Prekmurje|Prekmurju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/prekmurje/aktualno/75-let-od-deportacije-judov-iz-prekmurja/486431|title=75 let od deportacije Judov iz Prekmurja|date=29.4.2019|accessdate=8.6.2022|website=MMC RTV-SLO}}</ref> Švedski diplomat [[Raoul Wallenberg]] je s podelitvijo švedskih potnih listov uspel rešiti precejšnje število madžarskih Judov.<ref>Alfred de Zayas "Raoul Wallenberg" in Dinah Shelton Encyclopedia of Genocide (Macmillan Reference 2005, vol. 3)</ref> Rezső Kasztner, eden od voditeljev madžarskega odbora za pomoč in reševanje, je podkupil višje častnike SS, kot je [[Adolf Eichmann]], da so nekaterim Judom omogočili pobeg.<ref>Braham, Randolph (2004): Rescue Operations in Hungary: Myths and Realities, ''East European Quarterly'' 38(2): 173–203.</ref><ref>Bauer, Yehuda (1994): Jews for Sale?, Yale University Press.</ref><ref>Bilsky, Leora (2004): Transformative Justice: Israeli Identity on Trial (Law, Meaning, and Violence), University of Michigan Press.</ref> Sodelovanje Horthyjeve vlade v holokavstu je še vedno predmet polemik in sporov. [[Slika:Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg|sličica| [[Verižni most Széchenyi]] in Budimski grad v ruševinah po drugi svetovni vojni (1946)]] Vojna je opustošila Madžarsko – uničenega je bilo več kot 60 % gospodarstva – in med prebivalstvom terjala številne žrtve. Poleg več kot 600.000 pobitih madžarskih Judov je bilo s strani Češkoslovaške, čet sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in Jugoslovanov posiljenih, umorjenih, usmrčenih ali deportiranih na suženjsko delo približno 280.000 Madžarov.<ref name="ind09/96">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/hungarys-jews-marvel-at-their-golden-future-1361842.html|title=Hungary's Jews Marvel at Their Golden Future|last=Bridge|first=Adrian|date=5.9.1996|work=The Independent|accessdate=20.4.2009}}</ref><ref name="EU38">{{Navedi splet|url=http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf|title=The Expulsion of 'German' Communities from Eastern Europe at the end of the Second World War|last=Prauser|first=Steffen|last2=Rees|first2=Arfon|date=December 2004|series=EUI Working Paper HEC No. 2004/1|publisher=European University Institute|location=Firence |accessdate=5.8.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091001022039/http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf|archivedate=1.10.2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/|title=www.hungarian-history.hu|website=Hungarian-history.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160528161847/http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/|archivedate=28.5.2016}}</ref><ref>University of Chicago.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Istvan S. Pogany|title=Righting Wrongs in Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=BB4NAQAAIAAJ&pg=RA1-PA202|year=1997|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3042-0|page=202}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Alfred J. Rieber|title=Forced Migration in Central and Eastern Europe, 1939–1950|url=https://books.google.com/books?id=it0-Zi2nEX0C&pg=PA90|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-7146-5132-3|page=50|quote=A presidential decree imposing an obligation on individuals not engaged in useful work to accept jobs served as the basis for this action. As a result, according to documentation in the ministry of foreign affairs of the USSR, approximately 50,000 Hungarians were sent to work in factories and agricultural enterprises in the Czech Republic.}}</ref><ref>Canadian Association of Slavists, Revue canadienne des slavistes, Volume 25, Canadian Association of Slavists., 1983</ref><ref>S. J. Magyarody, The East-central European Syndrome: Unsolved conflict in the Carpathian Basin, Matthias Corvinus Pub., 2002</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Anna Fenyvesi|title=Hungarian Language Contact Outside Hungary: Studies on Hungarian as a Minority Language|url=https://books.google.com/books?id=y3JYwHGYn7MC&pg=PA50|year=2005|publisher=John Benjamins Publishing|isbn=978-90-272-1858-2|page=50}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Norman M. Naimark|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|url=https://books.google.com/books?id=MVSjHNKUKoEC&pg=PA70|year=1995|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-78405-5|page=70}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=László Borhi|title=Hungary in the Cold War, 1945–1956: Between the United States and the Soviet Union|url=https://books.google.com/books?id=IO-4TxlTaMAC&pg=PA57|year=2004|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9241-80-0|page=57}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Richard Bessel|last2=Dirk Schumann|title=Life After Death: Approaches to a Cultural and Social History of Europe During the 1940s and 1950s|url=https://books.google.com/books?id=NilW70Yol74C&pg=PA133|year=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-00922-5|page=142}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Tibor Cseres|title=Titoist Atrocities in Vojvodina, 1944–1945: Serbian Vendetta in Bácska|url=https://archive.org/details/titoistatrocitie0000cser|year=1993|publisher=Hunyadi Pub.|isbn=978-1-882785-01-8}}</ref> 13. februarja 1945 se je Budimpešta predala; do aprila 1945 so nemške čete zapustile državo pod sovjetsko vojaško okupacijo. S Češkoslovaškega je bilo izgnanih 200.000 Madžarov v zameno za 70.000 Slovakov, ki so živeli na Madžarskem. 202.000 etničnih Nemcev so izgnali v Nemčijo,<ref>Alfred de Zayas "A Terrible Revenge" (Palgrave/Macmillan 2006)</ref> s [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškimi mirovnimi pogodbami]] iz leta 1947 pa je bila Madžarska ponovno omejena na svoje trianonske meje. === Komunizem (1945–1989) === Po porazu Tretjega rajha je Madžarska postala satelitska država Sovjetske zveze (Ljudska republika Madžarska). Sovjetsko vodstvo je izbralo Mátyása Rákosija za izvedbo [[Stalinizem|stalinizacije]] države, Rákosi pa je ''de facto'' vladal Madžarski od 1949 do 1956. Politika militarizacije, industrializacije, kolektivizacije in vojne odškodnine, ki jo je izvajala njegova vlada, je povzročila hud upad življenjskega standarda. Po vzoru Stalinovega [[KGB]]-ja je Rákosijeva vlada kot pomoč pri uveljavitvi režima ustanovila tajno politično policijo, ÁVH. V nadaljnjih čistkah je bilo od leta 1948 do 1956 zaprtih ali usmrčenih približno 350.000 uradnikov in intelektualcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tamupress.com/product/First-Domino,4091.aspx|title=Granville/ frm|format=PDF|accessdate=20.9.2009}}</ref> Številne svobodomislece, demokrate in ugledne osebnosti iz Horthyjevega obdobja so na skrivaj aretirali in zunajsodno internirali v domače in tuje [[Gulag|gulage]]. V sovjetska delovna taborišča je bilo deportiranih približno 600.000 Madžarov, kjer jih je umrlo najmanj 200.000.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/8347146.stm|title=Hungary's 'forgotten' war victims|work=BBC News|date=7.11.2009|accessdate=4.2.2010}}</ref> [[Slika:Szétlőtt_harckocsi_a_Móricz_Zsigmond_körtéren.jpg|levo|sličica|Uničen sovjetski tank v Budimpešti med [[Madžarska revolucija 1956|revolucijo leta 1956]]; [[Osebnost leta revije Time|Osebnost leta revije Time za leto 1956]] je bil ''Madžarski borec za svobodo'' <ref>{{Navedi revijo|date=7.1.1957|title=Man of the Year, The Land and the People|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20071017045908/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html|archive-date=17.10.2007|access-date=9.10.2006}}</ref>]] Po Stalinovi smrti leta 1953 je Sovjetska zveza sledila programu destalinizacije, ki je bil po vsebini nasproten Rákosijevemu, kar je pripeljalo do njegove odstavitve. V sledečem političnem ohlajanju odnosov med državama je prišlo do vzpona [[Imre Nagy|Imreja Nagyja]] na mesto predsednika vlade in vse večjega zanimanja študentov in intelektualcev za politično življenje. Nagy je obljubljal liberalizacijo trga in politično odprtost, Rákosi pa je obojemu odločno nasprotoval. Rákosiju je sčasoma uspelo diskreditirati Nagyja in ga zamenjati z bolj trdim Ernő Gerőjem. Maja 1955 se je Madžarska pridružila [[Varšavski pakt|Varšavskemu paktu]], kar je še povečalo družbeno nezadovoljstvo z režimom. Po streljanju sovjetskih vojakov in tajne policije na mirne demonstracije ter shode po vsej državi 23. oktobra 1956 so protestniki prišli na ulice v Budimpešti in sprožili [[Madžarska revolucija 1956|revolucijo leta 1956]]. V prizadevanju, da bi zadušil kaos, se je Nagy vrnil na mesto premierja, obljubil svobodne volitve in umik Madžarske iz Varšavskega pakta. Nasilje se je kljub temu nadaljevalo, ko so se proti sovjetski vojski in ÁVH postavile revolucionarne milice; približno 3000-članski odpor se je boril proti sovjetskim tankom z [[Molotovka|molotovkami]] in avtomatskimi pištolami. Čeprav je bila premoč Sovjetov ogromna, so utrpeli precejšnje izgube in do 30. oktobra 1956 se je večina sovjetskih čet umaknila iz Budimpešte v garnizijo na podeželju. Sovjetsko vodstvo nekaj časa ni vedelo, kako se odzvati na razvoj dogodkov na Madžarskem, vendar se je na koncu odločilo posredovati, da bi preprečilo destabilizacijo sovjetskega bloka. 4. novembra so iz Sovjetske zveze v državo vstopile okrepitve z več kot 150.000 vojaki in 2.500 tanki.<ref>Findley, Carter V., and John Rothney.</ref> Med uporom intervenciji je bilo ubitih skoraj 20.000 Madžarov, dodatnih 21.600 pa so pozneje zaprli iz političnih razlogov. Približno 13.000 je bilo interniranih, 230 pa so privedli pred sodnike in usmrtili. Nagyu so skrivoma sodili, spoznan je bil za krivega, obsojen na smrt in z obešanjem usmrčen junija 1958. Ker so bile meje za kratek čas odprte, je v času do zadušitve revolucije iz države pobegnilo skoraj četrt milijona ljudi.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/6065398.stm "Hungary's 1956 brain drain"], BBC News, 23.10.2006</ref> ==== Kádárjeva doba (1956–1988) ==== [[Slika:János Kádár 1962.jpg|sličica|[[János Kádár]], generalni sekretar MSZMP, Madžarske socialistične delavske stranke (1956–1988)]] Po drugem, krajšem obdobju sovjetske vojaške okupacije je sovjetsko vodstvo za vodenje nove vlade in predsedovanje novi vladajoči Socialistični delavski stranki (MSzMP) izbralo [[János Kádár|Jánosa Kádárja]], nekdanjega Nagyjevega državnega ministra. Kádár je razmere hitro normaliziral. Leta 1963 je vlada razglasila splošno amnestijo in izpustila večino tistih, ki so bili zaprti zaradi aktivnega sodelovanja v vstaji. Kádár je razglasil novo politično usmeritev, po kateri ljudje niso bili več prisiljeni izpovedovati zvestobe stranki, če so le tiho sprejeli socialistični režim kot življenjsko dejstvo. V mnogih govorih je to opisal kot: »Tisti, ki niso proti nam, so z nami.« Kádár je uvedel nove prednostne naloge načrtovanja v gospodarstvu, kot je omogočanje kmetom posedovanje obsežnejših zasebnih zemljišč v sistemu kolektivnih kmetij (''háztáji gazdálkodás''). Življenjski standard se je dvignil, saj sta imela proizvodnja potrošniških dobrin in hrane prednost pred vojaško proizvodnjo, ki se je zmanjšala na eno desetino predrevolucionarne ravni. Leta 1968 je Novi ekonomski mehanizem (NEM) v socialistično plansko gospodarstvo uvedel elemente prostega trga. Od šestdesetih do poznih osemdesetih let dvajsetega stoletja so Madžarsko pogosto omenjali kot »najsrečnejšo barako« v vzhodnem bloku. V zadnjem delu hladne vojne je bila Madžarska po BDP na prebivalca v vzhodnem bloku četrta, zaostajala je le za [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]], Češkoslovaško in samo Sovjetsko zvezo.<ref name="madison185">{{Navedi knjigo|last=Maddison|first=Angus|title=The world economy|url=https://archive.org/details/worldeconomymill00madd|publisher=OECD Publishing|year=2006|isbn=978-92-64-02261-4|page=[https://archive.org/details/worldeconomymill00madd/page/n185 185]}}<cite class="citation book cs1" id="CITEREFMaddison2006"><span class="cx-segment" data-segmentid="3285">''The world economy''.</span><span class="cx-segment" data-segmentid="3286">OECD Publishing. p.&nbsp;185.</span><span class="cx-segment" data-segmentid="3287">[[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Posebno:Knjižni viri/978-92-64-02261-4|<bdi>978-92-64-02261-4</bdi>]].</span></cite></ref> Zaradi tega razmeroma visokega življenjskega standarda, bolj liberaliziranega gospodarstva, manj cenzuriranega tiska in manj omejenih potovalnih pravic je Madžarska v času komunizma na splošno veljala za eno bolj liberalnih držav v srednji Evropi. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja pa je življenjski standard ponovno strmo upadel zaradi svetovne recesije, na katero se komunizem ni zmogel odzvati.<ref>{{Navedi splet|last=Watkins|first=Theyer|title=Economic History and the Economy of Hungary|url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm|website=sjsu.edu|publisher=San José State University Department of Economics|accessdate=6.8.2014|archivedate=7.12.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141207184439/http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm}}</ref> Ko je Kádár leta 1989 umrl, je bila Sovjetska zveza v strmem nazadovanju in mlajša generacija reformistov je videla liberalizacijo kot rešitev za gospodarska in socialna vprašanja. === Tretja republika (1989–danes) === [[Slika:Foundation_of_the_Visegrád_Group.tiff|sličica| Slovesnost podpisa [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]] februarja 1991]] Prehod Madžarske iz komunizma v demokracijo in kapitalizem (''rendszerváltás'', »sprememba režima«) je bil miren in so ga spodbudili gospodarska stagnacija, notranji politični pritisk in spreminjajoči se odnosi z drugimi državami [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Čeprav je MSzMP marca 1989 začela okroglo mizo z različnimi opozicijskimi skupinami, se ponovni pokop Imreja Nagyja kot revolucionarnega mučenca junija tega leta na splošno šteje za simbolni konec komunizma na Madžarskem. Več kot 100.000 ljudi se je udeležilo slovesnosti v Budimpešti brez večjega vmešavanja vlade, mnogi govorniki pa so odkrito pozvali, naj sovjetske čete zapustijo državo. Maja 1990 so potekale prve svobodne volitve; na njih je bil Madžarski demokratski forum, glavna konservativna opozicijska skupina, izvoljen za vodjo koalicijske vlade. József Antall je postal prvi demokratično izvoljeni premier po drugi svetovni vojni. Z odpravo državnih subvencij in hitro privatizacijo leta 1991 je Madžarsko prizadela huda recesija. Varčevalni ukrepi Antallove vlade so se izkazali za nepriljubljene in na naslednjih volitvah leta 1994 je zmagala pravna in politična naslednica komunistične partije, Socialistična stranka. Ta nenaden premik v politični razdelitvi moči se je ponovil v letih 1998 in 2002; na vsakih voltvah je bila vladna stranka odstavljena in izvoljena dotedanja opozicija. Kot večina drugih postkomunističnih evropskih držav pa je Madžarska na splošno sledila integracijski smeri, saj se je leta 1999 pridružila zvezi NATO in leta 2004 Evropski uniji. Kot članica Nata je bila Madžarska vpletena v [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanske vojne]]. Leta 2006 so po vsej državi izbruhnili veliki protesti po razkritju, da je premier Ferenc Gyurcsány v govoru za zaprtimi vrati trdil, da je njegova stranka »lagala«, da bi zmagala na nedavnih volitvah. Priljubljenost levih strank je padla in v političnem preobratu, ki je sledil, je leta 2010 nacionalistično-konzervativni [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] dosegel parlamentarno večino. Zakonodajni zbor je nato potrdil novo ustavo, ki je med drugim vsebovala obsežne vladne in pravne spremembe. Čeprav je ta razvoj dogodkov naletel na in še vedno zbuja polemiko, je Fidesz leta 2014 osvojil drugo parlamentarno večino, leta 2018 tretjo in leta 2022 četrto.<ref>Krekó, Péter and Juhász, Attila, ''The Hungarian Far Right: Social Demand, Political Supply, and International Context'' (Stuttgart: ibidem Verlag, 2017), {{ISBN|978-3-8382-1184-8}}. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=52361 online review]</ref> V poznih 2010-ih je Orbánova vlada prišla pod vse večji mednarodni drobnogled zaradi domnevnih kršitev načel pravne države. [[Evropski parlament]] je leta 2018 glasoval za ukrepanje proti Madžarski v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji. Madžarska je in še vedno izpodbija te obtožbe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/sep/12/eu-meps-vote-to-pursue-action-against-hungary-over-orban-crackdown|title=MEPs vote to pursue action against Hungary over Orbán crackdown|last=Rankin|first=Jennifer|date=12.9.2018|website=the Guardian|language=en-GB|accessdate=24.9.2018}}</ref> Madžarsko je hkrati z večino Evrope leta 2020 prizadela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemija covida-19]]. Marca 2020 je madžarski parlament sprejel zakon, ki je vladi dal pooblastila za vladanje z odloki, odpovedal nadomestne volitve in prepovedal nekatere oblike medicinskih [[Dezinformacija|dezinformacij]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/03/30/823778208/new-law-gives-sweeping-powers-to-hungarys-orban-alarming-rights-advocates|title=New Law Gives Sweeping Powers To Hungary's Orban, Alarming Rights Advocates|work=NPR|date=30.3.2020|last=Kakissis|first=Joanna}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Bayer|first=Lili|url=https://www.politico.eu/article/hungary-viktor-orban-rule-by-decree/|title=Hungary's Viktor Orbán wins vote to rule by decree|date=30.3.2020|work=Politico|accessdate=30.3.2020}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/0029e6e2-7344-11ea-95fe-fcd274e920ca|title=Subscribe to read &#124; Financial Times|work=Financial Times|date=31.3.2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/hungary-passes-law-allowing-viktor-orban-to-rule-by-decree/a-52956243|title=Hungary passes law allowing Viktor Orban to rule by decree &#124; DW &#124; 30.03.2020|website=DW.COM}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2020/03/31/coronavirus-in-hungary-viktor-orban-rules-by-decree-indefinitely.html|title=Hungary's nationalist leader Viktor Orban is ruling by decree indefinitely amid coronavirus|first=Silvia|last=Amaro|date=31.3.2020|website=CNBC}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/portal/full-news/-/asset_publisher/y5xQt7QdunzT/content/secretary-general-writes-to-victor-orban-regarding-covid-19-state-of-emergency-in-hungary|title=Secretary General writes to Viktor Orbán regarding COVID-19 state of emergency in Hungary|website=www.coe.int}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://index.hu/belfold/2020/03/30/koronavirus-torveny_koronavirus_szavazas_parlament/|title=Megszavazta az Országgyűlés a koronavírus-törvényt, Áder pedig ki is hirdette|first=Német Tamás, Pintér Luca, Presinszky|last=Judit|date=30.3.2020|website=index.hu}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://444.hu/2020/03/30/ader-janos-mar-ala-is-irta-a-felhatalmazasi-torvenyt|title=Áder János már alá is írta a felhatalmazási törvényt|first=Herczeg|last=Márk|date=30.3.2020|website=444}}</ref> Parlament je ta zakon razveljavil 16. junija 2020 zaradi izboljšanja epidemiološke situacije na Madžarskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portfolio.hu/gazdasag/20200616/koronavirus-megszunik-a-veszelyhelyzet-magyarorszagon-437224|title=Koronavírus: megszűnik a veszélyhelyzet Magyarországon|last=<!--Not stated-->|date=16.6.2020|website=portfolio.hu|publisher=PORTFOLIO}}</ref> == Geografija == {{Glej tudi|Seznam madžarskih narodnih parkov|Geologija Madžarske}} [[File:Hungary-geographic_map-slo.svg|sličica|400px|Geografska karta Madžarske]] [[Slika:Kis Balaton - Little Balaton1.jpg|thumb|right|250px|Kis-Balaton – Malo Blatno jezero in tipična pokrajina]] Madžarska je [[celinska država]] brez izhoda na morje. Geografijo Madžarske tradicionalno opredeljujeta njeni dve glavni vodni poti, reki [[Donava]] in [[Tisa]]. Odraz tega je običajna tridelna razdelitev države na tri območja – ''Dunántúl'' (Prekdonavje, Transdanubija), ''Tiszántúl'' (»onstran Tise«) in ''Duna-Tisza kőze'' (»med Donavo in Tiso«). Donava teče v smeri sever–jug prav skozi središče sodobne Madžarske in celotna država leži v njenem [[Porečje|porečju]]. Prekdonavje, ki se razteza zahodno od središča države proti Avstriji, je pretežno hribovita regija. Sem spadajo skrajno vzhodni del [[Alpe|Alp]], ''Alpokalja'', na zahodu države, čezdonavsko hribovje v osrednjem delu Prekdonavja ter hribovji Mecsek in Villány na jugu. Najvišja točka območja je Írott-kő na meji z Avstrijo, na 882&nbsp;m. Mala madžarska nižina (''Kisalfőld'') je v severnem Prekdonavju. V Prekdonavju sta tudi [[Blatno jezero]], največje jezero v srednji Evropi, in [[Hévíz|jezero Hévíz]], največje termalno jezero na svetu. Za ''Duna-Tisza kőze'' in ''Tiszántúl'' je značilna predvsem [[Velika madžarska nižina]] (''Alfőld''), ki se razteza čez večji del vzhoda in jugovzhoda države. Severno od nižine je vznožje [[Karpati|Karpatov]] v širokem pasu blizu [[Slovaška|slovaške]] meje. Vrh [[Kékes]], ki leži tu, je s svojimi 1014&nbsp;m najvišji vrh Madžarske. Fitogeografsko Madžarska spada v srednjeevropsko pokrajino cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. Po podatkih [[Svetovni sklad za naravo|WWF]] ozemlje Madžarske spada v kopensko [[ekoregija|ekoregijo]] panonskih mešanih gozdov.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Za leto 2019 je imel indeks celovitosti gozdne krajine povprečno oceno 2,25/10, kar ga uvršča na 156. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Navedi časopis|last=Grantham|first=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|year=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free}}</ref> V skrbi za ohranjanje okolja je Madžarska razglasila 10 narodnih parkov, 145 manjših naravnih rezervatov in 35 krajinsko varstvenih območij. Madžarska je po razvrstitvi indeksa varstva okolja po ''GW/CAN'' na šestem mestu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/|title=Hungary ranked sixth in world for environmental protection|publisher=Caboodle.hu|date=10.12.2007|accessdate=29.5.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140223144327/http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/|archivedate=23.2.2014}}</ref> === Podnebje === Madžarska ima prevladujoče zmerno sezonsko podnebje<ref>{{Navedi splet|url=https://en.climate-data.org/europe/hungary-20/|title=Hungary climate: Average Temperature, weather by month, Hungary weather averages|publisher=Climate-Data.org|accessdate=21.11.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Andrew Speedy|url=http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm|title=Hungary|publisher=Fao.org|accessdate=21.11.2008|archivedate=4.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081204115841/http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm}}</ref> s splošno toplimi [[Poletje|poletji]] z nizko splošno ravnjo vlažnosti, vendar pogostimi nalivi in z mrzlimi snežnimi [[Zima|zimami]]. Povprečna letna temperatura je 9,7 °C. Temperaturni rekordi so 41,9&nbsp;°C 20. julija 2007 v Kiskunhalasu poleti in −35&nbsp;°C 16. februarja 1940 v kraju Miskolc-Gőrőmbőlytapolca pozimi. Povprečna najvišja temperatura poleti je 23 do 28&nbsp;°C in povprečna nizka temperatura pozimi je −3 do −7&nbsp;°C. Povprečna letna količina padavin je približno 600&nbsp;mm. == Politična ureditev == {{Več slik | caption_align = center | total_width = 320 | image1 = András Baka (cropped).png | caption1 = [[András Baka]],<br /><small>Predsednik države od leta 2026</small> | image2 = Péter Magyar at EC, May 2026 04 (cropped).jpg | caption2 = [[Péter Magyar]],<br /><small>Predsednik vlade od leta 2026</small> }} {{Več slik | total_width = 320 | caption_align = center | image1 = Sándor-palota_napsütésben.jpg | caption1 = [[Sándorjeva palača, Budimpešta|Sándorjeva palača]]<br /><small>uradna rezidenca madžarskega predsednika</small> | image2 = Budapest_Hungarian_Parliament_(31363963556).jpg | caption2 = [[Stavba madžarskega parlamenta]] }} Madžarska je unitarna parlamentarna republika. Madžarski politični sistem temelji na ustavi, sprejeti leta 2012. Amandmaji običajno zahtevajo dvotretjinsko večino v parlamentu; temeljna načela ustave (kot so izražena v členih, ki zagotavljajo človekovo dostojanstvo, delitev oblasti, državno strukturo in [[Pravno varstvo|pravno državo]]) veljajo za vedno. 199 poslancev (''országgyűlési képviselő'') je izvoljenih v najvišji organ državne oblasti, enodomni ''Országgyűlés'' (Državni zbor), vsaka štiri leta na enokrožnih večinskih volitvah s 5-odstotnim volilnim pragom. [[Predsednik Madžarske|Predsednik republike]] (''köztársasági elnök'') je [[državni poglavar]] in ga vsakih pet let izvoli državni zbor. Predsednik ima predvsem predstavniške odgovornosti in pooblastila: sprejema voditelje tujih držav, formalno imenuje predsednika vlade na priporočilo Državnega zbora in opravlja funkcijo [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika]] oboroženih sil. Pomembno je, da ima predsednik tudi pravico veta in lahko zakonodajo pošlje v presojo 15-članskemu ustavnemu sodišču. Tretja najpomembnejša vladna funkcija na Madžarskem je predsednik državnega zbora, ki ga izvoli državni zbor in je odgovoren za nadzor nad dnevnimi sejami organa. Predsednika vlade (''miniszterelnök'') izvoli državni zbor; je vodja vlade in izvaja [[Izvršilna oblast|izvršilno oblast]]. Predsednik vlade je običajno vodja največje stranke v parlamentu. Predsednik vlade izbira ministre v vladi in ima izključno pravico, da jih razreši, čeprav se morajo kandidati v kabinetu predstaviti na posvetovalnih odprtih zaslišanjih pred enim ali več parlamentarnimi [[Delovno telo|odbori]], preživeti glasovanje v Državnem zboru in jih mora uradno potrditi predsednik. Vlada poroča parlamentu. Leta 2009 je morala Madžarska zaradi znatnih gospodarskih težav zaprositi za pomoč MDS v višini 9 milijard evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/economy_finance/articles/financial_operations/pdf/mou_hu_20100121_en.pdf|title=Third supplemental memorandum of understanding|accessdate=21.6.2019}}</ref> Delež dolga v [[Bruto domači proizvod|BDP]] Madžarske je dosegel najvišjo raven leta 2011, ko je znašal 83 %, od takrat pa se je zmanjševal. Po podatkih Eurostata je v letu 2016 bruto državni dolg Madžarske znašal 25.119&nbsp;milijarde HUF ali 74,1 % njenega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://akk.hu/en|title=Central Government Gross Debt, 2016-09-30: 25 119,91 Billion HUF; Maastricht debt ratio, 2016-09-30: 74.159%|publisher=ÁKK|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016|archive-date=2016-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161120213438/http://akk.hu/en|url-status=dead}}</ref> Vlada je leta 2015 dosegla proračunski primanjkljaj v višini 1,9 % BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://bbj.hu/economy/ksh-hungarys-deficit-to-gdp-reaches-19-in-2015_113848|title=KSH: Hungary's deficit to GDP reaches 1.9% in 2015|publisher=BBJ|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> Bonitetna ocena Madžarske bonitetnih agencij Standard &amp; Poor's, Moody's in Fitch Ratings je bila v letu 2016 na investicijskem razredu ''BBB'' s stabilnimi obeti. Glede na indeks zaznave korupcije Transparency International za leto 2019 se je madžarski [[javni sektor]] poslabšal z ocene 51 v letu 2015 na 44 v letu 2019, s čimer je Madžarska zasedla predzadnje mesto med državami članicami EU, skupaj z Romunijo in pred Bolgarijo.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019|url=https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf|page=22|website=transparency.org|publisher=[[Transparency International]]|accessdate=6.2.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200218183558/https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf|archivedate=18.2.2020}}</ref> Po desetletju vladavine koalicije [[Fidesz]]-KDNP, ki jo je vodil [[Viktor Orbán]], je poročilo Freedom House ''Nations in Transit 2020'' prerazvrstilo Madžarsko iz [[Demokracija|demokracije]] v prehodni ali hibridni režim. Po poročilu je »desničarsko zavezništvo /.../ postopoma spodkopalo pravno državo na Madžarskem in vzpostavilo strog nadzor nad neodvisnimi institucijami države /.../ vztrajno spreminjalo madžarsko ustavo in odpravilo branike demokracije, utelešene v Ustavnem sodišču, tožilstvu, Upravi za medije in Državnem revizijskem uradu ...«. Prav tako je Fidesz omejil parlamentarni nadzor, neodvisne medije, [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Akademska svoboda|akademike]], hkrati pa je utrdil oblast okoli osrednje vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Hungary|url=https://freedomhouse.org/country/hungary/nations-transit/2020|date=2020|website=Freedom House|language=en|accessdate=6.5.2020}}</ref> Tudi drugi demokratični barometri so Madžarsko ocenili kot nedemokracijo, v študijah pa je zaznati precejšnje število različnih oznak za madžarski politični sistem.<ref>{{Navedi knjigo|last=Körösényi|first=András|last2=Illés|first2=Gábor|last3=Gyulai|first3=Attila|title=The Orbán Regime: Plebiscitary Leader Democracy in the Making|date=2020|publisher=Routledge|isbn=978-0-429-62441-4|page=16|url=https://books.google.com/books?id=YWDdDwAAQBAJ&q=scholarly+consensus+on+how+to+characterise+the+contemporary+regime+that+has+emerged+in+Hungary|language=en|quote=This colourful and wide picture of labelling shows not only the inventive imagination of scholars, but also the lack of scholarly consensus on how to characterise the contemporary regime that has emerged in Hungary}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Boda|first=Zsolt|last2=Szúcs|first2=Zoltán Gábor|title=Political Science in the Shadow of the State: Research, Relevance, Deference|date=2021|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-030-75918-6|pages=203–230 [208]|language=en|chapter=When Illiberalism Meets Neoliberalism: State and the Social Sciences in Present Hungary|quote=By now there is widespread agreement on the fact that Hungary is not a democracy anymore (as reflected in the conclusions of V-Dem, Freedom House and a range of global democracy barometers).}}</ref> Po podatkih inštituta V-Dem je bila Madžarska leta 2021 ena najhitreje avtokratizirajočih držav na svetu.<ref>{{Navedi časopis|last=Hellmeier|first=Sebastian|last2=Cole|first2=Rowan|last3=Grahn|first3=Sandra|last4=Kolvani|first4=Palina|last5=Lachapelle|first5=Jean|last6=Lührmann|first6=Anna|last7=Maerz|first7=Seraphine F.|last8=Pillai|first8=Shreeya|last9=Lindberg|first9=Staffan I.|date=18.8.2021|title=State of the world 2020: autocratization turns viral|journal=Democratization|volume=28|issue=6|pages=1053–1074|doi=10.1080/13510347.2021.1922390|issn=1351-0347 }}</ref> === Politične stranke === Po padcu komunizma se je na Madžarskem uveljavila demokracija na podlagi večstrankarskega sistema. Zadnje madžarske parlamentarne volitve so potekale 3. aprila 2022. Te parlamentarne volitve so bile 8. po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990. Rezultat je bila zmaga zavezništva [[Fidesz]] – KDNP, ki je ohranila dvotretjinsko večino, [[Viktor Orbán]] pa je ostal premier. To so bile tretje volitve po novi madžarski ustavi, ki je začela veljati 1. januarja 2012. Ta dan je začel veljati tudi novi volilni zakon, po katerem so volivci namesto dosedanjih 386 poslancev izvolili 199 poslancev.<ref>Az országgyűlési képviselők választásáról szóló 2011. évi CCIII. törvény.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139|title=Életbe lép az új választójogi törvény|website=[[Magyar Nemzet]]|date=29.12.2011|accessdate=2.1.2012|language=hu|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120513052826/http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139|archivedate=13.5.2012}}</ref> V trenutni politični pokrajini na Madžarskem prevladujejo konservativni [[Fidesz]], ki ima skoraj večino, in dve srednje veliki stranki, leva demokratska koalicija (DK) in liberalni Momentum. Demokratični značaj madžarskega parlamenta je bil ponovno vzpostavljen s padcem železne zavese in koncem komunističnega režima leta 1989. Današnji parlament se še vedno imenuje ''Országgyűlés,'' tako kot v časih kraljevine, vendar se zaradi razlikovanja med zgodovinsko kraljevo verzijo zdaj imenuje »Narodna skupščina«. Madžarski zbor je bil zakonodajna institucija v [[Ogrska|srednjeveškem kraljestvu Madžarske]] od 1290-ih<ref>András Gergely, Gábor Máthé: The Hungarian state: thousand years in Europe (published in 2000)</ref><ref>Elemér Hantos: The Magna Carta of the English And of the Hungarian Constitution (1904)</ref> in v državah naslednicah, [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevi Madžarski]] in Habsburškem kraljestvu Madžarske v zgodnjem novem obdobju. V členih ustave iz leta 1790 je bilo zapisano, da se mora zbor sestajati vsaj enkrat na 3 leta, a ker je zbor imenovala [[Habsburška monarhija]], te obljube pozneje večkrat niso izpolnili. Kot rezultat [[Avstro-Ogrski kompromis|avstro-ogrskega kompromisa]] je bil leta 1867 ponovno vzpostavljen. Latinski izraz ''Natio Hungarica'' (»madžarski narod«) je bil uporabljen za označevanje politične elite, ki je sodelovala v zboru. Zbor so sestavljali plemstvo, katoliška duhovščina in nekaj svobodnih meščanov,<ref>John M. Merriman, J. M. Winter, Europe 1789 to 1914: encyclopedia of the age of industry and empire, Charles Scribner's Sons, 2006, p. 140, {{ISBN|978-0-684-31359-7}}</ref><ref>Tadayuki Hayashi, Hiroshi Fukuda, Regions in Central and Eastern Europe: past and present, Slavic Research Center, Hokkaido University, 2007, p. 158, {{ISBN|978-4-938637-43-9}}</ref> ne glede na njihov materni jezik oz. etnično pripadnost.<ref>{{Navedi knjigo|last=Katerina Zacharia|title=Hellenisms: Culture, Identity, and Ethnicity from Antiquity to Modernity|url=https://books.google.com/books?id=H1fGJRxUG6wC|year=2008|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-6525-0|page=237}}</ref> === Pravo in pravosodni sistem === [[Slika:NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG|levo|sličica| Prvotni in bodoči sedež najvišjega sodišča na Madžarskem]] Pravosodni sistem Madžarske je sistem civilnega prava, razdeljen na [[Sodišče|sodišča]] z redno civilno in kazensko pristojnostjo ter upravna sodišča, ki so pristojna za spore med posamezniki in javno upravo. Madžarsko pravo je kodificirano in temelji na nemškem pravu in v širšem smislu civilnem ali [[Rimsko pravo|rimskem pravu]]. Sodni sistem za civilno in kazensko jurisdikcijo sestavljajo krajevna sodišča (''járásbíróság''), regionalna pritožbena sodišča (''ítélőtábla'') in vrhovno sodišče (''Kúria''). Najvišja madžarska [[Sodišče|sodišča]] se nahajajo v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.birosag.hu/en/curia-hungary|title=Curia of Hungary|publisher=National Office for the Judiciary|accessdate=12.5.2014}}</ref> Madžarski organi za varovanje reda in miru so razdeljeni med policijo in državno davčno in carinsko upravo. Madžarska policija je glavni in največji državni [[Organ pregona|organ kazenskega pregona]] na Madžarskem. Opravlja skoraj vse splošne policijske naloge, kot so kriminalistična preiskava, patruljna dejavnost, prometna policija, mejna kontrola. Vodi ga nacionalni policijski komisar pod nadzorom ministra za notranje zadeve. Organ je razdeljen na okrajne policijske uprave, ki so razdeljene tudi na območne in mestne policijske uprave. Nacionalna policija ima tudi podrejene agencije z nacionalno pristojnostjo, kot je "Nemzeti Nyomozó Iroda" (Nacionalni preiskovalni urad), civilna policija, specializirana za preiskovanje hudih zločinov, in žandarmerijski podobna, militarizirana "Készenléti Rendőrség" (Standőrség). s strani policije), ki se večinoma ukvarja z nemiri in pogosto krepi lokalne policijske sile. Zaradi pristopa Madžarske k [[Schengenski sporazum|Schengenski pogodbi]] sta se policija in mejna straža združili v en sam nacionalni organ, pri čemer so pripadniki obmejne straže postali policisti. Ta združitev se je zgodila januarja 2008. Carinska in trošarinska uprava je ostala podrejena Ministrstvu za finance v okviru Državne davčne in carinske uprave.<ref>Interpol [https://web.archive.org/web/20040621161237/http://www.interpol.int/Public/Region/Europe/pjsystems/Hungary.asp#21 entry] Retrieved 15.5.2007.</ref> === Upravna delitev === Madžarska je unitarna država, razdeljena na 19 [[Županije Madžarske|županij]] (''megye''). Glavno mesto (''főváros'') [[Budimpešta]] ni del nobene županije, temveč je samostojna enota. Županije so nadalje razdeljene na 174 [[Okrožja Madžarske|okrožij]] (''járás''),<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kozlonyok.hu/nkonline/MKPDF/hiteles/MK14170.pdf|title=Magyar Közlöny, Hungary's Official Journal|publisher=Magyar Közlöny|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> ta pa na [[Seznam mest na Madžarskem|mesta in vasi]], med katerimi je 25 mest z okrožnimi pravicami (''megyei jogú város''). Lokalne oblasti teh mest imajo razširjena pooblastila, vendar ta mesta pripadajo ozemlju posameznega okraja in niso samostojne teritorialne enote. Županijski in okrožni sveti ter občine imajo različne vloge in ločene odgovornosti v zvezi z lokalno upravo. Vloga županij je v osnovi upravnih in se osredotočajo na strateški razvoj, medtem ko so predšolske ustanove, javna vodovodna podjetja, odvoz smeti, oskrba starejših in reševalne službe v upravljanju občin. Od leta 1996 so županije in mesto Budimpešta za statistične in razvojne namene združeni v sedem [[Regije Madžarske|regij]]: to so [[Osrednja Madžarska]], [[Osrednja prekodonavska|Osrednja zadonavska]], [[Severna velika nižina|Severna Velika nižina]], [[Severna Madžarska]], [[Južna prekodonavska|Južna zadonavska]], [[Južna velika nižina|Južna Velika nižina]] in [[Zahodna prekodonavska|Zahodna zadonavska]]. [[Slika:Counties_of_Hungary_2020.png|thumb|right|500px]] {| class="sortable wikitable" style="font-size:85%;" ! scope="col" |[[Županije Madžarske]]<br/>''(megye)'' ! scope="col" | Administrativno središče ! scope="col" | Prebivalstvo ! scope="col" | [[Regije Madžarske|Regija]] |- |[[File:Bacs-kiskun-megye.svg|37x37_pik]] [[Bács-Kiskun (županija)|Bács-Kiskun]] | [[Kecskemét]] | 524.841 | [[Južna velika nižina]] |- |[[File:HUN_Baranya_megye_COA.png|26x26_pik]] [[Baranja (županija)|Baranja]] | [[Pécs]] | 391.455 | [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]] |- |[[File:Békés_departemento_blazono.svg|25x25_pik]] [[Békés (županija)|Békés]] | [[Békéscsaba]] | 361.802 | [[Južna velika nižina]] |- |[[File:Borsod-Abaúj-Zemplén_departemento_blazono.svg|35x35_pik]] [[Borsod-Abaúj-Zemplén (županija)|Borsod-Abaúj-Zemplén]] | [[Miskolc|Miškolc]] | 684.793 | [[Severna Madžarska]] |- |[[File:Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg|25x25_pik]] [[Budimpešta|Glavno mesto Budimpešta]] | [[Budimpešta]] | 1.744.665 | [[Osrednja Madžarska]] |- |[[File:HU_Csongrád_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Csongrád-Csanád (županija)|Csongrád-Csanád]] | [[Szeged]] | 421.827 | [[Južna velika nižina]] |- |[[File:HUN_Fejér_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Fejér (županija)|Fejér]] | [[Székesfehérvár]] | 426.120 | [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]] |- |[[File:HUN_Győr-Moson-Sopron_megye_COA.png|39x39_pik]] [[Győr-Moson-Sopron (županija)|Győr-Moson-Sopron]] | [[Gjur]] | 449.967 | [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]] |- |[[File:HUN_Hajdú-Bihar_COA.svg|25x25_pik]] [[Hajdú-Bihar (županija)|Hajdú-Bihar]] | [[Debrecen]] | 565.674 | [[Severna velika nižina]] |- |[[File:Coa_Hungary_County_Heves.svg|28x28_pik]] [[Heves (županija)|Heves]] | [[Eger]] | 307.985 | [[Severna Madžarska]] |- |[[File:HUN_Jász-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png|28x28_pik]] [[Jász-Nagykun-Szolnok (županija)|Jász-Nagykun-Szolnok]] | [[Szolnok]] | 386.752 | [[Severna velika nižina]] |- |[[File:HUN_Komárom-Esztergom_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Komárom-Esztergom (županija)|Komárom-Esztergom]] | [[Tatabánya]] | 311.411 | [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]] |- |[[File:Coa_Hungary_County_Nógrád.svg|29x29_pik]] [[Nógrád (županija)|Nógrád]] | [[Salgótarján]] | 201.919 | [[Severna Madžarska]] |- |[[File:HUN Pest megye COA.svg|30x30_pik]] [[Pešta (županija)|Pešta]] | [[Budimpešta]] | 1.237.561 | [[Osrednja Madžarska]] |- |[[File:HUN_Somogy_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Šomodska županija]] | [[Kaposvár]] | 317.947 | [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]] |- |[[File:HUN_Szabolcs-Szatmár-Bereg_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)|Szabolcs-Szatmár-Bereg]] | [[Nyíregyháza]] | 552.000 | [[Severna velika nižina]] |- |[[File:HUN_Tolna_megye_COA.png|26x26_pik]] [[Tolna (županija)|Tolna]] | [[Szekszárd]] | 231.183 | [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]] |- |[[File:HUN_Vas_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Železna županija]] | [[Sombotel]] | 257.688 | [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]] |- |[[File:Coa_Hungary_County_Veszprém.svg|29x29_pik]] [[Veszprém (županija)|Veszprém]] | [[Veszprém]] | 353.068 | [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]] |- |[[File:Coa_Hungary_County_Zala_(2010-).svg|29x29_pik]] [[Zala (županija)|Zala]] | [[Zalaegerszeg]] | 287.043 | [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]] |} === Mednarodni odnosi === [[Slika:Necasmeeting.jpg|sličica| Srečanje voditeljev [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]] ter Nemčije in Francije leta 2013]] [[Slika:BIMUN_2012_opening_1.jpg|sličica| Konferenca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v skupščini Magnatske hiše v madžarskem parlamentu]] [[Zunanja politika]] Madžarske temelji na štirih temeljnih zavezah: atlantskemu sodelovanju, evropski integraciji, mednarodnemu razvoju in mednarodnemu pravu. Madžarsko gospodarstvo je dokaj odprto in se močno opira na mednarodno trgovino. Madžarska je članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] od decembra 1955 in članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[NATO|Nata]], [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]], [[Svetovna trgovinska organizacija|STO]], [[Svetovna banka|Svetovne banke]], AIIB in [[Mednarodni denarni sklad|IMF]]. Madžarska je leta 2011 pol leta predsedovala [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], naslednje pa bo leta 2024. Leta 2015 je bila Madžarska peta največja donatorka razvojne pomoči [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], ki ni članica DAC, na svetu, kar predstavlja 0,13 % njenega bruto nacionalnega dohodka. Glavno mesto Madžarske, Budimpešta, gosti več kot 100 veleposlaništev in predstavništev mednarodnih politični organizacij.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kulugyminiszterium.hu/dtwebe/Irodak.aspx|title=Embassies in Budapest|year=2014|publisher=Kulugyminiszterium.hu|accessdate=16.4.2020}}</ref> Madžarska gosti tudi glavne in regionalne sedeže številnih mednarodnih organizacij, vključno z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, Evropsko policijsko šolo, [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce]], [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]], Mednarodnim centrom za demokratično tranzicijo, Inštitutom za Mednarodno izobraževanje, [[Mednarodna organizacija dela]], Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodni Rdeči križ, Regionalni okoljski center za Srednjo in Vzhodno Evropo, Donavska komisija in drugimi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|title=International organizations in Hungary|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=20.11.2016|archive-date=2016-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313115736/http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|url-status=dead}}</ref> Od leta 1989 je glavni zunanjepolitični cilj Madžarske vključitev v zahodne gospodarske in varnostne organizacije. Madžarska se je programu [[Partnerstvo za mir]] pridružila leta 1994 in je aktivno podpirala misije IFOR in [[SFOR]] v Bosni. Madžarska je od leta 1989 tudi izboljšala svoje pogosto hladne sosedske odnose s podpisom temeljnih pogodb z [[Romunija|Romunijo]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Ukrajina|Ukrajino]]. Ti se odpovedujejo vsem nerešenim ozemeljskim zahtevam in postavljajo temelje za konstruktivne odnose. Kljub vsemu pa vprašanje pravic etnične madžarske manjšine v Romuniji, na Slovaškem in v Srbiji občasno povzroča dvigovanje dvostranskih napetosti; od leta 2017 pa so se hitro poslabšali tudi odnosi z Ukrajino zaradi položaja madžarske manjšine v Ukrajini.<ref>"[https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/ Hungary-Ukraine relations hit new low over troop deployment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190331181346/https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/ |date=2019-03-31 }}".</ref> Od leta 1989 je Madžarska podpisala vse dokumente [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], leta 1997 pa je bila predsedujoča OVSE. V preteklosti je imela Madžarska še posebej prijateljske odnose s [[Poljska|Poljsko]]; ta poseben odnos sta parlamenta obeh držav priznala leta 2007 s skupno izjavo 23. marca, na "Dan poljsko-madžarskega prijateljstva".<ref>{{Navedi splet|last=Quinn Hargitai|website=[[BBC]]|date=13.2.2017|accessdate=14.9.2021|url=https://www.bbc.com/travel/article/20170210-two-countries-as-close-as-brothers|title=In a world of global tension and conflict, it's both endearing and unusual that two countries that don't even share a border have set aside a day solely to appreciate their friendship.}}</ref> === Vojska === [[Slika:Hunspec.jpg|sličica|HDF 34. bataljon posebnih sil]] [[Slika:JAS_39_pair_HuAF_Kecskemét_2007.JPG|sličica|Večnamensko bojno letalo [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]]]] Predsednik države ima naziv [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika]] narodnih oboroženih sil. Ministrstvo za obrambo skupaj z načelnikom generalštaba poveljuje oboroženim silam, kar vključuje madžarske kopenske sile in madžarsko vojno letalstvo. Od leta 2007 so madžarske oborožene sile del enotne poveljniško strukture. Ministrstvo za obrambo ohranja politični in civilni nadzor nad vojsko. Podrejeno poveljstvo združenih sil usklajuje in poveljuje madžarskim obrambnim silam. Leta 2016 so le-te imele 31.080 aktivnih pripadnikov, operativna rezerva je skupno število vojakov lahko dvigne na 50 tisoč. Leta 2016 je bilo načrtovano, da bodo vojaški izdatki naslednje leto znašali 1,21 milijard USD&nbsp;, približno 0,94 % BDP države, kar je precej pod 2-odstotnim ciljem Nata. Leta 2012 je vlada sprejela resolucijo, v kateri se je zavezala, da bo do leta 2022 povečala izdatke za obrambo na 1,4 % BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/budget-2017-hungary-spend-e3-7-billion-revenues-next-year-95159|title=Budget 2017: Hungary to spend €3.7 billion more than it should next year|publisher=hungarytoday.hu|accessdate=28.4.2016|date=28.4.2016|archive-date=2017-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010075425/http://hungarytoday.hu/news/budget-2017-hungary-spend-e3-7-billion-revenues-next-year-95159|url-status=dead}}</ref> [[Vojaška služba|Služenje vojaškega roka]] je prostovoljno, čeprav se lahko v vojnem stanju zopet uvede [[nabor]]. Madžarska se je leta 2001 kot pomembno posodobitev odločila kupiti 14 lovskih letal [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] za ceno približno 800&nbsp;milijonov EUR. Madžarski nacionalni center za kibernetsko varnost so leta 2016 reorganizirali z namenom učinkovitejšega zagotavljanja [[Informatična varnost|kibernetske varnosti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.enisa.europa.eu/about-enisa/structure-organization/national-liaison-office/meetings/june-2016/revised-hungarian-it-security-policy|title=Revised Hungarian IT Security Policy|publisher=National Cyber Security Center|accessdate=20.11.2016}}</ref> Leta 2016 je imela madžarska vojska na misijah v tujih državah približno 700 vojakov, kot del mednarodnih mirovnih sil, vključno s 100 vojaki Madžarskih obrambnih sil v [[ISAF|enotah ISAF]] pod vodstvom [[NATO|Nata]] v [[Afganistan|Afganistanu]], 210 madžarskih vojakov na [[Kosovo|Kosovu]] pod poveljstvom [[KFOR]] in 160 vojakov v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Madžarska je, da bi pomagala ameriški okupaciji z oboroženimi transportnimi konvoji, v Irak poslala 300-člansko logistično enoto, čeprav je javno mnenje nasprotovalo sodelovanju države v vojni. == Gospodarstvo == [[Slika:EU_Single_Market.svg|sličica| Madžarska je del notranjega trga [[Evropska unija|Evropske unije]] s 508&nbsp;milijonov potrošnikov in del [[Schengensko območje|schengenskega območja]]]] [[Slika:Hungary_Product_Exports_(2019).svg|desno|sličica| Proporcionalna zastopanost madžarskega izvoza, 2019]] Madžarska je mešano gospodarstvo [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] z visokimi dohodki, z [[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|zelo visokim indeksom človekovega razvoja]] in kvalificirano delovno silo s 16. najnižjo dohodkovno neenakostjo na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Country Classification|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0,,contentMDK:20421402~pagePK:64133150~piPK:64133175~theSitePK:239419,00.html#High_income|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080524215837/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0%2C%2CcontentMDK%3A20421402~pagePK%3A64133150~piPK%3A64133175~theSitePK%3A239419%2C00.html|archivedate=24.5.2008|accessdate=30.9.2014}}</ref> Poleg tega je po indeksu ekonomske kompleksnosti 9. najbolj zapleteno gospodarstvo.<ref>{{Navedi splet|date=2018|title=The Atlas of Economic Complexity by @HarvardGrwthLab|url=https://atlas.cid.harvard.edu/rankings/|website=atlas.cid.harvard.edu}}</ref> Madžarsko je 57. največje gospodarstvo na svetu (od 188 držav, ki jih meri [[Mednarodni denarni sklad|IMF]]) z 265,04 milijard USD proizvodnje<ref name="imf2">{{Navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&pr.y=13&sy=2017&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=944&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Hungary|publisher=International Monetary Fund|accessdate=29.4.2017}}</ref> in se uvršča na 49. mesto na svetu po BDP na prebivalca, merjenem s pariteto kupne moči. Madžarska je izvozno usmerjeno tržno gospodarstvo z velikim poudarkom na zunanji trgovini, zato je država 36. največje izvozno gospodarstvo na svetu. Država je imela v letu 2015 več kot 100 milijard USD izvoza z visokim, 9,003 milijarde USD vrednim trgovinskim presežkom, od tega 79 % pri izmenjavi z EU, 21 % pa pri trgovini zunaj EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/kul1512|title=External trade surplus was EUR 604 million in December|website=[[Hungarian Central Statistical Office]]|date=10.3.2016|accessdate=10.3.2016}}</ref> Madžarska ima več kot 80-odstotno zasebno gospodarstvo z 39,1-odstotno obdavčitvijo, kar predstavlja osnovo za [[Socialna država|socialno gospodarstvo]] države. Na strani izdatkov je potrošnja gospodinjstev glavna sestavina [[Bruto domači proizvod|BDP]] in predstavlja 50 odstotkov njegove celotne porabe, sledijo bruto investicije v osnovna sredstva z 22 odstotki in izdatki države z 20 odstotki BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu|title=GDP – composition, by end use|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archivedate=12.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu}}</ref> Madžarska je še naprej ena izmed vodilnih držav za privabljanje neposrednih tujih naložb v Srednjo in Vzhodno Evropo, vhodne NTI v državo so znašale 119,8 milijard USD&nbsp;v letu 2015, medtem ko je v tujini Madžarska vložila več kot 50 milijard USD.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=Hungary|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}</ref> {{As of|2015}} so bile ključne trgovinske partnerice Madžarske: Nemčija, Avstrija, Romunija, Slovaška, Francija, Italija, Poljska in Češka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu|title=Export Partners of Hungary|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archivedate=12.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu}}</ref> Glavne panoge vključujejo predelavo hrane, farmacijo, motorna vozila, informacijsko tehnologijo, kemikalije, metalurgijo, stroje, električne izdelke in turizem (leta 2014 je Madžarska gostila 12,1 milijonov mednarodnih turistov).<ref>{{Navedi knjigo|date=10.3.2016|doi=10.18111/9789284416899|isbn=9789284416899|title=UNWTO Tourism Highlights, 2015 Edition}}</ref> Madžarska je največji proizvajalec elektronike v srednji in vzhodni Evropi. Proizvodnja in raziskave [[Elektronika|elektronike]] so med glavnimi gonili [[Inovacija|inovacij]] in gospodarske rasti v državi. V zadnjih 20 letih je Madžarska prerasla tudi v velik center za mobilno tehnologijo, [[Informacijska varnost|informacijsko varnost]] in s tem povezane raziskave strojne opreme.<ref>{{Navedi splet|url=https://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151023011250/http://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/|archivedate=23.10.2015|title=Electronics|publisher=HIPA|accessdate=11.3.2016}}</ref> Stopnja zaposlenosti v gospodarstvu je leta 2017 znašala 68,3 %,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksh.hu/docs/eng/xftp/gyor/fog/efog1707.html|title=The employment rate of people aged 15–64 increased to 68.3%|publisher=KSH|accessdate=30.8.2017}}</ref> struktura zaposlenosti kaže značilnosti postindustrijskih gospodarstev, 63,2 % zaposlene delovne sile dela v storitvenem sektorju, industrija je prispevala 29,7 %, kmetijstvo pa 7,1 %. Stopnja brezposelnosti je bila septembra 2017 4,1 %,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/mun1709|title=Unemployment rate decreased to 4.1%|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|accessdate=26.10.2017}}</ref> ki je padlo z 11 % med finančno krizo 2007–2008. Madžarska je del evropskega enotnega trga, ki predstavlja več kot 508&nbsp;milijonov potrošnikov. Več domačih trgovinskih politik določajo sporazumi med članicami Evropske unije in zakonodaja EU. [[Slika:Széchenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg|levo|sličica| [[Budimpešta]] je vodilno raziskovalno-razvojno in finančno središče v srednji in vzhodni Evropi]] Velika madžarska podjetja so vključena v BUX, madžarski borzni indeks, ki kotira na borzi v Budimpešti. Znana podjetja vključujejo podjetje Fortune Global 500 [[MOL (podjetje)|MOL Group]], OTP Bank, Gedeon Richter Plc., Magyar Telekom, CIG Pannonia, FHB Bank, Zwack Unicum in še več.<ref>{{Navedi splet|url=https://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2012/countries/Hungary.html?iid=smlrr|title=Global 500 – Countries: Hungary – Fortune|website=[[Money (magazine)|Money]]|date=23.7.2012|accessdate=10.6.2013|archive-date=2018-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180527201349/https://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2012/countries/Hungary.html?iid=smlrr|url-status=dead}}</ref> Poleg tega ima Madžarska velik del specializiranih malih in srednjih podjetij, na primer veliko število dobaviteljev avtomobilov in tehnoloških [[Zagonsko podjetje|zagonskih podjetij]] in drugo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.startupranking.com/top/hungary|title=Top – Hungary|publisher=startupRANKING|accessdate=10.3.2016}}</ref> [[Budimpešta]] je finančna in poslovna prestolnica Madžarske. Prestolnica je pomembno gospodarsko središče, ki je v študiji Globalization and World Cities Research Network uvrščeno med alfa – svetovno mesto in je drugo najhitreje razvijajoče se mestno gospodarstvo v [[Evropa|Evropi]], saj se je BDP na prebivalca v mestu povečal za 2,4 odstotka. in zaposlenost za 4,7 odstotka glede na predhodno leto v letu 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/budapest-europes-second-fastest-developing-urban-economy-study-reveals-29576|title=Budapest's Europe's Second Fastest-Developing Urban Economy, Study Reveals – The study examines the development of the world's 300 largest urban economies, ranking them according to the pace of development.|date=23.1.2015|publisher=Brookings Institution|accessdate=8.3.2016|archive-date=2017-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010075722/http://hungarytoday.hu/news/budapest-europes-second-fastest-developing-urban-economy-study-reveals-29576|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2008t.html|title=The World According to GaWC 2010|date=13.4.2010|publisher=lboro.ac.uk|accessdate=12.5.2014|archive-date=2016-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160811203314/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2008t.html|url-status=dead}}</ref> Na nacionalni ravni je Budimpešta glavno mesto Madžarske glede poslovanja in gospodarstva, ki predstavlja 39 % nacionalnega dohodka, mesto je v letu 2015 imelo bruto proizvod več kot 100 milijard, zaradi česar je eno največjih regionalnih gospodarstev v [[Evropska unija|Evropski uniji]].<ref>{{Navedi splet|last=Istrate|first=Emilia|url=http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3|title=Global MetroMonitor &#124; Brookings Institution|publisher=Brookings.edu|accessdate=10.6.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605135349/http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3|archivedate=5.6.2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&i=167708|title=Hungary's GDP (IMF, 2016 est.) is $265.037 billion x 39% = $103,36 billion|publisher=Portfolio online financial journal|accessdate=10.6.2013|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303190038/http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&i=167708|url-status=dead}}</ref> Budimpešta je tudi med 100 najbolj uspešnimi mesti na svetu, kot jih meri PricewaterhouseCoopers; na svetovni lestvici konkurenčnosti mest po lestvici EIU je Budimpešta med drugimi uvrščena pred [[Tel Aviv|Tel Avivom]], [[Lizbona|Lizbono]], [[Moskva|Moskvo]] in [[Johannesburg|Johannesburgom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf|title=Benchmarking global city competitiveness|year=2012|publisher=Economist Intelligence Unit|accessdate=12.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140709133545/http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf|archivedate=9.7.2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562|title=ukmediacentre.pwc.com|publisher=PricewaterhouseCoopers|accessdate=12.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130531000745/http://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562|archivedate=31.5.2013}}</ref> Poleg tega je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb na Madžarskem le 9 %, kar je za države EU relativno nizko.<ref>{{Navedi splet|url=https://hngary.com/tips-doing-business-in-hungary/|title=hngary.com|publisher=[[hngary.com]]|year=2017|accessdate=28.8.2018}}</ref> Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu.<ref name="Izvozno_okno"/> Madžarska podjetja so v preteklih letih aktivno investirala v slovensko gospodarstvo, mediji pa so poročali tudi o političnem sodelovanju.<ref name="zurnal"/> Madžarska ohranja svojo valuto, [[madžarski forint]] (HUF), čeprav gospodarstvo izpolnjuje maastrichtske kriterije z izjemo javnega dolga, ki pa je v letu 2015 tudi bistveno pod povprečjem EU s 75,3 %. Madžarska narodna banka — ustanovljena leta 1924, po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] — se trenutno osredotoča na stabilnost cen s ciljno inflacijo 3%.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mnb.hu/en/monetary-policy|title=Monetary Policy|publisher=[[Hungarian National Bank]]|accessdate=10.3.2016}}</ref> === Znanost in tehnologija === [[Slika:Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg|desno|sličica| [[Albert Szent-Györgyi]] je [[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec za medicino]] za odkritje [[Vitamin C|vitamina C.]] Nobelovo nagrado je prejelo 13 madžarskih nagrajencev.]] [[Slika:Budapesti_Műszaki_Egyetem_K_épület.jpg|desno|sličica| Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti je najstarejši delujoči tehnološki inštitut na svetu, ustanovljen leta 1782.]] Dosežki Madžarske na [[Znanost|področju znanosti]] in [[Tehnologija|tehnologije]] znatni, raziskovalna in razvojna prizadevanja pa so sestavni del gospodarstva države. Madžarska je v letu 2015 za civilne raziskave in razvoj porabila 1,4 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 25. najvišji delež na svetu.<ref name="oecd">{{Navedi splet|url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm|title=Research and development (R&D) – Gross domestic spending on R&D – OECD Data|website=data.oecd.org|accessdate=10.2.2016|archive-date=2017-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170114013730/https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm|url-status=dead}}</ref> Madžarska se med najbolj inovativnimi državami v Bloombergovem indeksu inovacij uvršča na 32. mesto, pred [[Hongkong|Hongkongom]], [[Islandija|Islandijo]] ali [[Malta|Malto]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/graphics/2015-innovative-countries/|work=Bloomberg|title=The Bloomberg Innovation Index}}</ref> Madžarska je bila leta 2020 uvrščena na 35. mesto na svetovnem indeksu inovativnosti, s 33. leta 2019.<ref>{{Navedi splet|title=Release of the Global Innovation Index 2020: Who Will Finance Innovation?|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2020/index.html|accessdate=2021-09-02|website=www.wipo.int|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Global Innovation Index 2019|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2019/index.html|accessdate=2021-09-02|website=www.wipo.int|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTD - Item|url=https://ec.europa.eu/newsroom/rtd/items/691898|accessdate=2021-09-02|website=ec.europa.eu}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2013-10-28|title=Global Innovation Index|url=https://knowledge.insead.edu/entrepreneurship-innovation/global-innovation-index-2930|accessdate=2021-09-02|website=INSEAD Knowledge|language=en|archive-date=2021-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210902101622/https://knowledge.insead.edu/entrepreneurship-innovation/global-innovation-index-2930|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.globalinnovationindex.org/analysis-indicator|work=[[Cornell University]], [[INSEAD]], and the [[World Intellectual Property Organization]]|title=Global Innovation Index|accessdate=2022-02-26|archive-date=2019-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720052025/https://www.globalinnovationindex.org/analysis-indicator|url-status=dead}}</ref> Leta 2014 je Madžarska štela 2.651 raziskovalcev s polnim delovnim časom na milijon prebivalcev, kar se vztrajno povečuje z 2.131 leta 2010 in v primerjavi s 3.984 v ZDA ali 4.380 v Nemčiji.<ref>{{Navedi novice|url=http://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.SCIE.RD.P6?locations=HU|publisher=[[Svetovna banka]]|title=Researchers in R&D (per million people)}}</ref> Visokotehnološka industrija Madžarske je imela koristi tako od kvalificirane delovne sile v državi kot od močne prisotnosti tujih visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih centrov. Madžarska ima tudi eno najvišjih stopenj prijavljenih [[Patent|patentov]], šesto najvišje razmerje visokotehnološke in srednje visokotehnološke proizvodnje v skupni industrijski proizvodnji, 12. najvišji priliv neposrednih tujih naložb v raziskave, 14. mesto med raziskovalnimi talenti v podjetjih in ima 17. najboljše skupno razmerje učinkovitosti inovacij na svetu.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.globalinnovationindex.org/analysis-economy|work=[[Cornell University]], [[INSEAD]], and the [[World Intellectual Property Organization]]|title=Global Innovation Index – ANALYSIS – Hungary|accessdate=2022-02-26|archive-date=2022-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224054436/https://www.globalinnovationindex.org/analysis-economy|url-status=dead}}</ref> Ključni akter raziskav in razvoja na Madžarskem je Nacionalni urad za raziskave, razvoj in inovacije (Urad NRDI; slovensko RRI), ki je nacionalna strateška in finančna agencija za znanstvene raziskave, razvoj in inovacije, glavno vladno posvetovalno telo za pripravo madžarske politike RRI in primarna agencija za financiranje RRI. Njegova vloga je razvijati politiko RRI in zagotoviti, da Madžarska ustrezno vlaga v RRI s financiranjem vrhunskih raziskav in podpiranjem inovacij za povečanje konkurenčnosti in pripravo strategije RRI madžarske vlade, za upravljanje nacionalnega sklada za raziskave, razvoj in inovacije ter predstavlja Madžarska vlada in madžarska skupnost RDI v mednarodnih organizacijah.<ref>{{Navedi novice|url=http://nkfih.gov.hu/the-office|work=NRDI Office|title=The National Research, Development and Innovation Office}}</ref> [[Slika:Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg|desno|sličica| Raziskovalno-razvojni center Gedeon Richter Plc. v [[Budimpešta|Budimpešti]], eno največjih [[Biotehnologija|biotehnoloških]] podjetij v srednji in vzhodni Evropi]] Znanstveno raziskovanje v državi podpira deloma industrija in delno država, prek mreže madžarskih univerz in znanstvenih državnih institucij, kot je Madžarska akademija znanosti.<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/mta-and-science-106125|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=MTA and Science (Infograpihcs)}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/mtas-research-centres-and-institutes-106085|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=MTA's Research Centres and Institutes}}</ref> Madžarska je bila dom nekaterih najvidnejših raziskovalcev v različnih znanstvenih disciplinah, zlasti v [[Fizika|fiziki]], [[Matematika|matematiki]], [[Kemija|kemiji]] in [[Inženirstvo|inženirstvu]]. Od leta 2018 je bilo dvanajst madžarskih znanstvenikov prejemnikov [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]].<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=Hungary's Nobel Prize Winners}}</ref> Do leta 2012 so bili trije posamezniki: Csoma, [[János Bolyai]] in Tihanyi vključeni v Unescov register spomina sveta ter kolektivni prispevki: Tabula Hungariae in [[Bibliotheca Corviniana]]. Med sodobnimi, mednarodno znanimi madžarskimi znanstveniki so matematik László Lovász, fizik Albert-László Barabási, fizik Ferenc Krausz in biokemik Árpád Pusztai. Madžarska slovi po odličnem matematičnem izobraževanju, ki je usposobilo številne izjemne znanstvenike. Med znanimi madžarskimi matematiki so oče [[Farkas Bolyai]] in sin [[János Bolyai]], ki je bil eden od utemeljiteljev [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]]; [[Paul Erdős]], znan po prevodih v več kot štirideset jezikov in katerega Erdős številke še vedno uporabljajo, in [[John von Neumann]], ključni sodelavec na področju [[Kvantna mehanika|kvantne mehanike]] in [[Teorija iger|teorije iger]], pionir [[Računalnik|digitalnega računalništva]] in glavni matematik v [[Projekt Manhattan|projektu Manhattan]]. Pomembni madžarski izumi vključujejo [[Vžigalica|vžigalico s]] [[Svinčev(IV) oksid|svinčevim dioksida]] (János Irinyi), vrsto [[Uplinjač|uplinjača]] (Donát Bánki, János Csonka), električni (AC) vlakovni motor in generator (Kálmán Kandó), [[Holografija|holografijo]] ([[Dennis Gabor]]), Kalmanov filter (Rudolf). E. Kálmán), in [[Rubikova kocka]] ([[Ernő Rubik]]). === Prevoz === [[Slika:Esztergom.desiro.JPG|levo|sličica| [[Siemens Desiro]] na omrežju madžarskih državnih železnic, ki je eno najgostejših na svetu]] Madžarska ima zelo razvit cestni, železniški, zračni in vodni promet. Budimpešta, glavno mesto, je pomembno vozlišče za madžarski železniški sistem (''MÁV''). Glavno mesto oskrbujejo tri velike železniške postaje, imenovane ''Keleti'' (vzhodna), ''Nyugati'' (zahodna) in ''Déli'' (južna) ''pályaudvar'' s ([[Železniška postaja|končne postaje]]). [[Szolnok]] je najpomembnejše železniško vozlišče zunaj Budimpešte, medtem ko so železniška postaja Tiszai v [[Miskolc|Miskolcu]] in glavne postaje [[Sombotel|Szombathely]], [[Gjur|Győr]], [[Szeged]] in [[Székesfehérvár]] prav tako ključne za omrežje. Tramvajska omrežja imajo Budimpešta, [[Debrecen]], [[Miskolc|Miškolc]] in [[Szeged]].. Budimpeštanski metro je drugi najstarejši podzemni [[Podzemna železnica|podzemni]] sistem na svetu; njena linija 1 je v obratovanju od leta 1896. Sistem je sestavljen iz štirih linij. V metropolitanskem območju Budimpešte deluje sistem [[Regionalna železnica|mestnih železnic]] ''HÉV''. Madžarska omrežje avtocest ({{Jezik-hu|autópálya}}) se razteza v skupni dolžini približno 1314 km. Obstoječemu omrežju, ki s prestolnico že povezuje številna večja gospodarsko pomembna mesta, se še vedno dodajajo novi avtocestni odseki. Najpomembnejše rečno pristanišče je Budimpešta, pomembna sta tudi [[Dunaújváros]] in [[Baja, Madžarska|Baja]]. Na Madžarskem je pet mednarodnih letališč: Budimpešta Liszt Ferenc (neuradno imenovana "Ferihegy"), Debrecen, Hévíz–Balaton (imenovano tudi letališče Sármellék), Győr-Pér in Pécs-Pogány, vendar le dve od teh (Budimpešta in Debrecen) opravljata redne polete. Nacionalni prevoznik MALÉV je opravljal lete v več kot 60, večinoma evropskih mest, vendar je leta 2012 prenehal delovati. Tako enako kot npr. Slovenija, tudi Madžarska sedaj nima več nacionalne letalske družbe. Na Madžarskem, v Ferihegyju, ima sedež nizkoproračunski letalski prevoznik [[Wizz Air|WizzAir]]. == Demografija == [[Slika:Population_density_in_Hungary.png|sličica| Gostota prebivalstva na Madžarskem po okrožjih.]] {{glej tudi|Ženske na Madžarskem}} Po popisu iz leta 2011 je Madžarska imela 9.937.628 [[Popis prebivalstva|prebivalcev]], s čimer je bila peta najbolj naseljena država v srednji in vzhodni Evropi ter srednje velika država članica Evropske unije. [[Gostota prebivalstva]] znaša 107 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je približno dvakrat več od [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|svetovnega povprečja]]. Več kot četrtina prebivalstva je živela v metropolitanskem območju Budimpešte, 6.903.858 ljudi (69,5 %) pa v [[Seznam mest na Madžarskem|mestih in mestih]].<ref name="Census2011">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_orsz_2011.pdf|title=2011 Hungary Census Report|publisher=ksh.hu}}</ref> Tako kot večina drugih evropskih držav se tudi Madžarska srečuje z pod-nadomestno rodnostjo; njena ocenjena skupna stopnja rodnosti 1,43 otroka na žensko je precej pod stopnjo nadomestitve 2,1,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=The World Factbook|website=Cia.gov|accessdate=30.9.2014|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}</ref> čeprav je višja od najnižje vrednosti 1,28 leta 1999<ref>{{Navedi splet|url=https://www.google.co.za/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=sp_dyn_tfrt_in&idim=country:HUN:POL:CZE&dl=en|title=World Development Indicators : Google Public Data Explorer|website=Google.co.za|accessdate=3.8.2017}}</ref> in ostaja precej pod najvišjo vrednostjo 5,59 otrok, rojenih na žensko leta 1884.<ref>{{Citat|url=https://ourworldindata.org/grapher/children-born-per-woman?year=1800&country=HUN|title=Total Fertility Rate around the world over the last centuries|last=Max Roser|date=2014|journal=[[Our World In Data]], [[Gapminder Foundation]]}}</ref> Posledično se madžarsko prebivalstvo postopoma zmanjšuje in hitro stara. Leta 2011 je konzervativna vlada začela s programom za povečanje rodnosti s poudarkom na etničnih Madžarih, s tem da je ponovno uveljavila 3-letni porodniški dopust in spodbudila zaposlitev s krajšim delovnim časom. Stopnja rodnosti se je postopoma povečevala z 1,27 rojenih otrok na žensko v letu 2011<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2011/jan/11/hungary-birth-rate-women-stolz|title=Hungarian government sends women home to make babies|first=Joëlle|last=Stolz|date=11.1.2011|work=[[The Guardian]]|accessdate=3.8.2017}}</ref> Naravni primanjkljaj v prvih 10 mesecih leta 2016 je znašal le 25.828, kar je 8.162 manj kot v enakem obdobju leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://bbj.hu/economy/hungarys-natural-decrease-decelerates-further_126579|title=Hungary's natural decrease decelerates further|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> V letu 2015 so bile matere novorojenih otrok v 47,9 % neporočene.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tps00018&plugin=1|title=Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table|website=ec.europa.eu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Madžarska ima eno najstarejših prebivalstev na svetu, s povprečno starostjo 42,7 let.<ref>{{Citat|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=World Factbook EUROPE : HUNGARY|journal=[[The World Factbook]]|date=12.7.2018|accessdate=2022-02-26|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2015 71,96 leta za moške in 79,62 leta za ženske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=The World Factbook Life Expectancy|date=29.9.2021|publisher=The World Factbook|accessdate=2022-02-26|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}</ref> kar je od padca komunizma nenehno naraščalo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html|title=Vital statistics, Hungarian Central Statistical Office (KSH)|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|accessdate=30.9.2014}}</ref> Madžarska priznava dve veliki manjšinski skupini, ki sta označeni kot "nacionalne manjšine", ker so njihovi predniki stoletja živeli v svojih regijah na Madžarskem: nemško skupnost s približno 130.000 prebivalci, ki živi po vsej državi, in romsko manjšino, ki šteje okoli 300.000, ki večinoma prebiva v [[Severna Madžarska|severnem delu države]]. Nekatere študije kažejo na bistveno večje število Romov na Madžarskem (876.000 ljudi – približno 9 % prebivalstva).<ref>[http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/terstat/2018/01/ts580101.pdf A roma népesség területi megoszlásának változása Magyarországon az elmúlt évtizedekben Changes in the Spatial Distribution of the Roma Population in Hungary During the Last Decades]. ksh.hu Retrieved 1.1.2018.</ref><ref>[http://hvg.hu/itthon/20180222_Ennyi_roma_el_Magyarorszagon Ennyi roma él Magyarországon]. hvg.hu.</ref> Po popisu iz leta 2011 je živelo na Madžarskem 8.314.029 (83,7 %) etničnih [[Madžari|Madžarov]], 308.957 (3,1 %) [[Romi|Romov]], 131.951 (1,3 %) [[Nemci|Nemcev]], 29.647 (0,3 %) [[Slovaki|Slovakov]], 26.345 (0,3 %) [[Romuni|Romunov]] in 23.561 (0,2 %) [[Hrvati|Hrvatov]]; 1.455.883 ljudi (14,7 % celotnega prebivalstva) se ni izjasnilo svoje narodnosti. Tako so Madžari predstavljali več kot 90 % prebivalcev, ki so se opredelili o svoji narodnosti.<ref name="Census2011det">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}</ref> Na Madžarskem lahko prebivalci sicer navedejo več kot eno narodnost, zato je vsota etničnih skupin višja od celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_03_00_2011.pdf|title=Hungarian census 2011 – final data and methodology|language=hu|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]}}</ref> Danes zunaj trenutnih meja Madžarske živi približno 5 milijonov Madžarov. Na ozemlju Slovenije živi madžarska manjšina, ki je uradno priznana; pripadniki madžarske narodne skupnosti (okoli 5000)<ref name="pmsns"/> živijo na območjih občin [[Občina Lendava|Lendava]], [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[Občina Šalovci|Šalovci]], [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] in [[Občina Hodoš|Hodoš]]. Te občine so tudi dvojezične, pripadniki pa imajo enega predstavnika v državnem zboru.<ref name="gov.si"/> Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost; avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od [[Monošter|Monoštra]] in reke [[Raba|Rabe]], to je tako imenovano Porabje ali [[Slovensko Porabje]]. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem šteje okoli 5000 pripadnikov.<ref name="gov.si2"/> === Urbanizacija === [[Slika:Budapest,_Hungary_(explored)_(14995308504).jpg|sličica| [[Budimpešta]]]] {| class="wikitable" !čin ! ime ! okrožje ! pop. ! ref. |- | 1 | Budimpešta | Budimpešta | 1,772 milijona | <ref>{{Navedi splet|work=The World Factbook 2021|title=Hungary|publisher=Central Intelligence Agency|date=14.12.2021|location=Washington, D.C.|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary|accessdate=29.12.2021|archive-date=2021-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211230161051/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}</ref> |} [[Slika:Hungary_local_administration.png|sličica| Mesta in vasi na Madžarskem]] Na Madžarskem je bilo na dan 15. julija 2013 3.152 krajev. 346 mest (madžarski izraz: ''város'', množina: ''városok''; izrazoslovje ne razlikujejo med [[Mesto|mesti]] in kraji – izraz mesto se uporablja v uradnih prevodih) in 2.806 vasi (madžarski: ''közsé'' množina: ''községek''). Število mest se lahko spreminja, saj se lahko z predsedniškim aktom vasi povzdignejo v status mesta. Glavno mesto Budimpešta ima poseben status in ni vključeno v nobeno okrožje, medtem ko je 23 mest tako imenovanih mestnih okrožij (''megyei jogú város'' – mesto z okrajnimi pravicami). Vsi okrožni sedeži razen Budimpešte so mestne županije. Štiri mesta ([[Budimpešta]], [[Miskolc|Miškolc]], [[Gjur|Győr]] in [[Pécs]]) imajo aglomeracije, madžarski statistični urad pa razlikuje še sedemnajst drugih območij v zgodnejših fazah razvoja aglomeracije.<ref name="portal">{{Navedi splet|url=http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett|website=portal.ksh.hu|title=portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett|accessdate=23.1.2021|archivedate=19.3.2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060319223706/http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett}}</ref> Največje mesto je glavno mesto Budimpešta, najmanjše mesto pa je [[Pálháza]] s 1038 prebivalci leta 2010. Največja vas je [[Solymár]] z 10.123 prebivalci leta 2010. Več kot 100 vasi ima manj kot 100 prebivalcev, medtem ko imajo najmanjše vasi manj kot 20 prebivalcev. === Jeziki === [[Slika:Dist_of_hu_lang_europe.svg|sličica| Današnje regije v srednji in vzhodni Evropi, ki jih naseljujejo govorci madžarskega jezika]] [[Madžarščina]] je [[Uradni jezik|uradni]] in tudi sicer prevladujoči govorjeni jezik na Madžarskem. Madžarščina je 13. najbolj razširjen prvi jezik v Evropi s približno 13&nbsp;milijonov domačih govorcev in je eden od 24 uradnih in delovnih jezikov Evropske unije.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/languages/policy/linguistic-diversity/official-languages-eu_en.htm|title=Official Languages|last=European Commission|accessdate=29.7.2014}}</ref> Zunaj Madžarske ga govorijo tudi skupnosti Madžarov v sosednjih državah in v skupnosti madžarske diaspore po vsem svetu. Po popisu iz leta 2011 na Madžarskem govori 9.896.333 ljudi (99,6 %) madžarščino, od tega 9.827.875 oseb(99 %) kot [[Materni jezik|prvi jezik]], medtem ko je za 68.458 oseb (0,7 %) madžarščina drugi jezik.<ref name="Census2011det"/> Najbolj razširjena tuja jezika sta angleščina (1.589.180 govorcev, 16,0 %) in nemščina (1.111.997 govorcev, 11,2 %), medtem ko je na Madžarskem priznanih tudi več manjšinskih jezikov ([[Armenščina|armenski]], [[Bolgarščina|bolgarski]], [[Hrvaščina|hrvaški]], [[Nemščina|nemški]], [[Grščina|grški]], [[Romunščina|romunski]], romski, [[Rusinščina|Rusin]], [[Srbščina|srbski]], [[Slovaščina|slovaški]], [[Slovenščina|slovenski]] in [[Ukrajinščina|ukrajinski]]).<ref name="Census2011"/> Madžarščina (madžarščina) je član [[Uralski jeziki|uralske jezikovne družine]], in ni povezana z nobenim izmed sosednjih jezikov ter je oddaljena od [[Finščina|finščine]] in [[Estonščina|estonščine]]. Po številu govorcev je največji med uralskimi jeziki in edini v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. V Romuniji, na Češkem, Slovaškem, v nekdanji Jugoslaviji, Ukrajini, Izraelu in ZDA je precejšnja populacija govorcev madžarskega jezika. Manjše skupine govorcev madžarskega jezika živijo v Kanadi, Sloveniji in Avstriji, pa tudi v Avstraliji, Braziliji, Argentini, Mehika, Venezuela in Čile. Standardna madžarščina temelji na raznolikosti, ki se govori v glavnem mestu [[Budimpešta|Budimpešte]], čeprav je uporaba standardnega narečja uveljavljena, ima madžarščina številna mestna in podeželska [[Narečje|narečja]]. === Vera === Madžarska je zgodovinsko [[Krščanstvo|krščanska]] država. Madžarsko zgodovinopisje povezuje ustanovitev madžarske države s [[Krst|krstom]] [[Štefan I. Ogrski|Štefana I.]] in kronanjem s sveto krono leta 1000 našega štetja. Štefan je razglasil [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]] kot državno vero, njegovi nasledniki pa so bili tradicionalno znani kot apostolski kralji. Katoliška cerkev na Madžarskem je ostala močna skozi stoletja, esztergomski nadškof pa je dobil izredne časovne privilegije kot madžarski princ-primat (''hercegprímás''). [[Slika:Benczúr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg|levo|sličica| [[Štefan I. Ogrski|Kralj Sveti Štefan]] daruje madžarsko krono [[Sveta Marija|Devici Mariji]] – slika Gyule Benczúr, v baziliki sv. Štefana]] Čeprav sodobna Madžarska nima uradne vere in priznava [[Verska svoboda|svobodo veroizpovedi]] kot temeljno pravico, madžarska ustava v svoji preambuli <ref>{{Navedi splet|title=Magyarország Alaptörvénye|url=http://www.parlament.hu/irom39/02627/02627.pdf|website=Parlament.hu|publisher=Hungarian Parliament|accessdate=2.8.2014}}</ref> »priznava državotvorno vlogo krščanstva« in v VII. členu potrjuje, da »lahko država sodeluje s cerkvami za doseganje skupnih ciljev." <ref>{{Navedi splet|url=https://www.constituteproject.org/constitution/Hungary_2011.pdf|title=Hungary's Constitution of 2011}}</ref> Popis iz leta 2011 je pokazal, da se večina Madžarov opredeljuje kot kristjani (54,2 %), pri čemer poleg [[Luteranstvo|luteranov]] (''evangélikusok'') večino teh predstavljajo rimokatoliki (''római katolikusok'') (37,1 %) in madžarski reformirani [[Kalvinizem|kalvinisti]] (''reformátusok'') (11,1 %) (2,2 %), grkokatoličani (1,8 %) in drugi kristjani (1,3 %). [[Judje|Judovska]] (0,1 %), [[Budizem|budistična]] (0,1 %) in [[Muslimani|muslimanska]] (0,06 %) skupnost so v manjšini. 27,2 % prebivalcev se ni opredelilo glede verske pripadnosti, 16,7 % pa se je opredelilo za izrecno [[Brezverstvo|nereligiozno]], še 1,5 % pa za [[Ateizem|ateiste]].<ref name="Census2011det"/> V začetnih fazah [[Reformacija|protestantske reformacije]] je večina Madžarov sprejela najprej [[Luteranstvo|luteranizem]] in nato [[kalvinizem]] v obliki madžarske reformirane cerkve. V drugi polovici 16. stoletja so [[Družba Jezusova|jezuiti]] sprožili [[Protireformacija|protireformacijski]] pohod in prebivalstvo je zopet postalo pretežno katoliško. Ta kampanja pa je bila le delno uspešna in (večinoma reformirano) madžarsko plemstvo je protestantom uspelo zagotoviti svobodo verovanja. V praksi je to pomenilo ''cuius regio, eius religio''; tako je večina posameznih krajev na Madžarskem še vedno prepoznavnih kot zgodovinsko katoliških, luteranskih ali reformiranih. Vzhodne regije države, zlasti okoli [[Debrecen|Debrecena]] (»kalvinistični Rim«), ostajajo skoraj popolnoma [[Kalvinizem|reformirane (kalvinistične)]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.reformatus.hu/mutat/6819/|title=Facts and Statistics|publisher=Reformatus.hu|date=4.3.2013|accessdate=26.3.2013}}</ref> lastnost, ki si jo delijo z zgodovinsko sosednjimi etnično madžarskimi regijami preko romunske meje. [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Pravoslavno krščanstvo]] na Madžarskem je povezano z etničnimi manjšinami v državi: [[Armenci]], [[Bolgari]], [[Grki]], [[Romuni]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]] in [[Srbi]]. Zgodovinsko gledano je bila Madžarska dom številčne judovske skupnosti z več kot 800.000 prebivalci pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], vendar se ocenjuje, da je bilo med letoma 1941 in 1945 med holokavstom na Madžarskem ubitih nekaj več kot 564.000 madžarskih Judov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Braham|first=Randolph L.|authorlink=Randolph L. Braham|title=The Politics of Genocide: The Holocaust in Hungary|volume=2|date=2016|publisher=Columbia University Press|location=New York|pages=1509|isbn=978-0880337113}}</ref> Samo med 15. majem in 9. julijem 1944 je bilo več kot 434.000 Judov deportiranih na 147 vlakih,{{Sfn|Braham|2016|p=771, 774–775}} večina od njih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer so jih okoli 80 odstotkov takoj ob prihodu umorili s plinom. Nekateri Judje so uspeli pobegniti, večina pa je ali končala v koncentracijskih taboriščih, ali pa so jih na Madžarskem pobili ali umorili pripadniki Puščičastega križa. Od več kot 800.000 Judov, ki so živeli znotraj madžarskih meja v letih 1941–1944, naj bi jih preživelo približno 255.500. Na Madžarskem danes živi okoli 120.000 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html|title=Jewish Life Takes to the Streets at Hungary's Celebrated Judafest|publisher=Jewish Federation of North America|date=9.5.2012|accessdate=4.3.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131016205357/http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html|archivedate=16.10.2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://digitaljournal.com/article/343168|title=Hungary: A new synagogue for Budapest but anti-Semitism on rise|publisher=Digital Journal|date=9.2.2013|accessdate=4.3.2013|last=Myles, Robert|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130315122050/http://www.digitaljournal.com/article/343168|archivedate=15.3.2013}}</ref> === Izobraževanje === Izobraževanje na Madžarskem je pretežno javno, upravlja ga Ministrstvo za šolstvo. [[Mala šola|Predšolsko]] - [[Vrtec|vrtčevska]] vzgoja je obvezna in se izvaja za vse otroke, stare od treh do šestih let, nato pa je obvezno tudi obiskovanje osnovne šole do šestnajstega leta starosti.<ref name="europa"/> Osnovnošolsko izobraževanje običajno traja osem let. Srednješolsko izobraževanje vključuje tri tradicionalne vrste šol, ki so usmerjene na različne akademske ravni: [[gimnazija]] vpisuje najbolj nadarjene otroke in pripravlja dijake za univerzitetni študij; srednje strokovne šole za srednje dijake trajajo štiri leta, tehniška šola pa pripravlja učence za [[Profesionalni razvoj|poklicno izobraževanje]] in svet dela. Sistem je delno prilagodljiv in je možno prehajanje, diplomanti poklicne šole lahko dosežejo dvoletni program, da imajo na primer dostop do visokošolskega poklicnega izobraževanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unevoc.unesco.org/worldtvetdatabase1.php?ct=HUN|title=Vocational Education in Hungary|date=October 2013|accessdate=19.5.2014|last=UNESCO-UNEVOC}}</ref> Študija Trends in International Mathematics and Science Study (TIMSS) je na področju matematikeo in naravoslovja 13–14-letne učence na Madžarskem uvrstila med najboljše na svetu. [[File:Iskola-Lotz3.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Iskola-Lotz3.JPG|levo|sličica|Dvorana rektorskega sveta Budimpeštanske poslovne šole, prve javne poslovne šole na svetu, ustanovljene leta 1857]] Večina madžarskih univerz je javnih ustanov, študenti pa tradicionalno študirajo brez plačila šolnine. Splošni pogoj za univerzo je [[matura]]. Madžarski javni visokošolski sistem vključuje univerze in druge visokošolske zavode, ki zagotavljajo tako izobraževalne načrte kot sorodne diplome do doktorske stopnje ter prispevajo tudi k raziskovalni dejavnosti. Zdravstveno zavarovanje za študente je brezplačno do konca študija. Angleščina in nemški jezik sta pomembna v madžarskem visokem šolstvu, obstaja veliko študijskih programov, ki jih poučujejo v teh jezikih, kar vsako leto preko programa ERASMUS in drugih privabi na tisoče študentov na izmenjavi. Visokošolsko izobraževanje in usposabljanje na Madžarskem je bilo v Poročilu o globalni konkurenčnosti 2014 uvrščeno na 44. mesto od 148 držav.<ref>{{Navedi splet|url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2013-14.pdf|title=Global Competitiveness Record 2013/2014|accessdate=19.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604005151/http://www.forbes.com/feeds/afx/2007/06/12/afx3810988.html|archivedate=4.6.2011}}</ref> Madžarska ima dolgo tradicijo visokošolskega izobraževanja, ki se izkazuje skozi obstoj uveljavljenega gospodarstva, temelječega na znanju. Univerze na Madžarskem vključujejo nekatere najstarejše na svetu, prva je bila univerza v Pécsu, ustanovljena leta 1367, ki še vedno deluje. Lleta 1276 so univerzo v [[Veszprém|Veszprému]] uničile čete Petra Csáka, vendar ni bil nikoli obnovljena. Sigismund je leta 1395 ustanovil univerzo Óbuda. Drugo, Universitas Istropolitana, je leta 1465 v [[Bratislava|Pozsonyju]] ustanovil [[Matija Korvin|Mattias Corvinus]]. Univerza [[Trnava|Nagyszombat]] je bila ustanovljena leta 1635, se preselila v Budim leta 1777 in se danes imenuje univerza Eötvös Loránd. Prvi tehnološki inštitut na svetu je bil ustanovljen v [[Banská Štiavnica|Selmecbányi]] v Kraljevini Madžarski leta 1735, njegova pravna naslednica je Univerza v Miskolcu. Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti velja za najstarejši tehnološki inštitut na svetu z univerzitetnim prograo in strukturo, njen pravni predhodnik Institutum Geometrico-Hydrotechnicum je leta 1782 ustanovil [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesar Jožef II]]. Madžarska se uvršča na četrto mesto (pred sosedno Romunijo in za Kitajsko, ZDA in Rusijo) po številu medalj vseh časov na [[Mednarodna matematična olimpijada|mednarodni matematični olimpijadi]], s skupno 336 medaljami, ki segajo v leto 1959. === Zdravje === [[Slika:Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Szent István Kórház (bolnišnica [[Štefan I. Ogrski|Saint Stephen]]) na aveniji Üllői, [[Budimpešta]]. S Szent László Kórház (bolnišnica [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]]) je največji bolnišnični kompleks na Madžarskem, zgrajen na prelomu iz 19. v 20. stoletje.]] Madžarska svojim prebivalcem zagotavlja univerzalni sistem zdravstvenega varstva, ki ga v veliki meri financira vladno nacionalno zdravstveno zavarovanje. Po podatkih [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je 100 % prebivalstva pokrito z univerzalnim zdravstvenim zavarovanjem,<ref name="auto"/> ki je popolnoma brezplačno za [[Otrok|otroke]], [[Študent|študente]], upokojence, [[Revščina|ljudi z nizkimi dohodki]], [[Invalidnost|invalide]] in cerkvene delavce.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.oep.hu/pls/portal/docs/PAGE/LAKOSSAG/OEPHULAK_EBELLAT/ELLATASMO/KIZAROLAG_EU_SZOLG_JOGOSULTAK_2013_01.PDF|title=List of the entitled people for free insurance, National Healthcare Fund, 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak|title=Dőzsölők és szűkölködők – Miből gazdálkodnak az egyházak?, Figyelő (financial status of the churches in Hungary, Hungarian)|website=Figyelo.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150417095046/http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak|archivedate=17.4.2015}}</ref> Madžarska za zdravstveno varstvo porabi 7,2 % BDP, pri čemer porabi 2.045 $ na prebivalca, od tega 1.365 $ zagotavlja državni proračun.<ref>{{Navedi splet|url=https://stats.oecd.org/index.aspx?DataSetCode=HEALTH_STAT|title=Health Status|website=stats.oecd.org|accessdate=11.4.2019}}</ref> Madžarska je v [[Evropa|Evrop]]<nowiki/>i ena vodilnih regij na področju zdravstvenega turizma, zlasti v zobozdravstvenem turizmu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.budapestagent.com/hungary-leading-dental-tourism.html|title=Hungary leading in Dental Tourism in Europe – BudapestAgent.com|date=20.6.2012|website=Budapestagent.com|accessdate=3.8.2017|archive-date=2022-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319075342/http://www.budapestagent.com/hungary-leading-dental-tourism.html|url-status=dead}}</ref><ref name="BBJ1" /> v katerem je njen delež 42 % v Evropi in 21 % po vsem svetu.<ref name="BBJ1">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/hungary-aims-at-bigger-bite-of-dental-tourism_63662|title=Hungary aims at bigger bite of dental tourism|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref><ref name="BBJ2">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/dental-tourism-development-clinics-turnover-up-19percent_69020|title=Dental Tourism Development clinics turnover up 19%|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Vidna panoga je tudi [[plastična kirurgija]], saj 30 % strank prihaja iz tujine. Madžarska je znana po svoji zdraviliški kulturi in je država številnih zdravilišč,<ref name="IMTJ">{{Navedi splet|url=http://www.imtj.com/news/?entryid82=416494|title=Hungarian Tourism promotes medical tourism – IMTJ|website=Imtj.com|accessdate=3.8.2017}}</ref> ki privabljajo tako imenovani "zdraviliški turizem".<ref name="BBJ3">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/medical-tourism-in-good-health_63661|title=Medical tourism in good health|website=Imtj.com|accessdate=3.8.2017}}</ref> Tako kot v ostalih razvitih državah so [[Srčno-žilna bolezen|bolezni srca in ožilja]] vodilni vzrok smrti, saj so leta 2013 bile vzrok 49,4 % (62.979) vseh smrti.<ref name="KSH">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html|title=STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1900–)|website=Ksh.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Vendar pa je ta številka dosegla vrhunec že leta 1985 z 79.355 smrtnimi žrtvami in se od padca komunizma nenehno znižuje.<ref name="KSH" /> Drugi najpogostejši vzrok smrti je [[Rak (bolezen)|rak]] s 33.274 (26,2 %), ki stagnira od 90. let dvajsetega stoletja.<ref name="KSH" /> Število smrtnih žrtev zaradi [[Nesreča|nesreč]] se je zmanjšalo z 8.760 v letu 1990 na 3.654 v letu 2013; število [[Samomor|samomorov]] se je strmo zmanjšalo s 4.911 leta 1983 na 2.093 leta 2013 (21,1 na 100.000 ljudi), kar je najnižje od leta 1956.<ref name="KSH" /> Med zahodnimi in vzhodnimi deli Madžarske (podobno kot v Sloveniji) obstajajo velike zdravstvene razlike; [[Srčno-žilna bolezen|bolezni srca]], [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[možganska kap]] in [[samomor]] so razširjeni v pretežno [[Kmetijstvo|kmetijski]] regiji [[Velika madžarska nižina|Velike nižine]] z nizkimi dohodki na vzhodu, vendar redki v območjih s prebivalstvom srednjega razreda z visokim dohodkom v [[Zahodna prekodonavska|zahodni Transdonaviji]] in [[Osrednja Madžarska|osrednji Madžarski]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf|title=Egészségjelentés 2016|website=Oefi.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160404092802/http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf|archivedate=4.4.2016}}</ref> Kajenje je vodilni vzrok smrti v državi, čeprav delež kadilcev strmo upada: zmanjšal se je na 19 % v letu 2013 z 28 % v letu 2012 zaradi strogih predpisov, kot je nacionalna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih, in zaradi omejevanja prodaje tobaka na "nacionalne tobačne trgovine" pod državnim nadzorom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/economy/govt-allocates-huf-450-mln-to-company-facilitating-tobacco-sales-monopoly_64136|title=Govt allocates HUF 450 mln to company facilitating tobacco sales monopoly|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017|archive-date=2017-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803172219/https://bbj.hu/economy/govt-allocates-huf-450-mln-to-company-facilitating-tobacco-sales-monopoly_64136|url-status=dead}}</ref> Madžarska je z vidika telesne varnosti 17. najvarnejša država na svetu s stopnjo umorov 1,3 na 100.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf|title=Archived copy|accessdate=7.4.2019|archivedate=29.4.2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190429070743/http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf}}</ref> == Kultura == === Arhitektura === [[Slika:Esterházy-kastély_(4051._számú_műemlék)_2.jpg|sličica| Palača Eszterháza, "madžarski Versailles" v [[Fertőd|Fertődu]], [[Győr-Moson-Sopron (županija)|okrožje Győr-Moson-Sopron]]]] Na Madžarskem stoji največja sinagoga v Evropi (Velika sinagoga), zgrajena leta 1859 v slogu mavrskega preporoda s kapaciteto 3.000 oseb, največja zdravilna kopel v Evropi (Széchenyi Medicinal Bath), dokončana leta 1913 v modernem renesančnem slogu in se nahaja v mestnem parku v Budimpešti, največja zgradba na Madžarskem z dolžino 268 metrov (stavba parlamenta), ena največjih bazilik v Evropi (Esztergom Basilica), druga največja teritorialna opatija na svetu ([[Benediktinska opatija v Pannonhalmi|Pannonhalma Archabbey]]), in največja zgodnjekrščanska nekropola zunaj Italije ([[Pécs]]). [[Slika:Apátsági_templom_(8941._számú_műemlék)_7.jpg|levo|sličica| Romanska opatija Ják, [[Železna županija|okrožje Vas]], zgrajena med letoma 1220 in 1256.]] Pomembni arhitekturni slogi na Madžarskem vključujejo [[historicizem]] in [[Art nouveau|art nouveau/secesijo,]] ali, bolje rečeno, več različic secesije. V nasprotju s historizmom madžarska secesija temelji na nacionalnih arhitekturnih značilnostih. Ob upoštevanju vzhodnega izvora Madžarov je Ödön Lechner (1845–1914), najpomembnejša osebnost madžarske secesije, sprva navdihnjena z indijsko in sirsko arhitekturo, pozneje pa s tradicionalnimi madžarskimi dekorativnimi zasnovami. Na ta način je ustvaril izvirno sintezo arhitekturnih slogov. Z njihovo uporabo na tridimenzionalnih arhitekturnih elementih je ustvaril različicosecesije, ki je postala značilna za Madžarsko. Ker se je odvrnila od Lechnerjevega sloga, a se je navdihnila iz njegovega pristopa, naj bi skupina "Mladi" (''Fiatalok''), v kateri sta bila Károly Kós in Dezsö Zrumeczky, uporabila značilne strukture in oblike tradicionalne madžarske arhitekture, da bi dosegla enak zaključek. [[Slika:Museum_of_Applied_Arts_(Budapest).jpg|sličica| Muzej uporabne umetnosti, [[Art nouveau|secesijska]] zgradba, ki jo je zasnoval Ödön Lechner]] Poleg dveh glavnih stilov je v Budimpešti možno najti tudi lokalne različice trendov, ki izvirajo iz drugih evropskih držav. Secesija z [[Dunaj|Dunaja]], nemški Jugendstil, Art Nouveau iz Belgije in Francije ter vpliv angleške in finske arhitekture se odražajo v stavbah, zgrajenih na prelomu 20. stoletja. Béla Lajta je sprva prevzel Lechnerjev slog, nato pa je črpal navdih iz angleških in finskih trendov; ko pa je razvil zanimanje za [[Stari Egipt|egipčanski]] slog, je na koncu prišel do moderne arhitekture. Aladár Árkay je šel skoraj po isti poti. István Medgyaszay je razvil svoj slog, ki se je razlikoval od Lechnerjevega, z uporabo stiliziranih tradicionalnih motivov za ustvarjanje dekorativnih motivov v betonu. Na področju uporabne umetnosti je bila zaslužna za spodbujanje širjenja Art Nouveauja leta 1896 odprta Šola in Muzej dekorativnih umetnosti. Tujci so nepričakovano »odkrili« da precejšen del državljanov živi v starih in arhitekturno vrednih stavbah . Tako so v starem središču [[Budimpešta|Budimpešte]] skoraj vse zgradbe stare okoli sto let, z debelimi zidovi, visokimi stropi in motivi na sprednji steni.<ref name="Eliznik.org.uk"/><ref>{{Navedi splet|url=http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information|title=General information on various student flats and building types in Budapest|publisher=Budapest Corner|accessdate=11.12.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101214123942/http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information|archivedate=14.12.2010}}</ref> === Glasba === [[Slika:Hungarian_State_Opera_House(PDXdj).jpg|sličica| Madžarska državna operna hiša na Andrássy út (UNESCO svetovna dediščina)]] Madžarsko glasbo sestavljajo predvsem tradicionalna madžarska ljudska glasba in glasba uglednih skladateljev, kot sta [[Franz Liszt|Liszt]] in [[Béla Bartók|Bartók]], ki veljata za največja madžarsae skladatelja. Drugi priznani skladatelji so Dohnányi, [[Franz Schmidt]], [[Zoltán Kodály]], Gabriel von Wayditch, [[Rudolf Wagner-Régeny]], László Lajtha, [[Franz Lehár]], [[Emmerich Kálmán|Imre Kálmán]], Sándor Veress in Rózsa. Madžarska tradicionalna glasba ima močan [[Daktil|daktilni]] ritem, saj je jezik vedno poudarjen na prvem zlogu vsake besede. Madžarska je rojstna dežela več skladateljev sodobne klasične glasbe, med njimi [[György Ligeti|Györgyja Ligetija]], Györgyja Kurtága, Pétra Eötvösa, [[Zoltán Kodály|Zoltána Kodályja]] in Zoltána Jeneyja. Eden največjih madžarskih skladateljev, [[Béla Bartók]], se šteje tudi med najpomembnejše glasbenike 20. stoletja. Njegovo glasbo so poživljale teme, načini in ritmični vzorci madžarske in sosednje ljudske glasbene tradicije, ki jo je študiral, ki jo je z vplivi sodobnikov vključil v svoj značilen slog.<ref>[http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html Szabolcsi] Although the Hungarian upper class has long had cultural and political connections with the rest of Europe, leading to an influx of European musical ideas, the rural peasants maintained their own traditions such that by the end of the 19th century Hungarian composers could draw on rural peasant music to (re)create a Hungarian classical style.</ref> [[Slika:Liszt_1858.jpg|levo|sličica| [[Franz Liszt|Ferenc (Franz) Liszt]], eden največjih pianistov vseh časov; znan skladatelj in dirigent]] Madžarska je veliko prispevala na področju ljudske, [[Popularna glasba|popularne]] in [[Klasična glasba|klasične glasbe]]. Madžarska ljudska glasba je pomemben del nacionalne identitete in še naprej igra pomembno vlogo v madžarski glasbi. Madžarska ljudska glasba je bila pomembna v nekdanjih podeželskih predelih, ki so – od [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe leta 1920]]&nbsp;– v sosednjih državah, kot so Romunija, Slovaška, Poljska in zlasti v južni Slovaški in [[Transilvanija|Transilvaniji]]; v obeh regijah živi precejšnje število Madžarov. Po ustanovitvi glasbene akademije pod vodstvom [[Ferenc Erkel|Ferenca Erkla]] in [[Franz Liszt|Franza Liszta]] je Madžarska izšolala veliko število umetniških glasbenikov: * Pianisti: Ernő von Dohnányi, Ervin Nyiregyházi, Andor Földes, Tamás Vásáry, György Sándor, Géza Anda, Annie Fischer, György Cziffra, Edward Kilényi, Edward Kilényi, Báynőint, Jezőián, Jázőint, Báynőint, Janzőint, drugi. * Violinisti: Joseph Joachim, Leopold Auer, Jenő Hubay, Jelly d'Arányi, Joseph Szigeti, Sándor Végh, Emil Telmanyi, Ede Zathurecky, Zsigmondy, Franz von Vecsey, Zoltán, Timur Szébor Székely, rojen. 79) in drugi. * Operni pevci: Astrid Varnay, József Simándy, Júlia Várady, Júlia Hamari, Kolos Kováts (Sinjebrdec v Bartókovem Sinjebradcu) * Dirigenti: Eugene Ormandy, George Szell, Antal Doráti, János Ferencsik, Fritz Reiner, sir Georg Solti, István Kertész, Ferenc Fricsay, Zoltán Rozsnyai, Sándor Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpás Ferencsik, Árpád Átés Ádös Joáó, Árpád Áterss Ádös Joóá, Gilbert Varga in drugi * Godalni kvarteti: Budimpeštanski kvartet, Madžarski kvartet, Végh Quartet, Takács Quartet, Kodály Quartet, Éder Quartet, Festetics Quartet, [[Slika:Bartók_Béla_1927.jpg|sličica| [[Béla Bartók]], vplivni skladatelj z začetka 20. stoletja; eden od [[Etnomuzikologija|utemeljiteljev etnomuzikologije]]]] Broughton trdi, da je bil madžarski "nalezljiv zvok presenetljivo vpliven na sosednje države (morda zahvaljujoč skupni avstro-ogrski zgodovini) in da ni nenavadno slišati madžarsko zveneče melodije v Romuniji, na Slovaškem in Poljskem".<ref>Szalipszki, p. 12<br />Refers to the country as "widely considered" to be a "home of music".</ref> Vpliv je močan je tudi na območju [[Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)|Szabolcs-Szatmár]] in v jugozahodnem delu Zadonavske regije, blizu meje s Hrvaško. Pustni karneval Busójárás v [[Mohač|Mohaču]] je pomemben dogodek madžarske narodnozabavne glasbe, na katerem je pred leti nastopal dolgo delujoč, uveljavljen in ugleden orkester Bogyiszló.<ref name="Broughton">Broughton, pp. 159–167</ref> Madžarska [[klasična glasba]] že dolgo velja za "eksperiment, narejen iz madžarskih predhodnikov in na madžarskih tleh, za ustvarjanje zavestne glasbene kulture [z uporabo] glasbenega sveta ljudske pesmi".<ref>Szabolcsi, ''The Specific Conditions of Hungarian Musical Development''<br />"Every experiment, made from Hungarian antecedents and on Hungarian soil, to create a conscious musical culture (music written by composers, as different from folk music), had instinctively or consciously striven to develop widely and universally the musical world of the folk song.</ref> Čeprav je madžarski višji sloj že tradicionalno imel kulturne in politične povezave s preostalo Evropo, kar je privedlo do pritoka evropskih glasbenih idej, so kmetje na podeželju ohranili svoje navade, tako da so madžarski skladatelji do konca 19. stoletja črpali iz kmečke glasbe za (po)ustvarjanje madžarskega klasičnega sloga.<ref name="Szabolcsi">{{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html|title=Szabolcsi|publisher=Mek.oszk.hu|accessdate=20.9.2009}}</ref> Bartók je na primer zbiral ljudske pesmi iz celotne srednje in vzhodne Evrope, vključno z Romunijo in Slovaško, medtem ko je Kodályja bolj zanimalo ustvarjanje izrazito madžarskega glasbenega sloga. V času komunistične vladavine na Madžarskem (1944–1989) je državni komite za pesem preiskoval in občasno cenzuriral popularno glasbo zaradi sledi subverzije in ideološke nečistosti. Od takrat pa je madžarska glasbena industrija začela okrevati in je vzgojila uspešne izvajalce na področju [[Jazz|jazza]], kot so trobentač Rudolf Tomsits, pianist-skladatelj Károly Binder in v posodobljeni obliki madžarskega folklora Ferenc Sebő in Márta Sebestyén. Trije velikani madžarskega rocka, Illés, Metró in Omega, ostajajo zelo priljubljeni, zlasti Omega, ki ima privržence v Nemčiji in širše ter na Madžarskem. Priljubljene ostajajo tudi starejše veteranske underground skupine, kot je Beatrice iz 80. let dvajsetega stoletja. === Literatura === [[Slika:Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg|levo|sličica| Abeceda [[Madžarske rune|Székely-madžarske pisave Rovás]]; država je pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|svetim Štefanom]] (vladavina: 1000–1038) prešla na latinsko abecedo]] V najzgodnejših časih je bil [[Madžarščina|madžarski jezik]] napisan v [[Madžarske rune|runski pisavi]] (čeprav se po zadnjih dognanjih najverjetneje ni uporabljala v literaturne namene). Država je prešla na latinsko abecedo po pokristranjenju v času kralja [[Štefan I. Ogrski|Štefana I. Ogrske]] (1000–1038).Najstarejši ohranjeni pisni zapis v madžarskem jeziku je odlomek iz Ustanovne listine opatije Tihany (1055), ki vsebuje več madžarskih izrazov, med njimi tudi besede ''feheruuaru rea meneh hodu utu rea'', "navzgor po vojaški cesti v [[Székesfehérvár|Fehérvár]] ". Ostanek dokumenta je zapisan v latinščini. [[File:Ohlm_original.jpg|sličica| Najstarejša ohranjena madžarska pesem, Stare madžarske Marijine žalosti (1190.)]] Najstarejše preostalo celotno besedilo v madžarskem jeziku je Pogrebna pridiga in molitev ''(Halotti beszéd és könyörgés)'' (1192–1195), prevod latinske pridige.Najstarejša ohranjena pesem v madžarščini je staromadžarska Marijina ''žalost (Ómagyar Mária-siralom)'', prav tako (ne zelo strog) prevod iz latinščine, iz 13. stoletja. Je tudi najstarejša ohranjena [[Uralski jeziki|uralska]] pesem.Med prvimi kronikami o madžarski zgodovini sta bili Gesta Hungarorum ("Dejanja Madžarov") neznanega avtorja, ki se običajno imenuje ''Anonymus'', in Gesta Hunnorum et Hungarorum ("Dejanja Hunov in Madžarov") Simona Kézaija. Oba sta v latinščini. Te kronike mešajo zgodovino z legendami, zato zgodovinsko niso vedno pristne. Druga kronika je ''Képes krónika'' (Ilustrirana kronika), ki je bila napisana v času [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika Velikega]]. [[Renesansa|Renesančna]] književnost je doživela razcvet pod vladavino [[Matija Korvin|kralja]] Matije Korvina (1458–1490). Janus Pannonius, čeprav je pisal v latinščini, velja za eno najpomembnejših oseb v madžarski književnosti, saj je bil edini pomemben madžarski humanistični pesnik tega obdobja. V času kralja Matije je András Hess v Budimu ustanovil prvo tiskarno. Prva knjiga, natisnjena na Madžarskem, je bila [[Chronica Hungarorum]]. Najpomembnejša pesnika tega obdobja sta bila Bálint Balassi (1554–1594) in Miklós Zrínyi (1620–1664). Balassijeva poezija kaže srednjeveške vplive, njegove pesmi lahko razdelimo na tri sklope: ljubezenske, vojne in verske pesmi. Zrínyijevo najpomembnejše delo, ep ''Szigeti veszedelem'' ("Szigetska nevarnost", napisan v letih 1648/49), je napisan na način, podoben ''[[Iliada|Iliadi]]'', in pripoveduje o junaški [[Obleganje Sigeta|bitki pri Szigetvárju]], kjer je umrl njegov praded pri obrambi gradu. iz Szigetvárja. Med verskimi literarnimi deli je najpomembnejši prevod Svetega pisma [[Gáspár Károlyi|Gáspárja Károlija]] (drugi madžarski prevod Svetega pisma v zgodovini), protestantskega pastorja [[Gönc|Gönca]], leta 1590. Prevod se imenuje ''Bible of Vizsoly'', po mestu, kjer je bil prvič objavljen. [[Slika:Petofi.gif|levo|sličica|263x263_pik| Sándor Petőfi, madžarski pesnik in revolucionar.]] [[Slika:Marai2.jpg|sličica| Sándor Márai, madžarski pisatelj in novinar]] Obdobje madžarskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začelo približno petdeset let po francoskem. Prvi razsvetljeni pisci so bili telesni stražarji [[Marija Terezija|Marije Terezije]] (György Bessenyei, János Batsányi in drugi). Največja pesnika tistega časa sta bila Mihály Csokonai Vitéz in Dániel Berzsenyi. Najvidnejša osebnost jezikovne reforme je bil Ferenc Kazinczy. [[Madžarščina|Madžarski jezik]] je od tega obdobja dalje postal sprejemljiv za vse vrste znanstvenih razlag, poleg tega pa so skovali številne nove besede za opis novih izumov. Madžarska književnost je v zadnjem času postala znana tudi zunaj meja Madžarske, večinoma s prevodi v nemščino, francoščino in angleščino. Nekateri sodobni madžarski avtorji postajajo vse bolj priljubljeni v Nemčiji in Italiji, zlasti Sándor Márai, Péter Esterházy, Péter Nádas in [[Imre Kertész]]. Slednji je sodobni judovski pisatelj, ki je preživel holokavst in leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Starejši klasiki madžarske književnosti in madžarske poezije so ostali skoraj popolnoma neznani zunaj Madžarske. János Arany, slavni madžarski pesnik iz 19. stoletja, je na Madžarskem še vedno zelo ljubljen (zlasti njegova zbirka [[Balada|Balad]]), med številnimi drugimi "pravimi klasiki", kot so Sándor Petőfi, pesnik revolucije 1848, [[Endre Ady]], Mihály Babits, Dezső Kosztolányi, [[Attila József]], Miklós Radnóti in János Pilinszky. Drugi znani madžarski avtorji so Mór Jókai. Frigyes Karinthy, László Krasznahorkai, Ferenc Móra, [[Géza Gárdonyi]], Zsigmond Móricz, Ephraim Kishon, [[Géza Gárdonyi]], Arthur Koestler, Ferenc Molnár, [[Elie Wiesel]], [[Kálmán Mikszáth]], [[Gyula Illyés]], [[Miklós Szentkuthy]], [[Magda Szabó]] in [[Stephen Vizinczey]]. === Kulinarika === [[Slika:Hortobagy_palacsinta.JPG|levo|sličica| Hortobágyi palacsinta v [[Šopron, Madžarska|Šopronu]]]] [[Slika:Dobos_cake_(Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary).jpg|levo|sličica| Doboš torta]] Tradicionalne jedi, kot je svetovno znani golaž (''gulyás'' obara ali ''gulyás'' juha), so pomembne v madžarski kuhinji. Jedi so pogosto začinjene s [[Paprika (začimba)|papriko]] (mleta rdeča paprika), kar je madžarska inovacija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1|title=Sulinet: Magyar növény-e a paprika?|publisher=Sulinet.hu|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080620004145/http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1|archivedate=20.6.2008}}</ref> Paprika v prahu, pridobljena iz posebne vrste paprike, je ena najpogostejših začimb v tradicionalni madžarski kuhinji. Gosta, kremna madžarska kisla smetana, imenovana ''[[Kisla smetana|tejföl]]'', se pogosto uporablja za mehčanje okusa jedi. Znana madžarska vroča rečna ribja juha, imenovana ribiška juha ali ''halászlé'', je običajno bogata mešanica več vrst kuhanih rib.<ref>{{Navedi knjigo|first=Karoly|last=Gundel|title=Gundel's Hungarian cookbook|publisher=Corvina|location=Budimpešta|year=1992|isbn=963-13-3600-X|oclc=32227400}}</ref> Druge znane jedi so še piščančji paprikaš, [[foie gras]] iz gosjih jeter, ''pörkölt'' enolončnica, ''vadas'' (divljač z zelenjavno omako in cmoki), postrv z mandlji ter slani in sladki cmoki, kot je ''túrós csusza'', (cmoki s svežim sirom in gosto kislo smetano) in ne nazadnje [[zimska salama]]. Sladice vključujejo legendarno torto Dobos, [[Zavitek|štruklje]] (''rétes''), polnjene z jabolki, češnjami, makom ali sirom, [[Palačinka|palačinko Gundel]], slivove cmoke (''szilvás gombóc''), cmoke ''somlói'', desertne juhe, kot so ohlajena višnjeva juha ali juha iz kuhanega kostanja; ''gesztenyepüré (kostanj,'' pretlačen s sladkorjem in rumom ter razdrobljen na drobtine, prelit s stepeno smetano). ''Perec'' in ''kifli'' sta zelo priljubljeni pecivi.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=AuM9b9dCG08C&q=kifli+bread&pg=PA157|title=Helen's Hungarian Heritage Recipes|last=Czégény|first=Clara Margaret|date=2006|publisher=Dream Machine Publishing|isbn=978-0-9780254-0-3|language=en}}</ref> ''Csárda (čarda)'' je najbolj značilen tip madžarskega gostišča, taverna v starem slogu, ki ponuja tradicionalno kulinariko in pijače. ''Borozó'' običajno označuje prijetno staromodno vinsko taverno, ''pince'' je pivska ali vinska klet, ''söröző'' pa je pivnica, ki ponuja točeno pivo in včasih jedi. ''Bisztró'' je poceni restavracija, pogosto samopostrežna. ''Büfé'' je najcenejši lokal, vendar je v njem občasno potrebno jesti stoje za pultom. Pecivo, torte in kavo strežejo v slaščičarni - ''cukrászda'', medtem ko je ''eszpresszó'' kavarna. [[Slika:Tokaji_6p_1989.jpg|sličica| Znamenito vino Tokaji. [[Ludvik XIV. Francoski|Francoski Ludvik XIV]] ga je imenoval "Vinum Regum, Rex Vinorum" ("Vino kraljev, kralj vin").]] Pálinka je sadno žganje, destilirano iz sadja, pridelanega v sadovnjakih na [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. Je žganje, ki je značilno izključno za Madžarsko in je na voljo v različnih okusih, vključno z marelico (''barack'') in češnjo (''cseresznye''), kljub temu pa je sliva (''szilva'') najbolj priljubljen okus. Pivo se odlično poda k številnim tradicionalnim madžarskim jedem. Pet glavnih madžarskih znamk piva je: Borsodi, Soproni, Arany Ászok, Kõbányai in Dreher.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016|title=Sörhelyzet, Magyarország 2016 – Gault&Millau kalauz – Gault&Millau Magyarország|accessdate=19.3.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170304184347/http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016|archivedate=4.3.2017}}</ref> Na Madžarskem ljudje tradicionalno ne nazdravljajo ("šopkajo") s kozarci ali vrčki, ko pijejo pivo. V madžarski kulturi obstaja urbana legenda o tem, da naj bi avstrijski generali tako nazdravljali z vrčki piva, da bi proslavili usmrtitev 13 aradskih mučencev leta 1849. Mnogi ljudje še vedno sledijo tradiciji, čeprav jo mlajši pogosto zavračajo in navajajo, da naj bi zaobljuba trajala le 150 let.<ref>{{Navedi splet|title=Koccintás sörrel|url=http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/|accessdate=29.7.2011|language=hu|date=17.6.2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090309015613/http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/|archivedate=9.3.2009}}</ref> Vino: kot pravi Hugh Johnson v ''Zgodovini vina'', je ozemlje Madžarske idealno za pridelavo vina. Državo lahko razdelimo na šest vinskih regij: severno-Zadonavsko, [[Blatno jezero|Balatonsko jezero]], južno Panonijo, regijo Duna ali Alföld, Zgornjo Madžarsko in Tokaj-Hegyalja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=125985|title=127/2009. (IX. 29.) FVM rendelet a szőlészeti és a borászati adatszolgáltatás, valamint a származási bizonyítványok kiadásának rendjéről, továbbá a borászati termékek előállításáról, forgalomba hozataláról és jelöléséről|accessdate=27.12.2012|date=27.12.2012|publisher=[[Nemzeti Jogszabálytár]]|language=hu|archive-date=2020-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200821002043/http://www.njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=125985|url-status=dead}}</ref> V [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] so vinsko trto prinesli RImljani, tako da že do 5. stoletja našega štetja obstajajo zapisi o obsežnih vinogradih na območju današnje Madžarske. [[Madžari]] so svoje vinarsko znanje prinesli z Vzhoda. Po [[Ahmed ibn Rustah|Ibn Rustahu]] so madžarska plemena poznala pridelavo vina že dolgo pred madžarskim osvajanjem Karpatskega bazena.<ref>Ian Spencer Hornsey, The Chemistry and Biology of Winemaking, Royal Society of Chemistry, 2007, p. 49, {{ISBN|9780854042661}}</ref> Madžarske vinske regije ponujajo veliko različnih stilov: glavni proizvodi države so elegantna in polna suha bela z zmerno kislino, čeprav so na voljo tudi kompleksna sladka bela (Tokaj), elegantna ([[Eger]]) in močna rdeča polnega telesa ([[Villány]] in [[Szekszárd]]). Glavne sorte so: [[Laški rizling|olaszrizling]], hárslevelű, [[Šipon|furmint]], [[Sivi pinot|sivi pinoti]] ali Szürkebarát, [[chardonnay]] (beli), [[Modra frankinja|Kékfrankos]] (ali v slovenščini modra frankinja), Kadarka, [[Modra portugalka|portugieser]], [[zweigelt]], [[Cabernet sauvignon|kabernet sauvignon]] in [[Merlot|kabernet]] [[Cabernet franc|franc]]. Najbolj znani vini z Madžarskega sta Tokaji Aszú in Egri Bikavér.<ref>This is the world-famous sweet, topaz-colored wine known throughout the English-speaking world as '''Tokay'''.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://eger.hu/hu/hirek/vezeto-hirek/c/egri-bikaver-hungarikum-lett-a-voros-cuvee-16832|title=Egri Bikavér – Hungarikum Lett a Vörös Cuvée|publisher=Eger.hu}}</ref> Označba Tokaji, kar pomeni "od Tokaja" ali "iz Tokaja" v madžarščini, se uporablja za označevanje vin iz vinske regije Tokaj-Hegyalja. Vino tokaj je bilo priljubljeno pri številnih velikih pisateljih in skladateljih, med drugim [[Ludwig van Beethoven|Beethovnu]], [[Franz Liszt|Lisztau]], [[Franz Schubert|Schubertu]] in [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheju]]; najljubše vino [[Joseph Haydn|Josepha Haydna]] je bilo tokaj.<ref name="royal tokaji">{{Navedi splet|url=http://www.royal-tokaji.com/wine_of_kings.php|title=True Heritage – Vinum Regum, Rex Vinorum – Wine of Kings, King of Wines|publisher=The Royal Tokaji Wine Company, 2013|accessdate=2022-02-26|archive-date=2021-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210728095846/http://www.royal-tokaji.com/wine_of_kings.php|url-status=dead}}</ref> [[Ludvik XV. Francoski|Ludvik XV]] in [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki sta]] skušala prehiteti drug drugega, ko sta gostila goste s tokajijem. Napoleon III., zadnji francoski cesar, je za francoski kraljevi dvor vsako leto naročil 30–40 sodčkov tokaja. Gustav III, švedski kralj, je oboževal tokaji.<ref name="royal tokaji" /> V Rusiji sta bila med kupci Peter Veliki in cesarica Elizabeta, Katarina Velika pa je v mestu Tokaj z namenom zagotavljanja redne dostave vina v Sankt Peterburg celo ustanovila rusko garnizijo.<ref name="royal tokaji" /> Za izdelavo alkoholnega likerja Unicum se že več kot 150 let uporablja mešanica štiridesetih madžarskih zelišč. Unicum je grenak liker (grenčica) temne barve, ki ga lahko pijemo kot aperitiv ali po obroku in ki pomaga pri prebavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://zwackunicum.hu/en/markaink/unicum/|title=Unicum|publisher=[[Zwack]]}}</ref> === Rekreacija === [[Slika:Hévíz.jpg|sličica| Jezero Hévíz, največje termalno jezero v Evropi]] Madžarska je dežela termalne vode. Strast do zdraviliške kulture in madžarska zgodovina sta povezani že od samega začetka. Madžarska zdravilišča imajo [[Starorimska civilizacija|rimske]], [[Starogrška arhitektura|grške]], turške in severne podeželske arhitekturne elemente.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.visitspas.eu/hungary/|title=Hungary (Magyarország) – spa resorts & hotels|publisher=Visitspas.eu|accessdate=18.8.2012|archive-date=2011-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20111101005904/http://www.visitspas.eu/hungary/|url-status=dead}}</ref> Zaradi ugodne geografske lege je na več kot 80 % ozemlja Madžarske možno najti kakovostno termalno vodo v velikih količinah. Na Madžarskem je približno 1500 termalnih vrelcev (več kot 100 samo na območju glavnega mesta). Na Madžarskem je približno 450 javnih kopališč.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.umvp.eu/english/about-hungary.html|title=New Hungary Rural Development Programme|website=Umvp.eu|accessdate=23.1.2017}}</ref> [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] so bili prvi graditelji zdravilišč na Madžarskem. V [[Óbuda|Óbudi]] so še vedno vidni ostanki njihovih kopalnih kompleksov. Zdraviliška kultura je bila ponovno oživljena med turško invazijo; tako so npr. termalne vrelce [[Budim|Budima]] uporabili za gradnjo številnih kopališč, od katerih nekatera, kot so kopališče Király, kopeli Rudas, še vedno delujejo. V 19. stoletju sta napredek globinskega vrtanja in medicinske znanosti zagotovila odskočno desko za nadaljnji preskok v kulturi kopanja. Velike terme, kot so Gellért Baths, Lukács Baths, Margaret Island in Széchenyi Medicinal Bath so odraz tega ponovnega vzpona priljubljenosti. Termalno kopališče Széchenyi je največji zdraviliški kompleks v Evropi in je bilo prvo termalno kopališče, zgrajeno na Peštanski strani Budimpešte.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ticket.info.hu/en/program/baths-of-budapest/szechenyi-bath|title=Széchenyi Bath|publisher=Hungária Koncert Kft.|accessdate=13.7.2015|location=Budimpešta}}</ref> Stavba je vzorčen primer sodobnega renesančnega sloga. Terme Gellért, ki se nahajajo na budimski strani Budimpešte, so najbolj znan in razkošen termalni kompleks glavnega mesta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.danubiushotels.com/en/our-hotels-budapest/danubius-hotel-gellert|title=Hotel Gellért. ''Its stately building, at the foot of the Gellért hill, also houses the world-famous Gellért Baths, which include an outdoor pool with the original wave-generating device installed in 1927.''|publisher=Danubius Hotels Group|accessdate=6.7.2017|location=Budimpešta}}</ref> [[Nacionalna Modra pot E4]] (v madžarščini ''Országos Kéktúra'', ''Kéktúra'' ali ''preprosto OKT'') je nacionalna pohodna pot na Madžarskem, vključena v evropsko omrežje pohodnih poti na dolge razdalje [[Evropska pešpot E4| E4]]. Pot se začne na vrhu hriba Irottkő (884 m) na avstrijsko-madžarski meji, nato preseka Madžarsko in se na koncu konča 1168 km kasneje pri vasi Hollóháza ob madžarsko-slovaški meji. === Ljudska umetnost === [[Slika:Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg|levo|sličica| Madžari plešejo [[Čardaš|csárdás]] (čardaš) v tradicionalnih oblačilih / narodnih nošah]] Ugrós (skakalni plesi) so plesi v starem slogu, katerih korenine segajo v [[srednji vek]]. V to skupino plesov spadajo solo ali parni plesi ob spremljavi stare glasbe, pastirski in drugi samostojni moški plesi iz [[Transilvanija|Transilvanije]] ter pohodni plesi z ostanki srednjeveških orožnih plesov. Karikázó je krožni ples, ki ga izvajajo ženske plesoč v krogu in le ob spremljavi petja ljudskih pesmi. [[Čardaš|Csárdás]] (čardaš) so plesi novega sloga, ki so se razvili v 18. in 19. stoletju. Csárdás je madžarsko ime za narodne plese z madžarskimi vezenimi kostumi in energično glasbo. Od zapletenih moških plesov topotanja s škornji do starodavnih ženskih krožnih plesov, prikazuje čardaš še vedno atraktivno razkošje madžarskega ljudskega plesa, ki je ob slavjih še vedno prisoten po vaseh. Verbunkos je solo moški ples, ki se je razvil iz naborniških predstav [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] vojske. Legényes je moški solo ples, ki ga izvajajo etnični Madžari, živeči v regiji Kalotaszeg v Transilvaniji. Čeprav ga običajno plešejo mladi moški, ga lahko plešejo tudi starejši. Ples običajno pred glasbeno skupino izvaja en sam plesalec v prostem slogu. Ženske sodelujejo pri plesu tako, da stojijo v vrstah ob strani in pojejo ali kričijo verze, medtem ko moški plešejo. Vsak moški izvede več točk (plesnih fraz), običajno štiri do osem brez ponovitev. Vsaka točka je sestavljena iz štirih delov, od katerih vsak traja štiri kroge. Prvi del je običajno enak za vse (različic je le nekaj). V začetku 18. stoletja se je oblikoval še vedno prisotni slog madžarske ljudske umetnosti, ki je vključeval tako [[Renesansa|renesančne]] kot [[Barok|baročne]] elemente, odvisno od območja, ter perzijske [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidske]] vplive. Rože in listi, včasih ptica ali spiralni ornament, so glavne dekorativne teme. Najpogostejši okras je cvet z osrednjim delom, ki spominja na oko pavovega perja. Skoraj vse oblike ljudske umetnosti, ki so se skozi čas razvile drugod po Evropi, so se sčasoma uveljavile tudi med [[Madžari|madžarskim]] kmečkim prebivalstvom, predvsem sta se razvili proizvodnja keramike in tekstila. Najumetelnejši dosežki v madžarski tekstilni umetnosti so vezenine, ki se razlikujejo od regije do regije. Tiste iz Kalotaszega v Transilvaniji so očarljivi izdelki orientalskega videza, šivani predvsem v eni barvi&nbsp;– rdeči, modri ali črni. V mehki liniji se vezenine nanašajo na oltarne krpe, prevleke za blazine in rjuhe. Na Madžarskem najbolj cenjene vezenine izhajajo iz regij Sárköz v Zadonavi in [[Mezőkövesd|Matyóföld]] v [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. V regiji [[Tolna (županija)|Sárköz]] ženske kape prikazujejo črno-bele vzorce, ki so nežni kot čipka in pričajo o čudovito subtilnem umetniškem občutku tamkajšnjega prebivalstva. Motivi vezenja na ženskih oblačilih so pogosti tudi na prtih in tekačih, ki so kot stenske dekoracije primerni tudi za sodobno uporabo. Posode, izdelane iz črne gline, odražajo več kot tristo let tradicionalnih čezdonavskih ljudskih vzorcev in oblik. Niti dve nista povsem enaki, saj se vse delo opravi ročno, vključno z oblikovanjem in dekoriranjem. Odtise naredi palec ali prst keramičarja, ki izdeluje kos. === Porcelan === Tovarna Herend Porcelain je pričela obratovati leta 1826 in je ena največjih tovarn keramike na svetu, specializirana za proizvodnjo razkošnega ročno poslikanega in pozlačenega [[Porcelan|porcelana]]. Sredi 19. stoletja je bila tovarna med dobavitelji [[Habsburžani|Habsburške dinastije]] in aristokratskih kupcev po vsej Evropi. Veliko njegovih klasičnih vzorcev je še vedno v proizvodnji. Po padcu komunizma na Madžarskem so tovarno privatizirali in je zdaj v 75-odstotni lasti njenega vodstva in delavcev ter izvaža v več kot 60 držav sveta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.herend.com/|title=Herend Porcelain Manufactory Ltd|publisher=Herend.com|accessdate=20.9.2009}}</ref> Tovarna Zsolnay Porcelain Manufacture je madžarski proizvajalec porcelana, lončarskih izdelkov, keramike, ploščic in lončenine. Podjetje je uvedlo postopek glaziranja z eozinom in pirogranitno keramiko. Tovarno Zsolnay je ustanovil Miklós Zsolnay v [[Pécs|Pécsu]] na Madžarskem za proizvodnjo kamnine in keramike leta 1853. Leta 1863 se je podjetju pridružil njegov sin Vilmos Zsolnay (1828–1900), ki je po več letih postal njegov vodja in direktor. Tovarno je popeljal do svetovne prepoznavnosti s predstavitvijo njenih inovativnih izdelkov na svetovnih sejmih in mednarodnih razstavah, vključno s svetovnim sejmom leta 1873 na Dunaju, nato na svetovni razstavi leta 1878 v Parizu, kjer je Zsolnay prejel Veliko nagrado. === Šport === [[Slika:Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg|levo|sličica| Madžarska moška vaterpolska reprezentanca velja za eno najboljših na svetu, saj ima svetovni rekord v številu olimpijskih zlatih medalj ter medalj na drugih tekmovanjih.]] Madžarski športniki so uspešni tekmovalci [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], le deset držav je osvojilo več olimpijskih medalj kot Madžarska.S skupno 498 medaljam se uvršča na osmo mesto dobitnikov medalj z vseh dosedanjih olimpijskih iger sodobne dobe. Madžarska se ponaša s tretjim največjim številom [[Olimpijska medalja|olimpijskih medalj]] na prebivalca in drugim največjim številom zlatih medalj na prebivalca na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Medals Per Capita|url=http://medalspercapita.com/|accessdate=19.11.2016|archive-date=2016-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20161125025222/http://www.medalspercapita.com/|url-status=dead}}</ref> Madžarska je v preteklosti blestela zlasti v olimpijskih vodnih športih. V [[Vaterpolo|vaterpolu]] je madžarska reprezentanca s precejšnjo prednostjo vodilni dobitnik kolajn, v plavanju pa so Madžari skupno četrti najuspešnejši, ženske pa osme vskupnem seštevku. Uspehe so madžarski športniki dosegali tudi v kanuju in kajaku in so tretji najuspešnejši na splošno. [[Slika:Groupama_Arena_Budapest_(17267881892).jpg|desno|sličica| Groupama Arena, stadion [[Ferencvárosi TC]] UEFA kategorije štiri]] Madžarska je svojo prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah leta 2018 osvojila v moškem hitrostnem drsanju na kratkih stezah s štiričlansko ekipo: [http://hungarianfreepress.com/tag/csaba-burjan/ Csaba Burján], [http://hungarianfreepress.com/tag/sandor-liu/ Sándor Liu], [http://hungarianfreepress.com/tag/shaoang-liu/ Shaoang Liu], [http://hungarianfreepress.com/tag/viktor-knoch/ Viktor Knoch] . <ref>{{Navedi novice|url=http://hungarianfreepress.com/2018/02/22/chinese-hungarian-brothers-win-gold-for-hungary-at-winter-olympics/|title=Chinese-Hungarian brothers win gold for Hungary at Winter Olympics|date=22 February 2018|work=Hungarian Free Press|accessdate=4 March 2018|language=en-US|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410163030/https://hungarianfreepress.com/2018/02/22/chinese-hungarian-brothers-win-gold-for-hungary-at-winter-olympics/|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 sta se skupščina madžarskega olimpijskega komiteja in skupščina Budimpešte odločili, da se potegujeta za [[poletne olimpijske igre 2024]], vendar sta jo na koncu podelili [[Pariz|Parizu]] . Budimpešta je tudi izgubila več ponudb za gostiteljico iger, in sicer v [[Poletne olimpijske igre 1916|letih 1916]], [[Poletne olimpijske igre 1920|1920]], [[Poletne olimpijske igre 1936|1936]], [[Poletne olimpijske igre 1944|1944]] in [[Poletne olimpijske igre 1960|1960]] proti [[Berlin|Berlinu]], [[Antwerpen|Antwerpnu]], [[London|Londonu]] in [[Rim|Rimu]] . <ref>{{Navedi splet|url=http://www.mob.hu/budapest-2024/a-mob-kozgyulese-tamogatja-a-budapesti-olimpiapalyazat-szandeknyilatkozatanak-benyujtasat|title=A MOB közgyűlése támogatja a budapesti olympic|accessdate=23 June 2015|date=10 June 2015|publisher=[[Hungarian Olympic Committee]] (MOB)|language=hu|archive-date=2015-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150704054018/http://www.mob.hu/budapest-2024/a-mob-kozgyulese-tamogatja-a-budapesti-olimpiapalyazat-szandeknyilatkozatanak-benyujtasat|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://index.hu/belfold/budapest/2015/06/23/kell-e_olimpia_-_most_dont_a_fovaros/|title=A Olympics|accessdate=23 June 2015|last=Tenczer Gábor|date=23 June 2015|publisher=[[Index (Hungarian website)|Index]]|language=hu}}</ref> Madžarska je v preteklosti gostila številne svetovne [[Šport|športne]] dogodke, med drugim Svetovno amatersko prvenstvo v boksu 1997, Svetovno prvenstvo v sabljanju 2000, Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju 2001, Svetovne meduniverzitetne igre 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, 1020 [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|II]] . [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|Svetovno prvenstvo]], svetovno prvenstvo v sabljanju 2013, svetovno prvenstvo v rokoborbi 2013, svetovno prvenstvo v atletiki za mojstre 2014, svetovno prvenstvo v vodnih športih 2017 in svetovno prvenstvo v judu 2017 le v zadnjih dveh desetletjih. Poleg teh je bila Madžarska domovina številnih turnirjev na evropski ravni, kot so Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2006, Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2010, Evropsko prvenstvo v judu 2013, Evropsko prvenstvo v karateju 2013, Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki 2017 bo gostiteljica prvenstva v 4. [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|UEFA Euro 2020]], ki bo potekal na novem večnamenskem stadionu Puskás Ferenc s 67.889 sedeži. [[Velika nagrada Madžarske]] v [[Formula 1|Formuli 1]] je potekala na [[Hungaroring|Hungaroringu]] tik pred [[Budimpešta|Budimpešto]]; dirkališče ima licenco [[Mednarodna avtomobilistična zveza|FIA]] razreda 1.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fia.com/sites/default/files/tableaulicencescircuit.pdf|title=List of FIA Licensed Circuits|date=6 February 2015|publisher=[[FIA]]|accessdate=28.5.2015}}</ref> Od leta 1986 je dirka krog svetovnega prvenstva Formule 1 [[Mednarodna avtomobilistična zveza|FIA]]. Na [[Velika nagrada Madžarske 2013|VN Madžarske 2013]] je bilo potrjeno, da bo Madžarska še naprej gostila dirko formule 1 do leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Hungarian Grand Prix deal extended until 2021|publisher=GP Today|url=http://www.gptoday.com/full_story/view/459716/Hungarian_Grand_Prix_deal_extended_until_2021/|accessdate=6.1.2015}}</ref> Proga je bila prvič popolnoma prenovljena v začetku leta 2016, napovedano pa je bilo, da je pogodba za Grand Prix podaljšana za nadaljnjih pet let, do leta 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Aszfaltavató a Hungaroringen|language=hu|url=http://hungaroring.hu/hu/hirek/aszfaltavato-a-hungaroringen|publisher=[[Hungaroring]]|quote="A Magyar Nagydíj szerződését újabb öt évvel meghosszabbítottuk, ami azt jelenti, hogy a futamunknak 2026-ig helye van a Formula–1-es versenynaptárban." Translates as "We have extended the Hungarian Grand Prix's contract for a further 5 years, which means that our race has a place on the F1 calendar until 2026".|date=14.4.2016|accessdate=15.4.2016}}</ref> [[Šah]] je tudi priljubljen in uspešen šport na Madžarskem, madžarski igralci so skupno 10. najmočnejši na lestvici [[Svetovna šahovska federacija|Svetovne šahovske zveze]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ratings.fide.com/topfed.phtml|title=Federations Ranking|date=19.11.2016|publisher=[[FIDE]]|accessdate=19.11.2016|archive-date=2017-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012133545/https://ratings.fide.com/topfed.phtml|url-status=dead}}</ref> Na Madžarskem je približno 54 velemojstrov in 118 [[Šahovske kategorije in naslovi|mednarodnih mojstrov]], kar je več kot v [[Francija|Franciji]] ali [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Najboljši mladinec na svetu je Madžar Richárd Rapport, ki je trenutno na svetovni lestvici FIDE, medtem ko [[Judit Polgar|Judit Polgár]] na splošno velja za [[Šahovsko izrazoslovje|najmočnejšo]] šahistko vseh časov. Z Madžarskega so v preteklosti izhajali tudi nekateri izmed najboljših sabljačev na svetu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=8C508173B39155DD53B81E624647082B999A7254268EA043313A21E19F3CCE115928F31266BFED5C96744EFE404921371BA0B553CB9419D947CC609C9FC6CCFB48C6AE112ABA5A4EB917D1B7B1AFEA73D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C|title=FIE 2009–2010 men's rankings|publisher=Fie.ch|accessdate=22 June 2011}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=F822EFF311A4B9B772C67048D9DA32F4B0EED82CC9D791272D364D08FDA7CEAE08236B030B5BAF7869033790E5CBFE0B1DE4945E6BF24D1B417CA444D76B51ABFDBEC84449C9BB34B6AC942A1FF403A3D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C|title=FIE 2009–2010 women's rankings|publisher=Fie.ch|accessdate=22.6.2011}}</ref> in leta 2009 se je madžarska moška reprezentanca v hokeju na ledu uvrstila na svoje prvo [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo IIHF]], leta 2015 pa se je kvalificirala na drugo svetovno prvenstvo v najvišjo divizijo. ==== Nogomet ==== [[Slika:Ferenc_Puskás.jpg|desno|sličica|180px|[[Ferenc Puskás]], najboljši strelec 20. stoletja, po njem se imenuje nagrada FIFA Puskás]] Madžarska je osvojila tri olimpijske naslove v nogometu, končala kot finalist [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|na svetovnih prvenstvih]] [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] ter kot tretja na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|Euru 1964]]. Madžarska je v petdesetih letih dvajsetega stoletja s svojim vplivom izvedla pravo malo revolucijo v športu, postavila je taktične osnove popolnega nogometa in prevladovala v mednarodnem nogometu z t.i. ("zlato ekipo"), ki je vključevala [[Ferenc Puskás|Ferenca Puskása]], najboljšega strelca 20. stoletja,<ref name="FIFA benefit">{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0,4095,110412,00.html?articleid=110412|title=FIFA President: FIFA to help the Galloping Major|publisher=[[FIFA]]|date=12.10.2005|accessdate=17.11.2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061007122035/http://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0%2C4095%2C110412%2C00.html?articleid=110412|archivedate=7.10.2006}}</ref><ref name="Spanish obit">{{Navedi splet|url=http://www.as.com/articulo/Futbol/Coronel/Puskas/zurdo/oro/dasftb/20061117dasdasftb_2/Tes/|title=Coronel Puskas, el zurdo de oro|language=es|website=[[AS (newspaper)|AS]]|date=17.11.2006|accessdate=17.11.2006}}</ref><ref name="Puskás auction">{{Navedi novice|url=http://sport.guardian.co.uk/golf/story/0,10069,1590809,00.html|last=Mackay|first=Duncan|work=The Guardian|location=London|title=Lineker tees up another nice little earner|date=13.10.2005|accessdate=17.11.2006}}</ref> ki mu je FIFA namenila <ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid=1120835.html|title=Blatter unveils FIFA Puskas Award|publisher=Fifa.com|date=21.10.2009|accessdate=22.6.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430045505/http://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid%3D1120835.html|archivedate=30.4.2011}}</ref> svojo najnovejšo nagrado, nagrado Puskás. V tistem obdobju je madžarska nogometna reprezentanca vzdrževala drugo najdaljše obdobje prevlade na nogometni lestvici držav Elo vseh časov na svetu, 2166 dni, in odigrala enega najdaljših nizov brez poraza v zgodovini nogometa, ko je neporažena ostala v 31 tekmah v skupnem trajanju več kot štiri leta.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.eloratings.net/Hungary.htm|title=World Football Elo Ratings: Hungary|date=6.7.2017|accessdate=6.7.2017}}</ref> V desetletjih po zlati dobi je Madžarska postopoma oslabela, čeprav je v zadnjem času prišlo do prenove v vseh pogledih. Madžarska otroška nogometna zveza je bila ustanovljena leta 2008, saj razvoj mladih uspeva. Prvič v zgodovini madžarskega nogometa so v [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Debrecen|Debrecenu]] gostili UEFA futsal prvenstvo 2010, prvič pa je MLSZ priredila tudi finalni turnir [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]]. Reprezentanca je dosegla tudi nekaj presenetljivih uspehov, kot npr. premagala zmagovalko [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|Eura 2004]] [[Grška nogometna reprezentanca|Grčijo]] s 3:2<ref>{{Navedi splet|url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=238244&cc=5739|title=Hungary 3–2 Greece: Euro champions stunned|publisher=ESPN|date=24.5.2008|accessdate=22.6.2011|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629001409/http://soccernet.espn.go.com/report?id=238244&cc=5739|url-status=dead}}</ref> in zmagovalko [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|svetovnega pokala FIFA 2006]] [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italijo]] s 3:1.<ref>{{Navedi splet|url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=223003&cc=5739|title=Hungary 3–1 Italy: World Champions stunned|publisher=ESPN|date=22.8.2007|accessdate=22.6.2011|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629001429/http://soccernet.espn.go.com/report?id=223003&cc=5739|url-status=dead}}</ref> Na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|evropskem nogometnem prvenstvu Euro 2016]] je Madžarska zmagala v skupini F in bila na koncu poražena v osmini finala. == Sklici == {{sklici|3}} == Opombe == <references group="note" responsive="1"></references> <references group="op" responsive="1"></references> == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Hungary|Madžarska}} ; Informacije v slovenščini * [https://ljubljana.mfa.gov.hu/svn Madžarsko veleposlaništvo v Sloveniji] * [http://www.budimpesta.veleposlanistvo.si/ Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti] * [https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/ SPIRIT-Izvozno okno; strani o gospodarskem sodelovanju z Madžarsko] * [https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ O slovenski manjšini na Madžarskem na spletišču gov.si] * [https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/trzni_profili_2018/trzni_profili_nv/madzarska_2018_1.pdf O Madžarskih turistih, ki prihajajo v Slovenijo] in [https://www.researchgate.net/publication/322941627_Madzarska_v_luci_obiska_turistov_iz_Slovenije_-_prostorska_razporeditev_turisticnega_prometa_in_spletne_ponudbe o slovenskih turistih na Madžarskem] * [https://visithungary.com/sl Spletišče visithungary.com v slovenščini] * [http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/znani-ljudje/0 O znanih Madžarih] in [http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/madzarski-jezik/1i na splošno o Madžarski] ; Vlada * [http://www.kormany.hu/en Uradna stran madžarske vlade] * [http://www.miniszterelnok.hu/en/ Uradna stran madžarskega premierja] * [http://www.keh.hu/president_janos_ader/1582-Curriculum_vitae_of_Janos_Ader&pnr=1 Uradna stran predsednika Madžarske] * [http://gotohungary.com/ Uradna spletna stran madžarskega turizma] ; Splošne informacije * [https://www.britannica.com/place/Hungary "Madžarska"] v ''[[Enciklopedija Britannica|Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.oecd.org/hungary/ Madžarska] iz [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] * [https://europa.eu/european-union/about-eu/countries/member-countries/hungary_en Madžarska] v [[Evropska unija|EU]] * {{Wikiatlas|Hungary}}</img> * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=HU Napovedi za Madžarsko] iz mednarodnih terminskih pogodb * [https://www.bbc.com/news/world-europe-17380792 Madžarska] iz BBC News * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ Madžarska]. ''Svetovna knjiga dejstev''. [[Centralna obveščevalna agencija]]. * [http://www.thearda.com/internationalData/countries/country_106_1.asp Statistični profil Madžarske pri Združenju arhivov verskih podatkov] * {{Dmoz|Regional/Europe/Hungary}} * [http://www.fao.org/countryprofiles/index/en/?iso3=HUN Profili držav FAO: Madžarska] * [https://dailynewshungary.com/ Dnevne novice Madžarska] * [http://hungarytoday.hu/ Madžarska danes – Najnovejše novice o Madžarski] {{wikislovar}} {{Geographic location | Centre = {{flag|Madžarska}} | North = {{flag|Slovaška}} | Northeast = {{flag|Ukrajina}} | East = {{flag|Romunija}} | Southeast = {{flag|Romunija}} | South = {{flag|Srbija}} | Southwest = {{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Slovenija}} | West = {{flag|Avstrija}} | Northwest = {{flag|Avstrija}} }} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Madžarska| ]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] szuev5wf89bvugh4pwwdk2zk6xvy6kr 4 5650 6744847 6733568 2026-08-30T22:17:56Z Janezdrilc 3152 /* Avgust 2026 */ + 1 6744847 wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:PZB}} __NOINDEX__ '''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja. Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd. Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]]. {{za-proti}} ==Postopek za predlaganje== {{navodila za PZB}} *V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka. *O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko. *Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog. ==Zaključevanje predlogov== Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo). ==Marec 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}} ==April 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}} ==Maj 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}} ==Junij 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}} ==December 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm}} ==Februar 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}} ==Marec 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Ukinjeni radijski programi Infonet Media/Media24}} ==Junij 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Električna oprema v ogroženih okoljih}} ==December 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}} == Februar 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}} == Marec 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}} == April 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}} == Junij 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Torsten Haß}} ==Avgust 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Wojciech Waleczek}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Timotej Fijavž Vivod}} == Arhiv == * [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]] ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]] * [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]] * [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]] [[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]] [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]] dhc2kyrejtr1g96eivrzjp3nuviheb6 0 5777 6744617 6744353 2026-08-30T13:28:13Z Ljuba24b 92351 /* 20. stoletje */ dodano iz en wiki 6744617 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni2|Salvador}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Salvador | common_name = Salvador | common_name2 = Salvadorja | native_name = República de El Salvador | image_flag = Flag of El Salvador.svg | image_coat = Coat of arms of El Salvador.svg | national_motto = {{jezik|es|Dios, Unión, Libertad}}<br />{{small|{{jezik-sl|»Bog, unija, svoboda«}}}} | national_anthem = ''Himno Nacional de El Salvador''<br />({{lang-sl|»Nacionalna himna Salvadorja«}})<div style="padding-top:0.5em;">[[File:El Salvador National Anthem.ogg|center]]</div> | image_map = El Salvador (orthographic projection).svg | image_map2 = | capital = [[San Salvador]] | coordinates = {{coord|13|41|56|N|89|11|29|W|type:city_region:SV-SS}} | largest_city = [[San Salvador]] | official_languages = [[Salvadorska španščina|španščina]] | ethnic_groups = {{vunblist | 86,3&nbsp;% [[mestic]]ev (mešanih [[beli Latinoameričani|belcev]] in [[Domorodna ljudstva Salvadorja#Salvador|domorodcev]]) | 12,7&nbsp;% [[beli latinoameričani|belcev]] | 0,2&nbsp;% [[domorodna ljudstva Amerik#Salvador|domorodcev]] | 0,1&nbsp;% [[Afrolatinski Američani|črncev]] | 0,7&nbsp;% drugih<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|title=El Salvador - The World Factbook|website=www.cia.gov|accessdate=2021-06-12|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507021641/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|url-status=dead}}</ref>}} | demonym = Salvadorec, Salvadorka<br>gvanako (pogovorno) | government_type = [[Unitarna država|unitarna]] [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika|ustavna republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = Nayib Bukele | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = Félix Ulloa | legislature = zakonodajna skupščina | sovereignty_type =Neodvisnost | established_event1 = {{nowrap|od [[Španija|Španije]]}} | established_date1 = 15. septembra 1821 | established_event2 = od [[prvo mehiško cesarstvo|prvega mehiškega cesarstva]] | established_date2 = 1. julija 1823 | established_event3 = od <br/>[[Zvezna republika Srednja Amerika]] | established_date3 = 12. junija 1824 | established_event4 =mednarodno priznanje<ref name="FitzGerald2014">{{navedi knjigo|author=David Scott FitzGerald|title=Culling the Masses|url=https://books.google.com/books?id=ldNoAwAAQBAJ&pg=PA363|date=22. april 2014|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-36967-2|page=363}}</ref> | established_date4 = 18. februarja 1841 | area_km2 = 21.041 | area_rank = 148. | percent_water = 1,5 | population_census = {{IncreaseNeutral}} 6.029.976<ref name="census">{{cite web|url=https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |title= Presentación Nacional de Resultados Censo de Población y Vivienda El Salvador 2024 (Segunda Entrega) |trans-title= National Presentation of Results of the Population and Housing Census of El Salvador 2024 (2nd Edition)|language=es|date=30 January 2025 |access-date=22 February 2025|work=Central Reserve Bank of El Salvador |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20250222101906/https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |archive-date= 22 February 2025}}</ref> | population_census_year = 2024 | population_census_rank = 114. | population_density_km2 = auto | population_density_rank = 46. | GDP_PPP = {{increase}} $88,323 mrd<ref name="IMFWEO.SV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2024 Edition. (El Salvador) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2024 |access-date=2 January 2025 |archive-date=9 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109201821/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_rank = 107. | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $13.753 | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{increase}} $37.843 billion | GDP_nominal_rank = 104. | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $5893 | GDP_nominal_per_capita_rank = 108. | Gini = 38,8 <!--number only--> | Gini_year = 2022 | Gini_change = stabilno | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |url-status=dead |archive-date=4 February 2021 |title=Gini Index coefficient|publisher=The World Factbook|access-date=24 September 2024}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,678 | HDI_year = 2023 | HDI_change =increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank =123. | currency = {{unbulleted list | [[ameriški dolar]] ([[ISO 4217|USD]], od 2001){{efn|[[Ameriški dolar]] je valuta v uporabi. Finančni podatki se izražajo v ameriških dolarjih in [[salvadorski kolon|salvadorskih kolonih]], vendar kolon ni več v obtoku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |title=Main Aspects of the Law |access-date=2007-07-08 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |archive-date=8. julija 2007 }}</ref>}} | [[bitcoin]] (BTC, XBT, od septembra 2021<ref>{{navedi splet|url=https://cryptonews.com/news/el-salvador-passes-the-bitcoin-law-10617.htm|title=El Salvador Passes Bitcoin Bill: Countdown to Legal Tender Status Begins|website=cryptonews.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2021/jun/09/el-salvador-bitcoin-legal-tender-congress|title=El Salvador becomes first country to adopt bitcoin as legal tender|date=2021-06-09|website=the Guardian}}</ref>)<ref name=btcasamblea>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal], 9. junij 2021, uradna spletna stran zakonodajne skupščine Salvadorja</ref> }} | time_zone = [[centralni časovni pas|CST]] | utc_offset = −6 | calling_code = 503{{efn|Telefonske družbe (tržni delež): Tigo (45&nbsp;%), Claro (25&nbsp;%), Movistar (24&nbsp;%), Digicel (5,5&nbsp;%), Red (0,5&nbsp;%).}} | cctld = .sv | footnotes = {{seznam opomb|group=infobox}} |utc_offset_DST= }} '''Salvador''' ({{jezik-es|El Salvador}}; {{IPA-es|el salβaˈðoɾ|lang|ES-pe - El Salvador.ogg}}, dobesedno ''[[Jezus Kristus|Odrešenik]]''«), uradno '''Republika Salvador''' ({{jezik-es|República de El Salvador}}), je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Na severovzhodu meji na [[Honduras]], na severozahodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Glavno in največje mesto Salvadorja je [[San Salvador]]. Leta&nbsp;2024 je imela država približno 6,00&nbsp;milijona prebivalcev.{{UN_Population|ref}} Območje je več tisočletij nadzorovalo več [[Mezoamerika|mezoameriških]] ljudstev, zlasti [[Lenka]],<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://archive.org/details/MonarchsOfTheIceAge/mode/2up|title=Monarchs of the Ice Age|last=Chevez|first=Lionel|date=July 24, 2017|access-date=4. aprila 2020}}</ref> [[Maji]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|title=Joya De Ceren Archaeological Park|website=FUNDAR|access-date=4. aprila 2020|archive-date=2019-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190914063837/http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|url-status=dead}}</ref> pozneje [[Kuzkatleki]].<ref>{{navedi knjigo|last=Campbell|first=Lyle|title=The Pipil Language of El Salvador|publisher=Mouton Publishers|year=1985|pages=9}}</ref> Arheološki spomeniki kažejo na zgodnjo prisotnost [[Olmeki|Olmekov]] okoli 1.&nbsp;tisočletja&nbsp;pr.&nbsp;n.&nbsp;št.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Ej1Ya6YDvpoC&q=olmec+stone+tazumal|title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador|last=Kelly|first=Joyce|year=1996|page=288|isbn=9780806128610|access-date=4. aprila 2020}}</ref> V začetku 16.&nbsp;stoletja je srednjeameriško ozemlje zavzel [[špansko zavojevanje Salvadorja|Španski imperij]] in ga vključil v podkraljevino [[Nova Španija|Novo Španijo]], katere glavno mesto je bilo [[Ciudad de Mexico]]. Vendar je Podkraljevina Španija le malo vplivala na vsakodnevno dogajanje na polotoku, ki so ga kolonizirali leta&nbsp;1524. Leta&nbsp;1609 so Španci območje razglasili za [[Generalno kapetanstvo Gvatemale]]. Salvadorsko ozemlje je bilo vanj vključeno do razglasitve neodvisnosti od Španije leta&nbsp;1821, nato pa je spadalo pod [[prvo mehiško cesarstvo]], od katerega se je leta 1823 odcepilo in se pridružilo [[Zvezna republika Srednja Amerika|Zvezni srednjeameriški republiki]]. Ko je republika leta 1841 razpadla, je Salvador postal suverena država, nato pa je kratek čas – od leta&nbsp;1895 do leta&nbsp;1898 – tvoril unijo, imenovano [[Velika republika Srednja Amerika]], s [[Honduras]]om in [[Nikaragva|Nikaragvo]].<ref name="Boland2001">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/2 2]}}</ref><ref name="IhrieOropesa2011">{{navedi knjigo|first1=Maureen|last1=Ihrie|first2=Salvador|last2=Oropesa|title=World Literature in Spanish: An Encyclopedia &#91;3 volumes&#93;: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=zPDFHE_5besC&pg=PA332|date=20. oktober 2011|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-08083-8|page=332}}</ref><ref name="Haskin2012">{{navedi knjigo|first=Jeanne M.|last=Haskin|title=From Conflict to Crisis: The Danger of U.S. Actions|url=https://books.google.com/books?id=O9hr0Ze14H0C&pg=PA152|year=2012|publisher=Algora Publishing|isbn=978-0-87586-961-2|page=152}}</ref> Od poznega 19.&nbsp;stoletja do sredine 20.&nbsp;stoletja je Salvador pretresala kronična politična in gospodarska nestabilnost z državnimi udari, upori in vrsto avtoritarnih vladarjev. Dolgotrajna socialno-gospodarska neenakost in državljanski nemiri so privedli do uničujoče [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorske državljanske vojne]], ki je trajala od leta&nbsp;1979 do leta&nbsp;1992 in v kateri so se borile vladne vojaške sile, ki so jih podpirale [[Združene države Amerike]], in koalicija levičarskih gverilskih skupin. Konflikt se je končal z [[mirovni sporazum v Čapultepecu|mirovnim sporazumom v Čapultepecu]]. S tem dogovorom je bila vzpostavljena današnja večstrankarska ustavna republika. Med državljansko vojno so številni Salvadorci emigrirali v Združene države Amerike in so bili leta 2008 tam ena od največjih priseljenskih skupin.<ref>{{navedi splet|last=Terrazas|first=Aaron Terrazas Aaron|date=2010-01-05|title=Salvadoran Immigrants in the United States in 2008|url=https://www.migrationpolicy.org/article/salvadoran-immigrants-united-states-2008|access-date=2020-10-25|website=migrationpolicy.org|language=en}}</ref> V gospodarstvu Salvadorja zgodovinsko prevladuje kmetijstvo. Španci so v si v 16.&nbsp;stoletju prilastili nasade [[kakavovec|Kakavovca]], ki jih je bilo največ na pobočjih vulkana [[Izalco]], ter [[balzam]]a na območjih [[La Libertad (Salvador)|La Libertad]] in [[Ahuachapan]]. Temu je v 19.&nbsp;stoletju sledil razcvet pridelave [[Indigofera|indiga]] (špansko ''añil''), ki so ga uporabljali predvsem kot barvilo.<ref name="Montgomery1995">{{navedi knjigo|author=Tommie Sue Montgomery|title=Revolution in El Salvador: From Civil Strife to Civil Peace|url=https://books.google.com/books?id=6xTklQxPGe8C&pg=PA27|year=1995|publisher=Westview Press|isbn=978-0-8133-0071-9|page=27}}</ref><ref name="Murray1997">{{navedi knjigo|first=Kevin|last=Murray|title=El Salvador: Peace on Trial|url=https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr|url-access=registration|date=1. januarja 1997|publisher=Oxfam|isbn=978-0-85598-361-1|pages=[https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr/page/8 8]–}}</ref> Pozneje so pridelovali predvsem [[kavovec|kavo]], ki je do začetka 20.&nbsp;stoletja predstavljala 90&nbsp;% izvoznega prihodka.<ref name="Boland2001b">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/8 8]}}</ref><ref name="Pearcy2006">{{navedi knjigo|first=Thomas L.|last=Pearcy|title=The History of Central America|url=https://books.google.com/books?id=BJRoO1VWCSYC&pg=PA43|year=2006|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-32293-8|page=43}}</ref> Salvador je pozneje zmanjšal svojo odvisnost od pridelave kave in gospodarstvo razpršil z vzpostavitvijo trgovinskih in finančnih povezav ter razširitvijo proizvodnega sektorja.<ref name="FoleyHapipi2005">{{navedi knjigo|first1=Erin|last1=Foley|first2=Rafiz|last2=Hapipi|title=El Salvador|url=https://books.google.com/books?id=PPwwabJIEdkC&pg=PA43|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1967-9|page=43}}</ref> Od leta&nbsp;1892 so uporabljali valuto [[salvadorski kolon]], leta 2001 pa so jo zamenjali z [[ameriški dolar|ameriškim dolarjem]].<ref>{{navedi splet|title=Main Aspects of the Law|url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|archive-date=8. julija 2007|access-date=2007-07-08}} bcr.gob.sv</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === V [[pleistocen]]u je območje naseljevala izumrla megafavna, vključno z velikanskim talnim lenivcem ''Eremotherium'', ''toksodontidom Mixotoxodon'', ''gomfoterjem Cuvieronius'', ''gliptodontom Glyptotherium'', ''kamelidom Hemiauchenia'' in prazgodovinskim konjem ''Equus conversidens''.<ref>{{Cite journal |last=Cisneros |first=Juan Carlos |date=30 December 2005 |title=New Pleistocene vertebrate fauna from El Salvador |url=https://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |journal=Revista Brasileira de Paleontologia |volume=8 |issue=3 |pages=239–255 |doi=10.4072/rbp.2005.3.09 |bibcode=2005RvBrP...8..239C |issn=1519-7530 |archive-date=2 June 2018 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180602060132/http://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Cisneros, J.C., 2008, The fossil mammals of El Salvador: New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin, 44, 375–380.  </ref> Arheološki dokazi, zlasti žlebljeni kamniti izstrelki, odkriti v zahodnem Salvadorju, kažejo, da človeška poselitev verjetno sega v paleoindijansko obdobje.<ref>“Las tradiciones Clovis y Cola de Pescado en Centroamérica” Anales de la Academia de Geografía e Historia de Guatemala, LXXXVII (2012): 181–212. Guatemala, 2014.</ref> === Predkolumbovsko obdobje === Arheološke raziskave predkolumbovskega Salvadorja ostajajo omejene, predvsem zaradi visoke gostote prebivalstva, ki omejuje možnosti izkopavanj, in zgodovinske vulkanske aktivnosti, ki prekriva potencialna najdišča pod debelimi plastmi vulkanskega pepela. Posledično so podatki o zgodnjih človeških naseljih – zlasti tistih iz predklasičnega obdobja in predhodnih obdobij – še vedno redki.<ref>{{Cite journal |last=Szymański |first=Jan |date=31 December 2020 |title=Recent Research at San Isidro, El Salvador, in the Context of Southeastern Mesoamerican Archaeology |url=https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |journal=Estudios Latinoamericanos |volume=40 |pages=5–32 |doi=10.36447/estudios2020.v40.art1 |issn=0137-3080 |url-access=subscription |doi-access=free |archive-date=21 August 2024 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240821180427/https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |url-status=live }}</ref> Pomembno arheološko najdišče v zahodnem Salvadorju je [[Tazumal]], ki je bil prvič naseljen okoli leta 1200 pr. n. št. in je v predklasičnem obdobju postal pomembno urbano naselje na obrobju majevske civilizacije ter bil močno vpleten v trgovanje z dragocenimi predmeti, kot so [[keramika]], [[obsidian]], [[kakav]] in [[hematit]]. Naselje je bilo okoli leta 430 n. št. močno poškodovano zaradi vulkanskega izbruha, po katerem si ni nikoli več povrnilo nekdanjega pomena.<ref>{{Cite journal |last=Dull |first=Robert A. |date=March 2007 |title=Evidence for Forest Clearance, Agriculture, and Human-Induced Erosion in Precolumbian El Salvador |url=http://dx.doi.org/10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |journal=Annals of the Association of American Geographers |volume=97 |issue=1 |pages=127–141 |doi=10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |bibcode=2007AAAG...97..127D |issn=0004-5608|url-access=subscription }}</ref> Drugo pomembno predkolumbovsko naselje je [[Cara Sucia]] na skrajnem zahodu države, ki se je začelo kot majhno naselje okoli leta 800 pr. n. št. na začetku srednjega predklasičnega obdobja. V poznem klasičnem obdobju (600–900 n. št.) se je Cara Sucia razvila v pomembno urbano naselje, preden je bila v 10. stoletju nenadoma uničena.<ref>Moraga, Regina, Elisa Mencos, Philippe Costa y Sébastien Perrot-Minnot 2010 La Relación entre Cara Sucia (El Salvador) y la zona de Cotzumalguapa (Guatemala): La perspectiva desde un análisis cerámico. En XXIII Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala, 2009 (editado por B. Arroyo, A. Linares y L. Paiz), pp.1180-1192. Museo Nacional de Arqueología y Etnología, Guatemala (versión digital).</ref> [[File:Temazcal en Joya de Cerén.jpg|thumb|Temazcal v [[Joya de Cerén]]]] Ljudstvo Pipil, nahua govoreče skupine, ki izvirajo iz osrednje Mehike, se je začelo seliti okoli leta 800 n. št. in naselilo osrednje in zahodne regije Salvadorja.<ref name="Campbell1985">{{cite book |last=Campbell |first=Lyle |url=https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |title=The Pipil Language of El Salvador |publisher=Walter de Gruyter |year=1985 |isbn=978-0-89925-040-3|access-date=6 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110213911/https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |archive-date=10 January 2024 |url-status=live}}</ref>{{rp|pages=924–925}} Nahua Pipil so bili zadnji avtohtoni prebivalci, ki so prispeli v Salvador.<ref name="Fowler1991">{{cite book|author=William R. Fowler, Jr.|date=6 August 1991|isbn=978-0-8493-8831-6|page=8|publisher=CRC Press|title=The Formation of Complex Society in Southeastern Mesoamerica|url=https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143138/https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Svoje ozemlje so poimenovali Kuskatan, beseda iz jezika nawat,<ref name="Cárdenas1950">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|title=Tratado de etimologías de la lengua aztekatl: para uso de profesores y estudiantes de historias de América y de México, de ciencias naturales y ciencias sociales de las escuela secundarias, normales y preparatorias|url=https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|year=1950|publisher=U. Tl. I. Aztekatl|page=27|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> ki pomeni 'Kraj dragocenih draguljev', kar se je izoblikovalo v klasični [[nahuatl]]ski Cōzcatlān in je splošno znano kot [[Cuzcatlan]].<ref name="Baratta1951">{{cite book|author=María de Baratta|date=1951|page=15|publisher=Ministerio de Cultura|title=Cuzcatlán típico: ensayo sobre etnofonía de El Savator, folklore, folkwisa y folkway|url=https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143244/https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Cárdenas1964">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|page=47|publisher=Secretaría de Educación Pública|title=Aztequismos en el español de México|url=https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|year=1964|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143141/https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|url-status=live}}</ref> To je bilo največje ozemlje na salvadorskem ozemlju do stika z Evropo. Izraz ''Cuzcatleco'' se pogosto uporablja za identifikacijo osebe s salvadorsko dediščino, čeprav ima večina vzhodnega prebivalstva avtohtono dediščino lenškega izvora, prav tako njihova krajevna imena, kot so Intipuca, Chirilagua in Lolotique. Večina arheoloških najdišč v zahodnem Salvadorju, kot sta [[Lago de Guija]] in [[Joya De Ceren]], kaže na predkolumbovsko majevsko kulturo. Cihuatan kaže znake materialne trgovine s severno kulturo Nahua, vzhodnimi kulturo Majev in Lenca ter južno nikaragovsko in kostariško avtohtono kulturo.<ref>{{Cite web|url=http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html|title=Cihuatan|last=Olson Bruhns|first=Karen|website=Cihuatan: El Salvador's Ancient City|access-date=5 April 2020|archive-date=20 February 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200220140910/http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html}}</ref> Tazumalova manjša struktura B1-2 kaže arhitekturni slog talud-tablero, ki je povezan s kulturo Nahua in ustreza njihovi migracijski zgodovini iz Anahuaca. V vzhodnem Salvadorju je najdišče Quelepa iz obdobja Lenca poudarjeno kot pomembno predkolumbovsko kulturno središče in kaže povezave z majevskim najdiščem [[Copan]] v zahodnem [[Honduras]]u, pa tudi s prej omenjenima najdiščema v Chalchuapi in Cara Sucia v zahodnem Salvadorju. Preiskava najdišča La Laguna v Usulutanu je prav tako odkrila predmete Copador, ki ga povezujejo s trgovsko potjo Lenca-Maji. === Prihod Evropejcev (1522) === Do leta 1521 se je število avtohtonega prebivalstva mezoameriškega območja drastično zmanjšalo zaradi epidemije [[črne koze|črnih koz]], ki se je širila po ozemlju, čeprav v Cuzcatlánu ali severnem delu Managuare še ni doseglo pandemične ravni.<ref name="Peters2005">{{cite book|author=Stephanie True Peters|title=Smallpox in the New World|url=https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1637-1|pages=13–18|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143249/https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="Card2007">{{cite thesis|first=Jeb J.|last=Card|title=The Ceramics of Colonial Ciudad Vieja, El Salvador: Culture Contact and Social Change in Mesoamerica| institution= Tulane University | degree= PhD |year=2007|page=99}}</ref><ref>{{cite book|title=Explorer's Guide El Salvador: A Great Destination|url=https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36|date=4 October 2010|publisher=Countryman Press|isbn=978-1-58157-114-1|page=36|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Prvi znani obisk Špancev na današnjem salvadorskem ozemlju je opravil admiral Andrés Niño, ki je vodil odpravo v Srednjo Ameriko. Izkrcal se je v zalivu Fonseca 31. maja 1522 pri otoku Meanguera, ki ga je poimenoval Petronila,<ref name="Valdés2006">{{cite book|author=Gonzalo Fernández de Oviedo y Valdés|title=Writing from the edge of the world: the memoirs of Darién, 1514–1527|url=https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|date=28 August 2006|publisher=University of Alabama Press|isbn=978-0-8173-1518-4|page=164|access-date=16 September 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143256/https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|url-status=live}}</ref> nato pa se je odpravil do zaliva Jiquilisco ob ustju reke Lempa. Prvi avtohtoni prebivalci, ki so imeli stik s Španci, so bili Lenca iz vzhodnega Salvadorja. ==== Osvojitev Cuzcatlána in Managuare ==== [[File:Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg|thumb|upright|Španski konkvistador [[Pedro de Alvarado]]]] Leta 1524 so [[Pedro de Alvarado]], njegov brat Gonzalo in njihovi možje po sodelovanju pri osvajanju Azteškega imperija prečkali Rio Paz proti jugu na ozemlje Cuzcatlana.<ref>{{Cite web |title=The Pipils of El Salvador |url=https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |access-date=7 May 2025 |website=Teaching Central America |language=en-US |archive-date=14 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250514124250/https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |url-status=live }}</ref> Ob prihodu so bili Španci razočarani, ko so odkrili, da imajo Pipili malo zlata v primerjavi s tistim, kar so našli v Gvatemali ali Mehiki. Majhno količino zlata, ki je bila na voljo, je bilo treba izpirati, da bi jo lahko dobili. Sčasoma so Španci prepoznali bogastvo vulkanskih tal v deželi. Po tem odkritju je španska krona začela podeljevati zemljo na podlagi sistema ''encomienda''.<ref>{{citation |url=https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |title=El Salvador: A Country Study |series=Area handbook |editor-last=Haggerty |editor-first=Richard A. |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |date=1990 |pages=4–5 |access-date=11 April 2024 |archive-date=30 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210430062634/https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |url-status=live }}</ref> Pedro Alvarado je junija 1524 vodil prvi vdor, da bi razširil svojo oblast na Cuzcatlán.<ref name="NicholsPool2012">{{cite book|first1=Deborah L.|last1=Nichols|first2=Christopher A.|last2=Pool|title=The Oxford Handbook of Mesoamerican Archaeology|url=https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94|date=18 October 2012|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-539093-3|page=94|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143751/https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Ko je prispel na meje kraljestva, je videl, da so bili civilisti evakuirani. Bojevniki Cuzcatlec so se preselili v obalno mesto Acajutla in čakali na Alvarada in njegove sile. Alvarado se je približal, prepričan, da bo rezultat podoben tistemu, kar se je zgodilo v Mehiki in Gvatemali. Mislil je, da se bo z lahkoto spopadel s to novo avtohtono silo, saj so mehiški zavezniki na njegovi strani in Pipil govorili podoben jezik.<ref name="Pan AmericanUnion1934">{{cite book|author=Lily de Jongh Osborne|title=Index to the Bulletin of the Pan American Union|chapter-url=https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182|series=1-12|volume=LXVII|year=1934|publisher=Pan American Union|page=182|chapter=El Salvador|access-date=4 January 2020|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143803/https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Alvarado je vojake Cuzcatlec opisal kot ščite, okrašene z barvitim eksotičnim perjem, oklep, podoben telovniku, iz tripalčnega bombaža, ki ga puščice niso mogle prebiti, in dolge sulice. Obe vojski sta utrpeli veliko žrtev, ranjeni Alvarado se je umaknil in izgubil veliko svojih mož, zlasti med mehiškimi indijanskimi pomožnimi enotami. Ko se je njegova vojska pregrupirala, se je Alvarado odločil, da se odpravi v prestolnico Cuzcatlana in se ponovno sooči z oboroženim Cuzcatlec. Ranjen, nezmožen boja in skrit v pečinah je Alvarado poslal svoje španske može na konjih, da se približajo Cuzcatlekom, da bi videl, ali se bodo bali konj, vendar se niso umaknili, se Alvarado spominja v svojih pismih [[Hernán Cortés|Hernánu Cortésu]].<ref>{{Cite web|url=http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf|title=En la Búsqueda de Cuscatlan|last=Amaroli| first=Paul| date=1986| website=FUNDAR|access-date=4 April 2020|archive-date=31 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200731030112/http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf}}</ref> Cuzcatleki so ponovno napadli in tokrat ukradli špansko orožje. Alvarado se je umaknil in poslal mehiške sle, da bi od bojevnikov Cuzcatlekov zahtevali, da vrnejo ukradeno orožje in se predajo nasprotnikovemu kralju. Cuzcatleki so odgovorili z znamenitim odgovorom: »Če želite svoje orožje, pridite ponj«. Dnevi so minevali in Alvarado se je bal zasede in poslal še več mehiških slov na pogajanja, vendar se ti sli niso nikoli vrnili in so bili domnevno usmrčeni. [[File:Tazumal 10.jpg|thumb|[[Tazumal]], zgrajen med letoma 250 in 1200 n. št., majevsko najdišče v departmaju Santa Ana]] Španskim prizadevanjem so se Pipil in njihovi majevsko govoreči sosedje odločno uprli. Premagali so Špance in preostanek njihovih zaveznikov Tlaxcalan, zaradi česar so se morali umakniti v Gvatemalo. Potem ko je bil ranjen, je Alvarado opustil vojno in za nadaljevanje naloge imenoval svojega brata Gonzala de Alvarado. Dve poznejši ekspediciji (prva leta 1525, nato pa manjša skupina leta 1528) sta Pipile spravili pod španski nadzor, saj so bili Pipili oslabljeni tudi zaradi regionalne epidemije črnih koz. Leta 1525 je bila osvojitev Cuzcatlána končana in ustanovljeno je bilo mesto San Salvador. Španci so se soočili z velikim odporom Pipilov in niso mogli doseči vzhodnega Salvadorja, območja Lenca. Leta 1526 so Španci ustanovili garnizijsko mesto San Miguel v severni Managuari – ozemlju Lenca, ki ga je vodil drug raziskovalec in konkvistador, Luis de Moscoso Alvarado, nečak Pedra Alvarado. Ustno izročilo pravi, da je majevsko-lenška kronska princesa Antu Silan Ulap I. organizirala odpor proti konkvistadorjem.[47] Commonwealth Lenca je bil zaskrbljen zaradi Moscosove invazije, Antu Silan pa je potoval od vasi do vasi in združil vsa mesta Lenca v današnjem Salvadorju in Hondurasu proti Špancem. Z nepričakovanimi napadi in številčno premočjo so uspeli pregnati Špance iz San Miguela in uničiti garnizijo. Deset let so Lenci preprečevali Špancem, da bi zgradili stalno naselbino. Nato so se Španci vrnili z več vojaki, vključno s približno 2000 prisilnimi rekruti iz avtohtonih skupnosti v Gvatemali. Voditelje Lencev so zasledovali naprej v gore Intibucá. Antu Silan Ulap je sčasoma predal nadzor nad odporom Lencev Lempiri (imenovani tudi Empira).<ref>{{Cite web |title=World Directory of Minorities and Indigenous Peoples - El Salvador : Lencas |url=https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |access-date=7 May 2025 |website=Refworld |language=en |archive-date=20 July 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250720141855/https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |url-status=live }}</ref> Lempira je bil med avtohtonimi voditelji pomemben, saj se je posmehoval Špancem, tako da je po ujetje nosil njihova oblačila in uporabljal njihovo orožje, ujete v bitki. Lempira se je šest let boril kot poveljnik tisočih sil Lenca v Managuari, dokler ni bil ubit v bitki. Preostale sile Lenca so se umaknile v hribe. Španci so nato leta 1537 lahko obnovili svoje garnizijsko mesto San Miguel. === Kolonialno obdobje (1525–1821) === [[File:Iglesia Colonial Metapan.jpg|thumb|left|Kolonialna cerkev San Pedro Apóstol v Metapánu, zgrajena med letoma 1736 in 1743]] [[File:Proclama de libertad (indep. Centroamérica).jpg|thumb|Slika praznovanja prvega gibanja za neodvisnost v San Salvadorju. V sredini je José Matías Delgado]] V kolonialnem obdobju sta bila San Salvador in San Miguel del generalne kapitanije Gvatemala, znane tudi kot Kraljevina Gvatemala ({{langx|es|Reino de Guatemala}}), ustanovljene leta 1609 kot upravna delitev Nove Španije. Salvadorsko ozemlje je upravljal župan Sonsonateja, San Salvador pa je bil leta 1786 ustanovljen kot ''intendencia''. Od konca 16. stoletja je gojenje indiga postalo pomemben del salvadorskega gospodarstva, ki se je razširilo zlasti v središču, vzhodu in vzdolž obale, skupaj z drugimi tržnimi pridelki, kot je sladkor. Nevarni delovni pogoji na plantažah indiga so v povezavi z agresivnim novačenjem delovne sile iz vasi, boleznimi, ki so jih prinesli Španci, in izgubo skupnih zemljišč (''ejidos'') v kolonialnem obdobju privedli do postopnega upada avtohtonega prebivalstva teh regij, saj so se njihove skupnosti razpadle in se asimilirale v ladino družbo. Severne obmejne regije države so doživele podoben pojav zaradi širjenja živinoreje. Po drugi strani pa so avtohtone skupnosti bolj neokrnjene preživele na zahodu države, kjer je gospodarstvo temeljilo na kakavu in balzamu ter je bilo zaščiteno pred živinorejo in boleznimi, kar je omogočilo ohranitev avtohtonega kmetijstva in posledično njihovih družbenih struktur, jezika in identitete.<ref>{{cite web |last1=Mac |first1=Chapin |title=The 500,000 Invisible Indians of El Salvador {{!}} Cultural Survival |url=https://www.culturalsurvival.org/publications/cultural-survival-quarterly/500000-invisible-indians-el-salvador |website=www.culturalsurvival.org |access-date=27 June 2026 |language=en |date=2 March 2010}}</ref> Leta 1811 je kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov spodbudila srednjeameriške elite k poskusu pridobitve neodvisnosti od španske krone. Najpomembnejša notranja dejavnika sta bila želja lokalnih elit, da bi nadzorovale zadeve države brez vmešavanja španskih oblasti, in dolgoletna kreolska težnja po neodvisnosti. Glavna zunanjega dejavnika, ki sta spodbudila gibanje za neodvisnost, sta bila uspeh [[francoska revolucija|francoske]] in [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]] v 18. stoletju ter oslabitev vojaške moči španske krone zaradi napoleonskih vojn, kar je povzročilo nezmožnost učinkovitega nadzora nad kolonijami. Novembra 1811 je salvadorski duhovnik José Matías Delgado pozvonil na zvonove cerkve Iglesia La Merced v San Salvadorju, pozval k uporu in sprožil gibanje za neodvisnost leta 1811. Ta upor je bil zadušen, mnogi njegovi voditelji pa so bili aretirani in obsojeni na zaporno kazen. Leta 1814 se je začel še en upor, ki je bil prav tako zadušen. === Neodvisnost (1821) === Leta 1821 so španske oblasti zaradi nemirov v Gvatemali kapitulirale in podpisale Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, s katerim so celotno generalno kapitanstvo Gvatemale (ki obsega sedanja ozemlja Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve in Kostarike ter mehiško zvezno državo Chiapas) osvobodile španske oblasti in razglasile neodvisnost. Leta 1821 se je Salvador pridružil Kostariki, Gvatemali, Hondurasu in Nikaragvi v uniji, imenovani [[Zvezna republika Srednja Amerika]]. [[File:Vergara detalle firmaacta1821.JPG|thumb|left|[[José Matías Delgado]] podpisuje Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, 15. september 1821]] V začetku leta 1822 so oblasti novo neodvisnih srednjeameriških provinc na sestanku v mestu Guatemala glasovale za pridružitev novo ustanovljenemu Prvemu mehiškemu cesarstvu pod vodstvom Agustína de Iturbideja. Salvador se je upiral in vztrajal pri avtonomiji za srednjeameriške države. Mehiški vojaški odred je odkorakal v San Salvador in zatrl nestrinjanje, toda s padcem Iturbideja 19. marca 1823 se je vojska umaknila nazaj v Mehiko.<ref name="Marure1895">{{cite book|last1=Marure|first1=Alejandro|date=1895|title=Efemérides de los Hechos Notables Acaecidos en la República de Centro-América Desde el Año de 1821 Hasta el de 1842|trans-title=Ephemeris of the Notable Events that Occurred in the Republic of Central America from the Year 1821 to that of 1842|url=https://archive.org/details/efemeridesdeloshe00alejguat/page/n11/mode/2up|language=es|location=Central America|publisher=Tipografía Nacional|page=127|oclc=02933391|access-date=26 April 2024}}</ref> Kmalu zatem so oblasti provinc preklicale glasovanje o pridružitvi Mehiki in se namesto tega odločile za oblikovanje federalne unije petih preostalih provinc (Chiapas se je na tej točki trajno pridružil Mehiki), znane kot Zvezna republika Srednja Amerika. Salvador je 30. januarja 1841 razglasil neodvisnost od Zvezne republike Srednja Amerika. Salvador se je leta 1896 pridružil Hondurasu in Nikaragvi ter ustanovil zvezo [[Velika republika Srednja Amerika]], ki je leta 1898 razpadla. [[File:Woman and girl in el salvador making bread.png|thumb|Ženska in dekle v Salvadorju pripravljata kruh, 1910]] Po sredini 19. stoletja je gospodarstvo temeljilo na gojenju kave. Ko je svetovni trg indiga upadal, je gospodarstvo cvetelo ali trpelo, saj je svetovna cena kave nihala. Ogromni dobički, ki jih je kava prinašala kot monokulturni izvoz, so spodbudili koncentracijo zemlje v roke oligarhije le nekaj družin.<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Politics in Central America: Guatemala, El Salvador, Honduras, and Nicaragua |url=https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |access-date=29 July 2012 |year=1988 |via=Google Books |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-275-92883-4 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143657/https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |url-status=live }}</ref> V drugi polovici 19. stoletja se je vrsta predsednikov iz vrst salvadorske oligarhije, nominalno tako konservativnih kot liberalnih, na splošno strinjala o promociji kave kot prevladujoče tržne kulture, razvoju infrastrukture (železnic in pristaniških objektov), ​​predvsem v podporo trgovini s kavo, odpravi komunalnih zemljiških posesti za lažjo nadaljnjo proizvodnjo kave, sprejetju zakonov proti potepuštvu, da bi zagotovili, da razseljeni prebivalci in drugi podeželski prebivalci zagotavljajo dovolj delovne sile za kavne plantaže (''fince''), in zatiranju nezadovoljstva na podeželju. Leta 1912 je bila ustanovljena nacionalna garda kot podeželska policijska sila. === 20. stoletje === [[File:Tomas Regalado1.jpg|thumb|upright|General Tomás Regalado]] Leta 1898 je general Tomás Regalado s silo prevzel oblast, odstavil generala Rafaela Antonia Gutiérreza in vladal kot predsednik do leta 1903. Ko je nastopil funkcijo, je oživil prakso, da predsedniki imenujejo svoje naslednike. Po odsluženem mandatu je ostal aktiven v salvadorski vojski in bil 11. julija 1906 ubit v El Jicaru med vojno proti Gvatemali. Do leta 1913 je bil Salvador politično stabilen, s prikritimi tokovi ljudskega nezadovoljstva. Ko je bil leta 1913 ubit predsednik Manuel Enrique Araujo, so se pojavile številne hipoteze o političnem motivu njegovega umora. Vladavini Manuela Enriqueja Arauja je sledila dinastija Meléndez-Quiñónez, ki je trajala od leta 1913 do 1927. Pío Romero Bosque, nekdanji minister in zaupanja vreden sodelavec dinastije, je nasledil predsednika Alfonsa Quiñóneza Molino in leta 1930 razpisal svobodne volitve, na katerih je Arturo Araujo prišel na oblast 1. marca 1931, kar je veljalo za prve svobodne volitve v državi. Njegova vlada je trajala le devet mesecev, preden so jo strmoglavili nižji vojaški častniki, ki so njegovo salvadorsko laburistično stranko obtožili pomanjkanja političnih in vladnih izkušenj ter neučinkovite uporabe vladnih položajev. Arturo Araujo se je soočil s splošnim nezadovoljstvom ljudstva, saj so ljudje pričakovali gospodarske reforme in prerazporeditev zemlje. Pred Narodno palačo so potekale demonstracije že od prvega tedna njegove vladavine. Njegov podpredsednik in vojni minister je bil general Maximiliano Hernández Martínez. Decembra 1931 so nižji častniki organizirali državni udar pod vodstvom Martíneza. Predsedstvo sta branila le Prvi konjeniški polk in Nacionalna policija (Nacionalna policija je bila na njihovi plačilni listi), toda pozneje iste noči so se po več urah bojev močno premagani branilci predali uporniškim silam. Direktorat, sestavljen iz častnikov, se je skril za skrivnostno figuro,<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Matanza: The 1932 "Slaughter" That Traumatized a Nation, Shaping US-Salvadoran Policy to This Day |url=https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |access-date=29 July 2012 |year=1992 |publisher=Curbstone Press |isbn=978-1-880684-04-7 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143756/https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> bogatim protikomunističnim bankirjem Rodolfom Dukeom, in kasneje za predsednika postavil podpredsednika Martíneza. Upor je verjetno povzročilo nezadovoljstvo vojske, ker predsednik Araujo že nekaj mesecev ni prejemal plače. Araujo je zapustil Nacionalno palačo in neuspešno poskušal organizirati sile za poraz upora. Ameriški minister v Salvadorju se je srečal z Direktoratom in kasneje priznal vlado Martíneza, ki se je strinjala z izvedbo predsedniških volitev. Šest mesecev pred ponovno kandidaturo je odstopil in kot edini kandidat na glasovnici ponovno osvojil predsedniški položaj. Vladal je od leta 1935 do 1939, nato pa od 1939 do 1943. Četrti mandat je začel leta 1944, a je maja po splošni stavki odstopil. Martínez je dejal, da bo spoštoval ustavo, ki je določala, da ne more biti ponovno izvoljen, vendar obljube ni držal. === Salvadorska državljanska vojna (1979–1992) === [[File:32-0032 Monumento a la Memoria y la Verdad.jpg|thumb|Spomenik, izklesan iz črnega marmorja, ki vsebuje imena tisočih žrtev pobojev, ki so se zgodili med državljansko vojno]] Carlos Humberto Romero je bil zadnji predsednik vojaške diktature v državi, ki se je začela leta 1931. ZDA so bile Romerov največji podpornik, vendar se je Carterjeva administracija do oktobra 1979 odločila, da Salvador potrebuje spremembo režima.<ref>{{cite journal|title=Continuity and Change in U.S. Foreign Policy: Carter and Reagan on El Salvador|last=Pastor|first=Robert|journal=Journal of Policy Analysis and Management|volume=3|issue=2|pages=170–190|date=1984|publisher=Association for Public Policy Analysis and Management|jstor=3323931|doi=10.1002/pam.4050030202}}</ref> 15. oktobra 1979 je državni udar pripeljal na oblast Revolucionarno vladno hunto (JRG). Ta je nacionalizirala številna zasebna podjetja in prevzela veliko zasebnih zemljišč. Namen te nove hunte je bil ustaviti revolucionarno gibanje, ki je že potekalo kot odgovor na Duartejevo ukradeno izvolitev. Kljub temu je oligarhija nasprotovala agrarni reformi in hunta se je oblikovala z mladimi reformističnimi elementi iz vojske, kot sta polkovnika Adolfo Arnoldo Majano in Jaime Abdul Gutiérrez,<ref>{{cite web |title=Román Mayorga asume embajada en Venezuela |url=http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |website=elsalvador.com |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140811214354/http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |archive-date=11 August 2014 |date=29 October 2009 }}</ref><ref>{{cite web |title=Chronology of the Civil War in El Salvador |url=http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |website=Kellogg Institute for International Studies |publisher=University of Notre Dame |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170408194257/http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |archive-date=8 April 2017 }}</ref> pa tudi s progresivci, kot sta Guillermo Ungo in Alvarez. Pritisk oligarhije je kmalu razpustil hunto zaradi njene nezmožnosti nadzora nad vojsko pri zatiranju ljudi, ki so se borili za sindikalne pravice, agrarno reformo, boljše plače, dostopno zdravstveno varstvo in svobodo izražanja. Medtem se je gverilsko gibanje širilo na vse sektorje salvadorske družbe. Dijaki in dijaki so bili organizirani v MERS (''Movimiento Estudiantil Revolucionario de Secundaria'', Revolucionarno gibanje dijakov); študenti so bili vključeni v AGEUS (''Asociación de Estudiantes Universitarios Salvadorenos''; Združenje salvadorskih študentov); Delavci so bili organizirani v BPR (''Bloque Popular Revolucionario'', Ljudski revolucionarni blok). Oktobra 1980 je več drugih večjih gverilskih skupin salvadorske levice ustanovilo Narodnoosvobodilno fronto Farabundo Martí ali FMLN. Do konca 1970-ih so vladne enote smrti vsak dan ubijale približno 10 ljudi. Medtem je imela FMLN od 6000 do 8000 aktivnih gverilcev in več sto tisoč honorarnih milic, podpornikov in simpatizerjev.<ref>{{cite journal |last=Mason |first=T.D. |author2=D.A. Krane |title=The Political Economy of Death Squads: Toward a Theory of the Impact of State-Sanctioned Terror |journal=International Studies Quarterly |year=1989 |volume=33 |issue=2 |pages=175–198 |doi=10.2307/2600536|jstor=2600536 |s2cid=36082281 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200731003053/http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-date=31 July 2020 }}</ref> ZDA so podprle in financirale ustanovitev druge hunte, da bi spremenili politično okolje in ustavili širjenje levičarske vstaje. Napoleóna Duarteja so odpoklicali iz izgnanstva v Venezueli, da bi vodil to novo hunto. Vendar je bila revolucija že v teku in njegovo novo vlogo vodje hunte je splošna javnost videla kot oportunistično. Na izid vstaje ni mogel vplivati. Óscar Romero, rimskokatoliški nadškof San Salvadorja, je obsodil krivice in pokole, ki so jih vladne sile zagrešile nad civilisti. Veljal je za ''glas brez glasu'', vendar ga je 24. marca 1980 med mašo umoril eskadron smrti.<ref>{{cite web |last1=Golden |first1=Renny |title=Oscar Romero: Bishop of the Poor |url=http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |website=U.S. Catholic |access-date=17 March 2020 |date=25 February 2009 |archive-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130119005101/http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |url-status=live }}</ref> Nekateri menijo, da je to začetek celotne salvadorske državljanske vojne, ki je trajala od leta 1980 do 1992. Med konfliktom je 'izginilo' neznano število ljudi, ZN pa poročajo, da jih je bilo ubitih več kot 75.000.<ref>{{cite web |last1=Boutros-Ghali |first1=Boutros |title=Report of the UN Truth Commission on El Salvador |url=http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |website=El Equipo Nizkor |publisher=United Nations Security Council |access-date=17 March 2020 |date=29 March 1993 |archive-date=23 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223031646/http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |url-status=live }}</ref> Bataljon Atlácatl salvadorske vojske, ki so ga usposabljale ZDA, je bil odgovoren za pokol v El Mozoteju, kjer je bilo umorjenih več kot 800 civilistov, od tega več kot polovica otrok, pokol v El Calabozu in umor študentov UCA.<ref>{{cite news |last1=Wilkinson |first1=Tracy |title=Notorious Salvadoran Battalion Is Disbanded: Military: U.S.-trained Atlacatl unit was famed for battle prowess but was also implicated in atrocities. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |access-date=17 March 2020 |work=Los Angeles Times |date=9 December 1992 |archive-date=19 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200319215642/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |url-status=live }}</ref> 16. januarja 1992 sta vlada Salvadorja, ki jo je zastopal predsednik Alfredo Cristiani, in FMLN, ki so jo zastopali poveljniki petih gverilskih skupin – Schafik Hándal, Joaquín Villalobos, Salvador Sánchez Cerén, Francisco Jovel in Eduardo Sancho, podpisali mirovne sporazume, ki so jih sklenili Združeni narodi in s katerimi se je končala 12-letna državljanska vojna. Dogodka, ki je potekal na gradu Chapultepec v Mehiki, so se udeležili dostojanstveniki ZN in drugi predstavniki mednarodne skupnosti. Po podpisu premirja je predsednik vstal in se rokoval z novimi bivšimi gverilskimi poveljniki, kar je bilo deležno širokega občudovanja. === Po vojni (1992–2019) === Mirovni sporazumi iz Chapultepeca so narekovali zmanjšanje obsega vojske ter razpustitev nacionalne policije, finančne policije, nacionalne garde in civilne zaščite, paravojaške skupine. Organizirana naj bi bila nova civilna policija. Sodna imuniteta za kazniva dejanja, ki so jih zagrešile oborožene sile, je bila končana; vlada se je strinjala, da se bo podredila priporočilom Komisije za resnico za Salvador (''Comisión de la Verdad Para El Salvador''), ki bi »preiskala resna nasilna dejanja, ki so se zgodila od leta 1980, ter naravo in posledice nasilja ter ... priporočila metode za spodbujanje nacionalne sprave«. Leta 1993 je Komisija predstavila svoje ugotovitve, v katerih je poročala o kršitvah človekovih pravic na obeh straneh konflikta.<ref>{{cite web |last1=Betancur |first1=Belisario |last2=Planchart |first2=Reinaldo Figueredo |last3=Buergenthal |first3=Thomas |title=From Madness to Hope: The 12-Year War in El Salvador: Report of the Commission on the Truth for El Salvador |url=https://www.usip.org/sites/default/files/file/ElSalvador-Report.pdf |website=United States Institute for Peace |publisher=The Commission on the Truth for El Salvador |access-date=17 March 2020 |date=1 January 1993 |archive-date=1 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130201122202/http://www.usip.org/files/file/ElSalvador-Report.pdf |url-status=dead }}</ref> Pet dni pozneje je salvadorski zakonodajalec sprejel zakon o amnestiji za vsa nasilna dejanja v tem obdobju. Od leta 1989 do 2004 so Salvadorčani naklonjeni Nacionalistični republikanski zvezi (ARENA) in so na vseh volitvah do leta 2009 volili predsednike ARENE (Alfredo Cristiani, Armando Calderón Sol, Francisco Flores Pérez, Antonio Saca). Neuspešni poskusi levičarske stranke, da bi zmagala na predsedniških volitvah, so privedli do tega, da je za kandidata namesto nekdanjega gverilskega voditelja izbrala novinarja. 15. marca 2009 je Mauricio Funes, televizijska osebnost, postal prvi predsednik iz FMLN. Inavguriran je bil 1. junija 2009.<ref>{{Cite web|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|title=El Salvador elects its first leftist president, TV host Mauricio Funes|date=2 June 2009|website=Los Angeles Times|access-date=11 April 2021|archive-date=11 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411193343/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|url-status=live}}</ref> Eden od poudarkov Funesove vlade je bilo razkrivanje domnevne korupcije iz prejšnje vlade.<ref>{{cite web |url=http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |title=Funes saca a luz corrupción en gobiernos de ARENA |publisher=Diario CoLatino |year=2009 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20140706065656/http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |archive-date=6 July 2014 }}</ref> [[File: XXIV Conmemoración de los Acuerdos de Paz. (23793774503).jpg|thumb|Podpisniki mirovnih sporazumov. ob 24. obletnici; Sporazumi so privedli do vrste preobrazb, ki so zaznamovale obdobje pred in po nacionalni zgodovini.]] ARENA je Saco uradno izključila iz stranke decembra 2009. Z 12 zvestimi poslanci v državnem zboru je Saca ustanovil svojo stranko, Veliko zavezništvo za nacionalno enotnost (GANA), in sklenil taktično zakonodajno zavezništvo z FMLN. Po treh letih na položaju, ko je Sacova stranka GANA FMLN zagotovila zakonodajno večino, Funes ni ukrepal niti za preiskavo niti za privedbo koruptivnih nekdanjih uradnikov pred sodišče. Gospodarske reforme od začetka 1990-ih so prinesle velike koristi v smislu izboljšanih socialnih razmer, diverzifikacije izvoznega sektorja in dostopa do mednarodnih finančnih trgov na ravni naložbenega razreda. Kriminal ostaja velik problem za naložbeno okolje. V začetku novega tisočletja je salvadorska vlada ustanovila ''Ministerio de Medio Ambiente y Recursos Naturales'' – Ministrstvo za okolje in naravne vire (MARN) – kot odgovor na skrbi glede podnebnih sprememb.<ref name="cdkn.org">{{cite web |title=El Salvador builds resilience in the face of a stormy future |url=https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |website=Climate & Development Knowledge Network |access-date=17 March 2020 |date=24 December 2013 |archive-date=10 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200110224503/https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |url-status=live }}</ref> Marca 2014 je nekdanji gverilski vodja FMLN Cerén tesno zmagal na volitvah. Za predsednika je prisegel 31. maja 2014. Bil je prvi nekdanji gverilec, ki je postal predsednik Salvadorja.<ref name=bbcnews>{{cite web |title=Ex-rebel becomes El Salvador leader |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |website=BBC News |date=1 June 2014 |access-date=26 March 2021 |archive-date=6 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210706185233/https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |url-status=live }}</ref> Oktobra 2017 je sodišče v Salvadorju razsodilo, da sta se nekdanji predsednik Funes in eden od njegovih sinov nezakonito obogatila. Funes je leta 2016 zaprosil za azil v Nikaragvi.<ref>{{cite web |title=Salvador court finds ex-president Funes illegally enriched himself |url=https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |website=Reuters |date=28 November 2017 |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |url-status=live }}</ref> Septembra 2018 je bil nekdanji predsednik Saca obsojen na 10 let zapora, potem ko je priznal krivdo za preusmeritev več kot 300 milijonov ameriških dolarjev državnih sredstev lastnim podjetjem in tretjim osebam.<ref name="OCCRP2018">{{cite web |last1=Papachristou |first1=Lucy |title=Salvadoran Ex-President Sentenced to 10 Years in Prison |url=https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |website=www.occrp.org |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |url-status=live }}</ref> === 2019–danes === [[File: Nayib Bukele talks at his inauguration ceremony.jpg|thumb|Nayib Bukele govori na svoji inavguracijski slovesnosti]] 1. junija 2019 je Nayib Bukele postal novi predsednik Salvadorja.<ref>{{cite web |last1=ALEMAN |first1=MARCOS |title=El Salvador's president sworn in, ending 2-party dominance |url=https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |website=AP NEWS |date=1 June 2019 |access-date=26 March 2021 |archive-date=19 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210619065325/https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |url-status=live }}</ref> Bukele je bil zmagovalec predsedniških volitev februarja 2019. Zastopal je GANA, saj mu je bilo zavrnjeno sodelovanje z novo ustanovljeno stranko Nuevas Ideas. ARENA in FMLN, dve glavni stranki Salvadorja, sta v zadnjih treh desetletjih prevladovali v politiki Salvadorja. Po poročilu Mednarodne krizne skupine (ICG) 2020 se je stopnja umorov v Salvadorju od Bukelejevega prevzema položaja predsednika junija 2019 zmanjšala za kar 60 %. Čeprav je vlada uradno zanikala kakršno koli sodelovanje z organiziranim kriminalom, so poročila v tisku, ki so temeljila na pričevanjih članov vlade in varnostnih uradnikov, navajala, da je obstajal "sporazum o nenapadanju" med deli vlade in tolpami. Stranka ''Nuevas Ideas'' (NI, »Nove ideje«), ki jo je ustanovil Bukele, je skupaj s svojim zaveznikom (GANA) na zakonodajnih volitvah februarja 2021 osvojila približno 63 % glasov. Njegova stranka in zavezniki so osvojili 61 sedežev, kar je precej več kot zaželena super večina 56 sedežev v 84-članskem parlamentu, kar omogoča nesporne odločitve na zakonodajni ravni. Super večina stranki predsednika Bukeleja omogoča, da imenuje člane sodstva in sprejema zakone z malo ali nič nasprotovanja, na primer za odpravo omejitev predsedniških mandatov.<ref>{{cite news |last1=Brigida |first1=Anna-Catherine |last2=Sheridan |first2=Mary Beth |title=El Salvador's leader wins control of legislature in midterm vote; critics fear rising authoritarianism |url=https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |newspaper=The Washington Post |access-date=27 March 2021 |archive-date=12 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412030843/https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |url-status=live }}</ref> 8. junija 2021 so provladni poslanci v zakonodajni skupščini na pobudo predsednika Bukeleja sprejeli zakonodajo, s katero je [[bitcoin]] postal zakonito plačilno sredstvo v Salvadorju.<ref name=btcasamblea202106>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211222071910/https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 |date=22 December 2021 }}, 9 June 2021, official website of the Legislative Assembly of El Salvador</ref> Septembra 2021 je vrhovno sodišče Salvadorja odločilo, da se Bukeleju dovoli drugi mandat leta 2024, kljub dejstvu, da ustava predsedniku prepoveduje dva zaporedna mandata. Odločitev so organizirali sodniki, ki jih je na sodišče imenoval Bukele. Salvador je 25. februarja 2021 postal prva srednjeameriška država, ki ji je SZO podelila certifikat za izkoreninjenje malarije.<ref>{{cite web |title=El Salvador certified as malaria-free by WHO |url=https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |website=www.who.int |language=en |access-date=23 August 2023 |archive-date=23 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230823230611/https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |url-status=live }}</ref> Januarja 2022 je Mednarodni denarni sklad (IMF) pozval Salvador, naj prekliče svojo odločitev, da kriptovaluto uvrsti med zakonita plačilna sredstva. Bitcoin je hitro izgubil približno polovico svoje vrednosti, kar je pomenilo gospodarske težave in, od maja 2022, ko so se državne obveznice trgovale po 40 % prvotne vrednosti, možnost grozečega državnega bankrota; vendar se je vrednost bitcoina od aprila 2025 podvojila, odkar ga je Salvador prvič uvrstil med zakonita plačilna sredstva. Bukele je januarja 2022 napovedal načrte za izgradnjo Bitcoin Cityja ob vznožju vulkana v Salvadorju.<ref>{{cite news |title=IMF urges El Salvador to remove bitcoin as legal tender |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |work=BBC News |date=26 January 2022 |access-date=8 February 2022 |archive-date=8 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220208190323/https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je salvadorska vlada začela obsežen boj proti kriminalnim združbam in nasilju, povezanemu z združbami. Izredne razmere so bile razglašene 27. marca in podaljšane 20. julija. Aretiranih je bilo več kot 53.000 osumljenih članov tolp, kar je povzročilo najvišjo zabeleženo stopnjo zapiranja na svetu. Zaradi zatiranja je bilo po poročanjih ubitih več sto pridržanih, mednarodne organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty International, pa so to razglasile za najhujšo kršitev človekovih pravic v državi od državljanske vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|title=El Salvador experiencing 'alarming regression' on human rights -report|publisher=Reuters|date=5 December 2023|access-date=17 August 2024|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206081044/https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|url-status=live}}</ref> 30. novembra 2023 je zakonodajna skupščina Bukeleju in podpredsedniku Felixu Ulloi odobrila dopust, da bi se lahko osredotočila na svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2024. Bukeleja je na mestu vršilke dolžnosti predsednice nasledila Claudia Rodríguez de Guevara, prva predsednica v zgodovini Salvadorja.<ref>{{cite web|url=https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|title=Asamblea Otorga Permiso a Bukele para que Realice Campaña|trans-title=Assembly Grants Bukele Permission to Realize His Campaign|language=es|date=30 November 2023|access-date=30 November 2023|work=La Prensa Gráfica|first1=Gabriel|last1=Campos Madrid|archive-date=1 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201233327/https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|url-status=live}}</ref> Januarja 2024 je bilo objavljeno, da se je stopnja umorov v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za skoraj 70 %, in sicer na 154 v letu 2023 v primerjavi s 495 umori v letu 2022.<ref>{{cite news |title=Drastic drop in murders caused the popularity of El Salvador's president to soar {{!}} Semafor |url=https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |work=www.semafor.com |date=4 January 2024 |language=en |archive-date=1 March 2024 |access-date=5 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301231631/https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |url-status=live }}</ref> 4. februarja 2024 je bil Bukele ponovno izvoljen na predsedniških volitvah z 84 % glasov. Njegova stranka Nuevas Ideas je osvojila 58 od 60 sedežev v parlamentu. 1. junija 2024 je prisegel za svoj drugi petletni mandat.<ref>{{cite news |title=El Salvador's 'all-powerful' gang-busting President Bukele sworn in for second term |url=https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |work=France 24 |date=1 June 2024 |language=en |archive-date=4 June 2024 |access-date=4 June 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240604064540/https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |url-status=live }}</ref> Februarja 2025 se je salvadorski kongres po pritisku Mednarodnega denarnega sklada strinjal, da Bitcoinu odvzame status zakonitega plačilnega sredstva. Konec julija 2025 je zakonodajna skupščina odobrila spremembe ustave Salvadorja, ki bi odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale posamezne mandate s 5 let na 6. Zakonodajna skupščina je tudi prestavila naslednje predsedniške volitve z leta 2029 na 2027 (s čimer bi sovpadale z zakonodajnimi volitvami tistega leta), po katerih bi začele veljati ustavne spremembe.<ref>{{Cite web |title=El Salvador's Congress approves indefinite presidential reelection and extends presidential terms to 6 years |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |access-date=2 August 2025 |website=ABC News |language=en |archive-date=2 August 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250802013413/https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |url-status=live }}</ref> == Geografija == == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|El Salvador|Salvador}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Salvador|*]] {{normativna kontrola}} 0mkx02rjayidc7t0ipulqqwugo9ttmu 6744622 6744617 2026-08-30T13:34:56Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ dodano iz en wiki 6744622 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni2|Salvador}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Salvador | common_name = Salvador | common_name2 = Salvadorja | native_name = República de El Salvador | image_flag = Flag of El Salvador.svg | image_coat = Coat of arms of El Salvador.svg | national_motto = {{jezik|es|Dios, Unión, Libertad}}<br />{{small|{{jezik-sl|»Bog, unija, svoboda«}}}} | national_anthem = ''Himno Nacional de El Salvador''<br />({{lang-sl|»Nacionalna himna Salvadorja«}})<div style="padding-top:0.5em;">[[File:El Salvador National Anthem.ogg|center]]</div> | image_map = El Salvador (orthographic projection).svg | image_map2 = | capital = [[San Salvador]] | coordinates = {{coord|13|41|56|N|89|11|29|W|type:city_region:SV-SS}} | largest_city = [[San Salvador]] | official_languages = [[Salvadorska španščina|španščina]] | ethnic_groups = {{vunblist | 86,3&nbsp;% [[mestic]]ev (mešanih [[beli Latinoameričani|belcev]] in [[Domorodna ljudstva Salvadorja#Salvador|domorodcev]]) | 12,7&nbsp;% [[beli latinoameričani|belcev]] | 0,2&nbsp;% [[domorodna ljudstva Amerik#Salvador|domorodcev]] | 0,1&nbsp;% [[Afrolatinski Američani|črncev]] | 0,7&nbsp;% drugih<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|title=El Salvador - The World Factbook|website=www.cia.gov|accessdate=2021-06-12|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507021641/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|url-status=dead}}</ref>}} | demonym = Salvadorec, Salvadorka<br>gvanako (pogovorno) | government_type = [[Unitarna država|unitarna]] [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika|ustavna republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = Nayib Bukele | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = Félix Ulloa | legislature = zakonodajna skupščina | sovereignty_type =Neodvisnost | established_event1 = {{nowrap|od [[Španija|Španije]]}} | established_date1 = 15. septembra 1821 | established_event2 = od [[prvo mehiško cesarstvo|prvega mehiškega cesarstva]] | established_date2 = 1. julija 1823 | established_event3 = od <br/>[[Zvezna republika Srednja Amerika]] | established_date3 = 12. junija 1824 | established_event4 =mednarodno priznanje<ref name="FitzGerald2014">{{navedi knjigo|author=David Scott FitzGerald|title=Culling the Masses|url=https://books.google.com/books?id=ldNoAwAAQBAJ&pg=PA363|date=22. april 2014|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-36967-2|page=363}}</ref> | established_date4 = 18. februarja 1841 | area_km2 = 21.041 | area_rank = 148. | percent_water = 1,5 | population_census = {{IncreaseNeutral}} 6.029.976<ref name="census">{{cite web|url=https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |title= Presentación Nacional de Resultados Censo de Población y Vivienda El Salvador 2024 (Segunda Entrega) |trans-title= National Presentation of Results of the Population and Housing Census of El Salvador 2024 (2nd Edition)|language=es|date=30 January 2025 |access-date=22 February 2025|work=Central Reserve Bank of El Salvador |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20250222101906/https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |archive-date= 22 February 2025}}</ref> | population_census_year = 2024 | population_census_rank = 114. | population_density_km2 = auto | population_density_rank = 46. | GDP_PPP = {{increase}} $88,323 mrd<ref name="IMFWEO.SV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2024 Edition. (El Salvador) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2024 |access-date=2 January 2025 |archive-date=9 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109201821/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_rank = 107. | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $13.753 | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{increase}} $37.843 billion | GDP_nominal_rank = 104. | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $5893 | GDP_nominal_per_capita_rank = 108. | Gini = 38,8 <!--number only--> | Gini_year = 2022 | Gini_change = stabilno | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |url-status=dead |archive-date=4 February 2021 |title=Gini Index coefficient|publisher=The World Factbook|access-date=24 September 2024}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,678 | HDI_year = 2023 | HDI_change =increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank =123. | currency = {{unbulleted list | [[ameriški dolar]] ([[ISO 4217|USD]], od 2001){{efn|[[Ameriški dolar]] je valuta v uporabi. Finančni podatki se izražajo v ameriških dolarjih in [[salvadorski kolon|salvadorskih kolonih]], vendar kolon ni več v obtoku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |title=Main Aspects of the Law |access-date=2007-07-08 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |archive-date=8. julija 2007 }}</ref>}} | [[bitcoin]] (BTC, XBT, od septembra 2021<ref>{{navedi splet|url=https://cryptonews.com/news/el-salvador-passes-the-bitcoin-law-10617.htm|title=El Salvador Passes Bitcoin Bill: Countdown to Legal Tender Status Begins|website=cryptonews.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2021/jun/09/el-salvador-bitcoin-legal-tender-congress|title=El Salvador becomes first country to adopt bitcoin as legal tender|date=2021-06-09|website=the Guardian}}</ref>)<ref name=btcasamblea>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal], 9. junij 2021, uradna spletna stran zakonodajne skupščine Salvadorja</ref> }} | time_zone = [[centralni časovni pas|CST]] | utc_offset = −6 | calling_code = 503{{efn|Telefonske družbe (tržni delež): Tigo (45&nbsp;%), Claro (25&nbsp;%), Movistar (24&nbsp;%), Digicel (5,5&nbsp;%), Red (0,5&nbsp;%).}} | cctld = .sv | footnotes = {{seznam opomb|group=infobox}} |utc_offset_DST= }} '''Salvador''' ({{jezik-es|El Salvador}}; {{IPA-es|el salβaˈðoɾ|lang|ES-pe - El Salvador.ogg}}, dobesedno ''[[Jezus Kristus|Odrešenik]]''«), uradno '''Republika Salvador''' ({{jezik-es|República de El Salvador}}), je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Na severovzhodu meji na [[Honduras]], na severozahodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Glavno in največje mesto Salvadorja je [[San Salvador]]. Leta&nbsp;2024 je imela država približno 6,00&nbsp;milijona prebivalcev.{{UN_Population|ref}} Območje je več tisočletij nadzorovalo več [[Mezoamerika|mezoameriških]] ljudstev, zlasti [[Lenka]],<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://archive.org/details/MonarchsOfTheIceAge/mode/2up|title=Monarchs of the Ice Age|last=Chevez|first=Lionel|date=July 24, 2017|access-date=4. aprila 2020}}</ref> [[Maji]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|title=Joya De Ceren Archaeological Park|website=FUNDAR|access-date=4. aprila 2020|archive-date=2019-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190914063837/http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|url-status=dead}}</ref> pozneje [[Kuzkatleki]].<ref>{{navedi knjigo|last=Campbell|first=Lyle|title=The Pipil Language of El Salvador|publisher=Mouton Publishers|year=1985|pages=9}}</ref> Arheološki spomeniki kažejo na zgodnjo prisotnost [[Olmeki|Olmekov]] okoli 1.&nbsp;tisočletja&nbsp;pr.&nbsp;n.&nbsp;št.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Ej1Ya6YDvpoC&q=olmec+stone+tazumal|title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador|last=Kelly|first=Joyce|year=1996|page=288|isbn=9780806128610|access-date=4. aprila 2020}}</ref> V začetku 16.&nbsp;stoletja je srednjeameriško ozemlje zavzel [[špansko zavojevanje Salvadorja|Španski imperij]] in ga vključil v podkraljevino [[Nova Španija|Novo Španijo]], katere glavno mesto je bilo [[Ciudad de Mexico]]. Vendar je Podkraljevina Španija le malo vplivala na vsakodnevno dogajanje na polotoku, ki so ga kolonizirali leta&nbsp;1524. Leta&nbsp;1609 so Španci območje razglasili za [[Generalno kapetanstvo Gvatemale]]. Salvadorsko ozemlje je bilo vanj vključeno do razglasitve neodvisnosti od Španije leta&nbsp;1821, nato pa je spadalo pod [[prvo mehiško cesarstvo]], od katerega se je leta 1823 odcepilo in se pridružilo [[Zvezna republika Srednja Amerika|Zvezni srednjeameriški republiki]]. Ko je republika leta 1841 razpadla, je Salvador postal suverena država, nato pa je kratek čas – od leta&nbsp;1895 do leta&nbsp;1898 – tvoril unijo, imenovano [[Velika republika Srednja Amerika]], s [[Honduras]]om in [[Nikaragva|Nikaragvo]].<ref name="Boland2001">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/2 2]}}</ref><ref name="IhrieOropesa2011">{{navedi knjigo|first1=Maureen|last1=Ihrie|first2=Salvador|last2=Oropesa|title=World Literature in Spanish: An Encyclopedia &#91;3 volumes&#93;: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=zPDFHE_5besC&pg=PA332|date=20. oktober 2011|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-08083-8|page=332}}</ref><ref name="Haskin2012">{{navedi knjigo|first=Jeanne M.|last=Haskin|title=From Conflict to Crisis: The Danger of U.S. Actions|url=https://books.google.com/books?id=O9hr0Ze14H0C&pg=PA152|year=2012|publisher=Algora Publishing|isbn=978-0-87586-961-2|page=152}}</ref> Od poznega 19.&nbsp;stoletja do sredine 20.&nbsp;stoletja je Salvador pretresala kronična politična in gospodarska nestabilnost z državnimi udari, upori in vrsto avtoritarnih vladarjev. Dolgotrajna socialno-gospodarska neenakost in državljanski nemiri so privedli do uničujoče [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorske državljanske vojne]], ki je trajala od leta&nbsp;1979 do leta&nbsp;1992 in v kateri so se borile vladne vojaške sile, ki so jih podpirale [[Združene države Amerike]], in koalicija levičarskih gverilskih skupin. Konflikt se je končal z [[mirovni sporazum v Čapultepecu|mirovnim sporazumom v Čapultepecu]]. S tem dogovorom je bila vzpostavljena današnja večstrankarska ustavna republika. Med državljansko vojno so številni Salvadorci emigrirali v Združene države Amerike in so bili leta 2008 tam ena od največjih priseljenskih skupin.<ref>{{navedi splet|last=Terrazas|first=Aaron Terrazas Aaron|date=2010-01-05|title=Salvadoran Immigrants in the United States in 2008|url=https://www.migrationpolicy.org/article/salvadoran-immigrants-united-states-2008|access-date=2020-10-25|website=migrationpolicy.org|language=en}}</ref> V gospodarstvu Salvadorja zgodovinsko prevladuje kmetijstvo. Španci so v si v 16.&nbsp;stoletju prilastili nasade [[kakavovec|Kakavovca]], ki jih je bilo največ na pobočjih vulkana [[Izalco]], ter [[balzam]]a na območjih [[La Libertad (Salvador)|La Libertad]] in [[Ahuachapan]]. Temu je v 19.&nbsp;stoletju sledil razcvet pridelave [[Indigofera|indiga]] (špansko ''añil''), ki so ga uporabljali predvsem kot barvilo.<ref name="Montgomery1995">{{navedi knjigo|author=Tommie Sue Montgomery|title=Revolution in El Salvador: From Civil Strife to Civil Peace|url=https://books.google.com/books?id=6xTklQxPGe8C&pg=PA27|year=1995|publisher=Westview Press|isbn=978-0-8133-0071-9|page=27}}</ref><ref name="Murray1997">{{navedi knjigo|first=Kevin|last=Murray|title=El Salvador: Peace on Trial|url=https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr|url-access=registration|date=1. januarja 1997|publisher=Oxfam|isbn=978-0-85598-361-1|pages=[https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr/page/8 8]–}}</ref> Pozneje so pridelovali predvsem [[kavovec|kavo]], ki je do začetka 20.&nbsp;stoletja predstavljala 90&nbsp;% izvoznega prihodka.<ref name="Boland2001b">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/8 8]}}</ref><ref name="Pearcy2006">{{navedi knjigo|first=Thomas L.|last=Pearcy|title=The History of Central America|url=https://books.google.com/books?id=BJRoO1VWCSYC&pg=PA43|year=2006|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-32293-8|page=43}}</ref> Salvador je pozneje zmanjšal svojo odvisnost od pridelave kave in gospodarstvo razpršil z vzpostavitvijo trgovinskih in finančnih povezav ter razširitvijo proizvodnega sektorja.<ref name="FoleyHapipi2005">{{navedi knjigo|first1=Erin|last1=Foley|first2=Rafiz|last2=Hapipi|title=El Salvador|url=https://books.google.com/books?id=PPwwabJIEdkC&pg=PA43|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1967-9|page=43}}</ref> Od leta&nbsp;1892 so uporabljali valuto [[salvadorski kolon]], leta 2001 pa so jo zamenjali z [[ameriški dolar|ameriškim dolarjem]].<ref>{{navedi splet|title=Main Aspects of the Law|url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|archive-date=8. julija 2007|access-date=2007-07-08}} bcr.gob.sv</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === V [[pleistocen]]u je območje naseljevala izumrla megafavna, vključno z velikanskim talnim lenivcem ''Eremotherium'', ''toksodontidom Mixotoxodon'', ''gomfoterjem Cuvieronius'', ''gliptodontom Glyptotherium'', ''kamelidom Hemiauchenia'' in prazgodovinskim konjem ''Equus conversidens''.<ref>{{Cite journal |last=Cisneros |first=Juan Carlos |date=30 December 2005 |title=New Pleistocene vertebrate fauna from El Salvador |url=https://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |journal=Revista Brasileira de Paleontologia |volume=8 |issue=3 |pages=239–255 |doi=10.4072/rbp.2005.3.09 |bibcode=2005RvBrP...8..239C |issn=1519-7530 |archive-date=2 June 2018 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180602060132/http://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Cisneros, J.C., 2008, The fossil mammals of El Salvador: New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin, 44, 375–380.  </ref> Arheološki dokazi, zlasti žlebljeni kamniti izstrelki, odkriti v zahodnem Salvadorju, kažejo, da človeška poselitev verjetno sega v paleoindijansko obdobje.<ref>“Las tradiciones Clovis y Cola de Pescado en Centroamérica” Anales de la Academia de Geografía e Historia de Guatemala, LXXXVII (2012): 181–212. Guatemala, 2014.</ref> === Predkolumbovsko obdobje === Arheološke raziskave predkolumbovskega Salvadorja ostajajo omejene, predvsem zaradi visoke gostote prebivalstva, ki omejuje možnosti izkopavanj, in zgodovinske vulkanske aktivnosti, ki prekriva potencialna najdišča pod debelimi plastmi vulkanskega pepela. Posledično so podatki o zgodnjih človeških naseljih – zlasti tistih iz predklasičnega obdobja in predhodnih obdobij – še vedno redki.<ref>{{Cite journal |last=Szymański |first=Jan |date=31 December 2020 |title=Recent Research at San Isidro, El Salvador, in the Context of Southeastern Mesoamerican Archaeology |url=https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |journal=Estudios Latinoamericanos |volume=40 |pages=5–32 |doi=10.36447/estudios2020.v40.art1 |issn=0137-3080 |url-access=subscription |doi-access=free |archive-date=21 August 2024 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240821180427/https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |url-status=live }}</ref> Pomembno arheološko najdišče v zahodnem Salvadorju je [[Tazumal]], ki je bil prvič naseljen okoli leta 1200 pr. n. št. in je v predklasičnem obdobju postal pomembno urbano naselje na obrobju majevske civilizacije ter bil močno vpleten v trgovanje z dragocenimi predmeti, kot so [[keramika]], [[obsidian]], [[kakav]] in [[hematit]]. Naselje je bilo okoli leta 430 n. št. močno poškodovano zaradi vulkanskega izbruha, po katerem si ni nikoli več povrnilo nekdanjega pomena.<ref>{{Cite journal |last=Dull |first=Robert A. |date=March 2007 |title=Evidence for Forest Clearance, Agriculture, and Human-Induced Erosion in Precolumbian El Salvador |url=http://dx.doi.org/10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |journal=Annals of the Association of American Geographers |volume=97 |issue=1 |pages=127–141 |doi=10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |bibcode=2007AAAG...97..127D |issn=0004-5608|url-access=subscription }}</ref> Drugo pomembno predkolumbovsko naselje je [[Cara Sucia]] na skrajnem zahodu države, ki se je začelo kot majhno naselje okoli leta 800 pr. n. št. na začetku srednjega predklasičnega obdobja. V poznem klasičnem obdobju (600–900 n. št.) se je Cara Sucia razvila v pomembno urbano naselje, preden je bila v 10. stoletju nenadoma uničena.<ref>Moraga, Regina, Elisa Mencos, Philippe Costa y Sébastien Perrot-Minnot 2010 La Relación entre Cara Sucia (El Salvador) y la zona de Cotzumalguapa (Guatemala): La perspectiva desde un análisis cerámico. En XXIII Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala, 2009 (editado por B. Arroyo, A. Linares y L. Paiz), pp.1180-1192. Museo Nacional de Arqueología y Etnología, Guatemala (versión digital).</ref> [[File:Temazcal en Joya de Cerén.jpg|thumb|Temazcal v [[Joya de Cerén]]]] Ljudstvo Pipil, nahua govoreče skupine, ki izvirajo iz osrednje Mehike, se je začelo seliti okoli leta 800 n. št. in naselilo osrednje in zahodne regije Salvadorja.<ref name="Campbell1985">{{cite book |last=Campbell |first=Lyle |url=https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |title=The Pipil Language of El Salvador |publisher=Walter de Gruyter |year=1985 |isbn=978-0-89925-040-3|access-date=6 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110213911/https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |archive-date=10 January 2024 |url-status=live}}</ref>{{rp|pages=924–925}} Nahua Pipil so bili zadnji avtohtoni prebivalci, ki so prispeli v Salvador.<ref name="Fowler1991">{{cite book|author=William R. Fowler, Jr.|date=6 August 1991|isbn=978-0-8493-8831-6|page=8|publisher=CRC Press|title=The Formation of Complex Society in Southeastern Mesoamerica|url=https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143138/https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Svoje ozemlje so poimenovali Kuskatan, beseda iz jezika nawat,<ref name="Cárdenas1950">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|title=Tratado de etimologías de la lengua aztekatl: para uso de profesores y estudiantes de historias de América y de México, de ciencias naturales y ciencias sociales de las escuela secundarias, normales y preparatorias|url=https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|year=1950|publisher=U. Tl. I. Aztekatl|page=27|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> ki pomeni 'Kraj dragocenih draguljev', kar se je izoblikovalo v klasični [[nahuatl]]ski Cōzcatlān in je splošno znano kot [[Cuzcatlan]].<ref name="Baratta1951">{{cite book|author=María de Baratta|date=1951|page=15|publisher=Ministerio de Cultura|title=Cuzcatlán típico: ensayo sobre etnofonía de El Savator, folklore, folkwisa y folkway|url=https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143244/https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Cárdenas1964">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|page=47|publisher=Secretaría de Educación Pública|title=Aztequismos en el español de México|url=https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|year=1964|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143141/https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|url-status=live}}</ref> To je bilo največje ozemlje na salvadorskem ozemlju do stika z Evropo. Izraz ''Cuzcatleco'' se pogosto uporablja za identifikacijo osebe s salvadorsko dediščino, čeprav ima večina vzhodnega prebivalstva avtohtono dediščino lenškega izvora, prav tako njihova krajevna imena, kot so Intipuca, Chirilagua in Lolotique. Večina arheoloških najdišč v zahodnem Salvadorju, kot sta [[Lago de Guija]] in [[Joya De Ceren]], kaže na predkolumbovsko majevsko kulturo. Cihuatan kaže znake materialne trgovine s severno kulturo Nahua, vzhodnimi kulturo Majev in Lenca ter južno nikaragovsko in kostariško avtohtono kulturo.<ref>{{Cite web|url=http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html|title=Cihuatan|last=Olson Bruhns|first=Karen|website=Cihuatan: El Salvador's Ancient City|access-date=5 April 2020|archive-date=20 February 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200220140910/http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html}}</ref> Tazumalova manjša struktura B1-2 kaže arhitekturni slog talud-tablero, ki je povezan s kulturo Nahua in ustreza njihovi migracijski zgodovini iz Anahuaca. V vzhodnem Salvadorju je najdišče Quelepa iz obdobja Lenca poudarjeno kot pomembno predkolumbovsko kulturno središče in kaže povezave z majevskim najdiščem [[Copan]] v zahodnem [[Honduras]]u, pa tudi s prej omenjenima najdiščema v Chalchuapi in Cara Sucia v zahodnem Salvadorju. Preiskava najdišča La Laguna v Usulutanu je prav tako odkrila predmete Copador, ki ga povezujejo s trgovsko potjo Lenca-Maji. === Prihod Evropejcev (1522) === Do leta 1521 se je število avtohtonega prebivalstva mezoameriškega območja drastično zmanjšalo zaradi epidemije [[črne koze|črnih koz]], ki se je širila po ozemlju, čeprav v Cuzcatlánu ali severnem delu Managuare še ni doseglo pandemične ravni.<ref name="Peters2005">{{cite book|author=Stephanie True Peters|title=Smallpox in the New World|url=https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1637-1|pages=13–18|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143249/https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="Card2007">{{cite thesis|first=Jeb J.|last=Card|title=The Ceramics of Colonial Ciudad Vieja, El Salvador: Culture Contact and Social Change in Mesoamerica| institution= Tulane University | degree= PhD |year=2007|page=99}}</ref><ref>{{cite book|title=Explorer's Guide El Salvador: A Great Destination|url=https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36|date=4 October 2010|publisher=Countryman Press|isbn=978-1-58157-114-1|page=36|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Prvi znani obisk Špancev na današnjem salvadorskem ozemlju je opravil admiral Andrés Niño, ki je vodil odpravo v Srednjo Ameriko. Izkrcal se je v zalivu Fonseca 31. maja 1522 pri otoku Meanguera, ki ga je poimenoval Petronila,<ref name="Valdés2006">{{cite book|author=Gonzalo Fernández de Oviedo y Valdés|title=Writing from the edge of the world: the memoirs of Darién, 1514–1527|url=https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|date=28 August 2006|publisher=University of Alabama Press|isbn=978-0-8173-1518-4|page=164|access-date=16 September 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143256/https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|url-status=live}}</ref> nato pa se je odpravil do zaliva Jiquilisco ob ustju reke Lempa. Prvi avtohtoni prebivalci, ki so imeli stik s Španci, so bili Lenca iz vzhodnega Salvadorja. ==== Osvojitev Cuzcatlána in Managuare ==== [[File:Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg|thumb|upright|Španski konkvistador [[Pedro de Alvarado]]]] Leta 1524 so [[Pedro de Alvarado]], njegov brat Gonzalo in njihovi možje po sodelovanju pri osvajanju Azteškega imperija prečkali Rio Paz proti jugu na ozemlje Cuzcatlana.<ref>{{Cite web |title=The Pipils of El Salvador |url=https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |access-date=7 May 2025 |website=Teaching Central America |language=en-US |archive-date=14 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250514124250/https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |url-status=live }}</ref> Ob prihodu so bili Španci razočarani, ko so odkrili, da imajo Pipili malo zlata v primerjavi s tistim, kar so našli v Gvatemali ali Mehiki. Majhno količino zlata, ki je bila na voljo, je bilo treba izpirati, da bi jo lahko dobili. Sčasoma so Španci prepoznali bogastvo vulkanskih tal v deželi. Po tem odkritju je španska krona začela podeljevati zemljo na podlagi sistema ''encomienda''.<ref>{{citation |url=https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |title=El Salvador: A Country Study |series=Area handbook |editor-last=Haggerty |editor-first=Richard A. |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |date=1990 |pages=4–5 |access-date=11 April 2024 |archive-date=30 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210430062634/https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |url-status=live }}</ref> Pedro Alvarado je junija 1524 vodil prvi vdor, da bi razširil svojo oblast na Cuzcatlán.<ref name="NicholsPool2012">{{cite book|first1=Deborah L.|last1=Nichols|first2=Christopher A.|last2=Pool|title=The Oxford Handbook of Mesoamerican Archaeology|url=https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94|date=18 October 2012|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-539093-3|page=94|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143751/https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Ko je prispel na meje kraljestva, je videl, da so bili civilisti evakuirani. Bojevniki Cuzcatlec so se preselili v obalno mesto Acajutla in čakali na Alvarada in njegove sile. Alvarado se je približal, prepričan, da bo rezultat podoben tistemu, kar se je zgodilo v Mehiki in Gvatemali. Mislil je, da se bo z lahkoto spopadel s to novo avtohtono silo, saj so mehiški zavezniki na njegovi strani in Pipil govorili podoben jezik.<ref name="Pan AmericanUnion1934">{{cite book|author=Lily de Jongh Osborne|title=Index to the Bulletin of the Pan American Union|chapter-url=https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182|series=1-12|volume=LXVII|year=1934|publisher=Pan American Union|page=182|chapter=El Salvador|access-date=4 January 2020|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143803/https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Alvarado je vojake Cuzcatlec opisal kot ščite, okrašene z barvitim eksotičnim perjem, oklep, podoben telovniku, iz tripalčnega bombaža, ki ga puščice niso mogle prebiti, in dolge sulice. Obe vojski sta utrpeli veliko žrtev, ranjeni Alvarado se je umaknil in izgubil veliko svojih mož, zlasti med mehiškimi indijanskimi pomožnimi enotami. Ko se je njegova vojska pregrupirala, se je Alvarado odločil, da se odpravi v prestolnico Cuzcatlana in se ponovno sooči z oboroženim Cuzcatlec. Ranjen, nezmožen boja in skrit v pečinah je Alvarado poslal svoje španske može na konjih, da se približajo Cuzcatlekom, da bi videl, ali se bodo bali konj, vendar se niso umaknili, se Alvarado spominja v svojih pismih [[Hernán Cortés|Hernánu Cortésu]].<ref>{{Cite web|url=http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf|title=En la Búsqueda de Cuscatlan|last=Amaroli| first=Paul| date=1986| website=FUNDAR|access-date=4 April 2020|archive-date=31 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200731030112/http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf}}</ref> Cuzcatleki so ponovno napadli in tokrat ukradli špansko orožje. Alvarado se je umaknil in poslal mehiške sle, da bi od bojevnikov Cuzcatlekov zahtevali, da vrnejo ukradeno orožje in se predajo nasprotnikovemu kralju. Cuzcatleki so odgovorili z znamenitim odgovorom: »Če želite svoje orožje, pridite ponj«. Dnevi so minevali in Alvarado se je bal zasede in poslal še več mehiških slov na pogajanja, vendar se ti sli niso nikoli vrnili in so bili domnevno usmrčeni. [[File:Tazumal 10.jpg|thumb|[[Tazumal]], zgrajen med letoma 250 in 1200 n. št., majevsko najdišče v departmaju Santa Ana]] Španskim prizadevanjem so se Pipil in njihovi majevsko govoreči sosedje odločno uprli. Premagali so Špance in preostanek njihovih zaveznikov Tlaxcalan, zaradi česar so se morali umakniti v Gvatemalo. Potem ko je bil ranjen, je Alvarado opustil vojno in za nadaljevanje naloge imenoval svojega brata Gonzala de Alvarado. Dve poznejši ekspediciji (prva leta 1525, nato pa manjša skupina leta 1528) sta Pipile spravili pod španski nadzor, saj so bili Pipili oslabljeni tudi zaradi regionalne epidemije črnih koz. Leta 1525 je bila osvojitev Cuzcatlána končana in ustanovljeno je bilo mesto San Salvador. Španci so se soočili z velikim odporom Pipilov in niso mogli doseči vzhodnega Salvadorja, območja Lenca. Leta 1526 so Španci ustanovili garnizijsko mesto San Miguel v severni Managuari – ozemlju Lenca, ki ga je vodil drug raziskovalec in konkvistador, Luis de Moscoso Alvarado, nečak Pedra Alvarado. Ustno izročilo pravi, da je majevsko-lenška kronska princesa Antu Silan Ulap I. organizirala odpor proti konkvistadorjem.[47] Commonwealth Lenca je bil zaskrbljen zaradi Moscosove invazije, Antu Silan pa je potoval od vasi do vasi in združil vsa mesta Lenca v današnjem Salvadorju in Hondurasu proti Špancem. Z nepričakovanimi napadi in številčno premočjo so uspeli pregnati Špance iz San Miguela in uničiti garnizijo. Deset let so Lenci preprečevali Špancem, da bi zgradili stalno naselbino. Nato so se Španci vrnili z več vojaki, vključno s približno 2000 prisilnimi rekruti iz avtohtonih skupnosti v Gvatemali. Voditelje Lencev so zasledovali naprej v gore Intibucá. Antu Silan Ulap je sčasoma predal nadzor nad odporom Lencev Lempiri (imenovani tudi Empira).<ref>{{Cite web |title=World Directory of Minorities and Indigenous Peoples - El Salvador : Lencas |url=https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |access-date=7 May 2025 |website=Refworld |language=en |archive-date=20 July 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250720141855/https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |url-status=live }}</ref> Lempira je bil med avtohtonimi voditelji pomemben, saj se je posmehoval Špancem, tako da je po ujetje nosil njihova oblačila in uporabljal njihovo orožje, ujete v bitki. Lempira se je šest let boril kot poveljnik tisočih sil Lenca v Managuari, dokler ni bil ubit v bitki. Preostale sile Lenca so se umaknile v hribe. Španci so nato leta 1537 lahko obnovili svoje garnizijsko mesto San Miguel. === Kolonialno obdobje (1525–1821) === [[File:Iglesia Colonial Metapan.jpg|thumb|left|Kolonialna cerkev San Pedro Apóstol v Metapánu, zgrajena med letoma 1736 in 1743]] [[File:Proclama de libertad (indep. Centroamérica).jpg|thumb|Slika praznovanja prvega gibanja za neodvisnost v San Salvadorju. V sredini je José Matías Delgado]] V kolonialnem obdobju sta bila San Salvador in San Miguel del generalne kapitanije Gvatemala, znane tudi kot Kraljevina Gvatemala ({{langx|es|Reino de Guatemala}}), ustanovljene leta 1609 kot upravna delitev Nove Španije. Salvadorsko ozemlje je upravljal župan Sonsonateja, San Salvador pa je bil leta 1786 ustanovljen kot ''intendencia''. Od konca 16. stoletja je gojenje indiga postalo pomemben del salvadorskega gospodarstva, ki se je razširilo zlasti v središču, vzhodu in vzdolž obale, skupaj z drugimi tržnimi pridelki, kot je sladkor. Nevarni delovni pogoji na plantažah indiga so v povezavi z agresivnim novačenjem delovne sile iz vasi, boleznimi, ki so jih prinesli Španci, in izgubo skupnih zemljišč (''ejidos'') v kolonialnem obdobju privedli do postopnega upada avtohtonega prebivalstva teh regij, saj so se njihove skupnosti razpadle in se asimilirale v ladino družbo. Severne obmejne regije države so doživele podoben pojav zaradi širjenja živinoreje. Po drugi strani pa so avtohtone skupnosti bolj neokrnjene preživele na zahodu države, kjer je gospodarstvo temeljilo na kakavu in balzamu ter je bilo zaščiteno pred živinorejo in boleznimi, kar je omogočilo ohranitev avtohtonega kmetijstva in posledično njihovih družbenih struktur, jezika in identitete.<ref>{{cite web |last1=Mac |first1=Chapin |title=The 500,000 Invisible Indians of El Salvador {{!}} Cultural Survival |url=https://www.culturalsurvival.org/publications/cultural-survival-quarterly/500000-invisible-indians-el-salvador |website=www.culturalsurvival.org |access-date=27 June 2026 |language=en |date=2 March 2010}}</ref> Leta 1811 je kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov spodbudila srednjeameriške elite k poskusu pridobitve neodvisnosti od španske krone. Najpomembnejša notranja dejavnika sta bila želja lokalnih elit, da bi nadzorovale zadeve države brez vmešavanja španskih oblasti, in dolgoletna kreolska težnja po neodvisnosti. Glavna zunanjega dejavnika, ki sta spodbudila gibanje za neodvisnost, sta bila uspeh [[francoska revolucija|francoske]] in [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]] v 18. stoletju ter oslabitev vojaške moči španske krone zaradi napoleonskih vojn, kar je povzročilo nezmožnost učinkovitega nadzora nad kolonijami. Novembra 1811 je salvadorski duhovnik José Matías Delgado pozvonil na zvonove cerkve Iglesia La Merced v San Salvadorju, pozval k uporu in sprožil gibanje za neodvisnost leta 1811. Ta upor je bil zadušen, mnogi njegovi voditelji pa so bili aretirani in obsojeni na zaporno kazen. Leta 1814 se je začel še en upor, ki je bil prav tako zadušen. === Neodvisnost (1821) === Leta 1821 so španske oblasti zaradi nemirov v Gvatemali kapitulirale in podpisale Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, s katerim so celotno generalno kapitanstvo Gvatemale (ki obsega sedanja ozemlja Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve in Kostarike ter mehiško zvezno državo Chiapas) osvobodile španske oblasti in razglasile neodvisnost. Leta 1821 se je Salvador pridružil Kostariki, Gvatemali, Hondurasu in Nikaragvi v uniji, imenovani [[Zvezna republika Srednja Amerika]]. [[File:Vergara detalle firmaacta1821.JPG|thumb|left|[[José Matías Delgado]] podpisuje Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, 15. september 1821]] V začetku leta 1822 so oblasti novo neodvisnih srednjeameriških provinc na sestanku v mestu Guatemala glasovale za pridružitev novo ustanovljenemu Prvemu mehiškemu cesarstvu pod vodstvom Agustína de Iturbideja. Salvador se je upiral in vztrajal pri avtonomiji za srednjeameriške države. Mehiški vojaški odred je odkorakal v San Salvador in zatrl nestrinjanje, toda s padcem Iturbideja 19. marca 1823 se je vojska umaknila nazaj v Mehiko.<ref name="Marure1895">{{cite book|last1=Marure|first1=Alejandro|date=1895|title=Efemérides de los Hechos Notables Acaecidos en la República de Centro-América Desde el Año de 1821 Hasta el de 1842|trans-title=Ephemeris of the Notable Events that Occurred in the Republic of Central America from the Year 1821 to that of 1842|url=https://archive.org/details/efemeridesdeloshe00alejguat/page/n11/mode/2up|language=es|location=Central America|publisher=Tipografía Nacional|page=127|oclc=02933391|access-date=26 April 2024}}</ref> Kmalu zatem so oblasti provinc preklicale glasovanje o pridružitvi Mehiki in se namesto tega odločile za oblikovanje federalne unije petih preostalih provinc (Chiapas se je na tej točki trajno pridružil Mehiki), znane kot Zvezna republika Srednja Amerika. Salvador je 30. januarja 1841 razglasil neodvisnost od Zvezne republike Srednja Amerika. Salvador se je leta 1896 pridružil Hondurasu in Nikaragvi ter ustanovil zvezo [[Velika republika Srednja Amerika]], ki je leta 1898 razpadla. [[File:Woman and girl in el salvador making bread.png|thumb|Ženska in dekle v Salvadorju pripravljata kruh, 1910]] Po sredini 19. stoletja je gospodarstvo temeljilo na gojenju kave. Ko je svetovni trg indiga upadal, je gospodarstvo cvetelo ali trpelo, saj je svetovna cena kave nihala. Ogromni dobički, ki jih je kava prinašala kot monokulturni izvoz, so spodbudili koncentracijo zemlje v roke oligarhije le nekaj družin.<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Politics in Central America: Guatemala, El Salvador, Honduras, and Nicaragua |url=https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |access-date=29 July 2012 |year=1988 |via=Google Books |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-275-92883-4 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143657/https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |url-status=live }}</ref> V drugi polovici 19. stoletja se je vrsta predsednikov iz vrst salvadorske oligarhije, nominalno tako konservativnih kot liberalnih, na splošno strinjala o promociji kave kot prevladujoče tržne kulture, razvoju infrastrukture (železnic in pristaniških objektov), ​​predvsem v podporo trgovini s kavo, odpravi komunalnih zemljiških posesti za lažjo nadaljnjo proizvodnjo kave, sprejetju zakonov proti potepuštvu, da bi zagotovili, da razseljeni prebivalci in drugi podeželski prebivalci zagotavljajo dovolj delovne sile za kavne plantaže (''fince''), in zatiranju nezadovoljstva na podeželju. Leta 1912 je bila ustanovljena nacionalna garda kot podeželska policijska sila. === 20. stoletje === [[File:Tomas Regalado1.jpg|thumb|upright|General Tomás Regalado]] Leta 1898 je general Tomás Regalado s silo prevzel oblast, odstavil generala Rafaela Antonia Gutiérreza in vladal kot predsednik do leta 1903. Ko je nastopil funkcijo, je oživil prakso, da predsedniki imenujejo svoje naslednike. Po odsluženem mandatu je ostal aktiven v salvadorski vojski in bil 11. julija 1906 ubit v El Jicaru med vojno proti Gvatemali. Do leta 1913 je bil Salvador politično stabilen, s prikritimi tokovi ljudskega nezadovoljstva. Ko je bil leta 1913 ubit predsednik Manuel Enrique Araujo, so se pojavile številne hipoteze o političnem motivu njegovega umora. Vladavini Manuela Enriqueja Arauja je sledila dinastija Meléndez-Quiñónez, ki je trajala od leta 1913 do 1927. Pío Romero Bosque, nekdanji minister in zaupanja vreden sodelavec dinastije, je nasledil predsednika Alfonsa Quiñóneza Molino in leta 1930 razpisal svobodne volitve, na katerih je Arturo Araujo prišel na oblast 1. marca 1931, kar je veljalo za prve svobodne volitve v državi. Njegova vlada je trajala le devet mesecev, preden so jo strmoglavili nižji vojaški častniki, ki so njegovo salvadorsko laburistično stranko obtožili pomanjkanja političnih in vladnih izkušenj ter neučinkovite uporabe vladnih položajev. Arturo Araujo se je soočil s splošnim nezadovoljstvom ljudstva, saj so ljudje pričakovali gospodarske reforme in prerazporeditev zemlje. Pred Narodno palačo so potekale demonstracije že od prvega tedna njegove vladavine. Njegov podpredsednik in vojni minister je bil general Maximiliano Hernández Martínez. Decembra 1931 so nižji častniki organizirali državni udar pod vodstvom Martíneza. Predsedstvo sta branila le Prvi konjeniški polk in Nacionalna policija (Nacionalna policija je bila na njihovi plačilni listi), toda pozneje iste noči so se po več urah bojev močno premagani branilci predali uporniškim silam. Direktorat, sestavljen iz častnikov, se je skril za skrivnostno figuro,<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Matanza: The 1932 "Slaughter" That Traumatized a Nation, Shaping US-Salvadoran Policy to This Day |url=https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |access-date=29 July 2012 |year=1992 |publisher=Curbstone Press |isbn=978-1-880684-04-7 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143756/https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> bogatim protikomunističnim bankirjem Rodolfom Dukeom, in kasneje za predsednika postavil podpredsednika Martíneza. Upor je verjetno povzročilo nezadovoljstvo vojske, ker predsednik Araujo že nekaj mesecev ni prejemal plače. Araujo je zapustil Nacionalno palačo in neuspešno poskušal organizirati sile za poraz upora. Ameriški minister v Salvadorju se je srečal z Direktoratom in kasneje priznal vlado Martíneza, ki se je strinjala z izvedbo predsedniških volitev. Šest mesecev pred ponovno kandidaturo je odstopil in kot edini kandidat na glasovnici ponovno osvojil predsedniški položaj. Vladal je od leta 1935 do 1939, nato pa od 1939 do 1943. Četrti mandat je začel leta 1944, a je maja po splošni stavki odstopil. Martínez je dejal, da bo spoštoval ustavo, ki je določala, da ne more biti ponovno izvoljen, vendar obljube ni držal. === Salvadorska državljanska vojna (1979–1992) === [[File:32-0032 Monumento a la Memoria y la Verdad.jpg|thumb|Spomenik, izklesan iz črnega marmorja, ki vsebuje imena tisočih žrtev pobojev, ki so se zgodili med državljansko vojno]] Carlos Humberto Romero je bil zadnji predsednik vojaške diktature v državi, ki se je začela leta 1931. ZDA so bile Romerov največji podpornik, vendar se je Carterjeva administracija do oktobra 1979 odločila, da Salvador potrebuje spremembo režima.<ref>{{cite journal|title=Continuity and Change in U.S. Foreign Policy: Carter and Reagan on El Salvador|last=Pastor|first=Robert|journal=Journal of Policy Analysis and Management|volume=3|issue=2|pages=170–190|date=1984|publisher=Association for Public Policy Analysis and Management|jstor=3323931|doi=10.1002/pam.4050030202}}</ref> 15. oktobra 1979 je državni udar pripeljal na oblast Revolucionarno vladno hunto (JRG). Ta je nacionalizirala številna zasebna podjetja in prevzela veliko zasebnih zemljišč. Namen te nove hunte je bil ustaviti revolucionarno gibanje, ki je že potekalo kot odgovor na Duartejevo ukradeno izvolitev. Kljub temu je oligarhija nasprotovala agrarni reformi in hunta se je oblikovala z mladimi reformističnimi elementi iz vojske, kot sta polkovnika Adolfo Arnoldo Majano in Jaime Abdul Gutiérrez,<ref>{{cite web |title=Román Mayorga asume embajada en Venezuela |url=http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |website=elsalvador.com |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140811214354/http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |archive-date=11 August 2014 |date=29 October 2009 }}</ref><ref>{{cite web |title=Chronology of the Civil War in El Salvador |url=http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |website=Kellogg Institute for International Studies |publisher=University of Notre Dame |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170408194257/http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |archive-date=8 April 2017 }}</ref> pa tudi s progresivci, kot sta Guillermo Ungo in Alvarez. Pritisk oligarhije je kmalu razpustil hunto zaradi njene nezmožnosti nadzora nad vojsko pri zatiranju ljudi, ki so se borili za sindikalne pravice, agrarno reformo, boljše plače, dostopno zdravstveno varstvo in svobodo izražanja. Medtem se je gverilsko gibanje širilo na vse sektorje salvadorske družbe. Dijaki in dijaki so bili organizirani v MERS (''Movimiento Estudiantil Revolucionario de Secundaria'', Revolucionarno gibanje dijakov); študenti so bili vključeni v AGEUS (''Asociación de Estudiantes Universitarios Salvadorenos''; Združenje salvadorskih študentov); Delavci so bili organizirani v BPR (''Bloque Popular Revolucionario'', Ljudski revolucionarni blok). Oktobra 1980 je več drugih večjih gverilskih skupin salvadorske levice ustanovilo Narodnoosvobodilno fronto Farabundo Martí ali FMLN. Do konca 1970-ih so vladne enote smrti vsak dan ubijale približno 10 ljudi. Medtem je imela FMLN od 6000 do 8000 aktivnih gverilcev in več sto tisoč honorarnih milic, podpornikov in simpatizerjev.<ref>{{cite journal |last=Mason |first=T.D. |author2=D.A. Krane |title=The Political Economy of Death Squads: Toward a Theory of the Impact of State-Sanctioned Terror |journal=International Studies Quarterly |year=1989 |volume=33 |issue=2 |pages=175–198 |doi=10.2307/2600536|jstor=2600536 |s2cid=36082281 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200731003053/http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-date=31 July 2020 }}</ref> ZDA so podprle in financirale ustanovitev druge hunte, da bi spremenili politično okolje in ustavili širjenje levičarske vstaje. Napoleóna Duarteja so odpoklicali iz izgnanstva v Venezueli, da bi vodil to novo hunto. Vendar je bila revolucija že v teku in njegovo novo vlogo vodje hunte je splošna javnost videla kot oportunistično. Na izid vstaje ni mogel vplivati. Óscar Romero, rimskokatoliški nadškof San Salvadorja, je obsodil krivice in pokole, ki so jih vladne sile zagrešile nad civilisti. Veljal je za ''glas brez glasu'', vendar ga je 24. marca 1980 med mašo umoril eskadron smrti.<ref>{{cite web |last1=Golden |first1=Renny |title=Oscar Romero: Bishop of the Poor |url=http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |website=U.S. Catholic |access-date=17 March 2020 |date=25 February 2009 |archive-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130119005101/http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |url-status=live }}</ref> Nekateri menijo, da je to začetek celotne salvadorske državljanske vojne, ki je trajala od leta 1980 do 1992. Med konfliktom je 'izginilo' neznano število ljudi, ZN pa poročajo, da jih je bilo ubitih več kot 75.000.<ref>{{cite web |last1=Boutros-Ghali |first1=Boutros |title=Report of the UN Truth Commission on El Salvador |url=http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |website=El Equipo Nizkor |publisher=United Nations Security Council |access-date=17 March 2020 |date=29 March 1993 |archive-date=23 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223031646/http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |url-status=live }}</ref> Bataljon Atlácatl salvadorske vojske, ki so ga usposabljale ZDA, je bil odgovoren za pokol v El Mozoteju, kjer je bilo umorjenih več kot 800 civilistov, od tega več kot polovica otrok, pokol v El Calabozu in umor študentov UCA.<ref>{{cite news |last1=Wilkinson |first1=Tracy |title=Notorious Salvadoran Battalion Is Disbanded: Military: U.S.-trained Atlacatl unit was famed for battle prowess but was also implicated in atrocities. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |access-date=17 March 2020 |work=Los Angeles Times |date=9 December 1992 |archive-date=19 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200319215642/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |url-status=live }}</ref> 16. januarja 1992 sta vlada Salvadorja, ki jo je zastopal predsednik Alfredo Cristiani, in FMLN, ki so jo zastopali poveljniki petih gverilskih skupin – Schafik Hándal, Joaquín Villalobos, Salvador Sánchez Cerén, Francisco Jovel in Eduardo Sancho, podpisali mirovne sporazume, ki so jih sklenili Združeni narodi in s katerimi se je končala 12-letna državljanska vojna. Dogodka, ki je potekal na gradu Chapultepec v Mehiki, so se udeležili dostojanstveniki ZN in drugi predstavniki mednarodne skupnosti. Po podpisu premirja je predsednik vstal in se rokoval z novimi bivšimi gverilskimi poveljniki, kar je bilo deležno širokega občudovanja. === Po vojni (1992–2019) === Mirovni sporazumi iz Chapultepeca so narekovali zmanjšanje obsega vojske ter razpustitev nacionalne policije, finančne policije, nacionalne garde in civilne zaščite, paravojaške skupine. Organizirana naj bi bila nova civilna policija. Sodna imuniteta za kazniva dejanja, ki so jih zagrešile oborožene sile, je bila končana; vlada se je strinjala, da se bo podredila priporočilom Komisije za resnico za Salvador (''Comisión de la Verdad Para El Salvador''), ki bi »preiskala resna nasilna dejanja, ki so se zgodila od leta 1980, ter naravo in posledice nasilja ter ... priporočila metode za spodbujanje nacionalne sprave«. Leta 1993 je Komisija predstavila svoje ugotovitve, v katerih je poročala o kršitvah človekovih pravic na obeh straneh konflikta.<ref>{{cite web |last1=Betancur |first1=Belisario |last2=Planchart |first2=Reinaldo Figueredo |last3=Buergenthal |first3=Thomas |title=From Madness to Hope: The 12-Year War in El Salvador: Report of the Commission on the Truth for El Salvador |url=https://www.usip.org/sites/default/files/file/ElSalvador-Report.pdf |website=United States Institute for Peace |publisher=The Commission on the Truth for El Salvador |access-date=17 March 2020 |date=1 January 1993 |archive-date=1 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130201122202/http://www.usip.org/files/file/ElSalvador-Report.pdf |url-status=dead }}</ref> Pet dni pozneje je salvadorski zakonodajalec sprejel zakon o amnestiji za vsa nasilna dejanja v tem obdobju. Od leta 1989 do 2004 so Salvadorčani naklonjeni Nacionalistični republikanski zvezi (ARENA) in so na vseh volitvah do leta 2009 volili predsednike ARENE (Alfredo Cristiani, Armando Calderón Sol, Francisco Flores Pérez, Antonio Saca). Neuspešni poskusi levičarske stranke, da bi zmagala na predsedniških volitvah, so privedli do tega, da je za kandidata namesto nekdanjega gverilskega voditelja izbrala novinarja. 15. marca 2009 je Mauricio Funes, televizijska osebnost, postal prvi predsednik iz FMLN. Inavguriran je bil 1. junija 2009.<ref>{{Cite web|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|title=El Salvador elects its first leftist president, TV host Mauricio Funes|date=2 June 2009|website=Los Angeles Times|access-date=11 April 2021|archive-date=11 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411193343/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|url-status=live}}</ref> Eden od poudarkov Funesove vlade je bilo razkrivanje domnevne korupcije iz prejšnje vlade.<ref>{{cite web |url=http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |title=Funes saca a luz corrupción en gobiernos de ARENA |publisher=Diario CoLatino |year=2009 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20140706065656/http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |archive-date=6 July 2014 }}</ref> [[File: XXIV Conmemoración de los Acuerdos de Paz. (23793774503).jpg|thumb|Podpisniki mirovnih sporazumov. ob 24. obletnici; Sporazumi so privedli do vrste preobrazb, ki so zaznamovale obdobje pred in po nacionalni zgodovini.]] ARENA je Saco uradno izključila iz stranke decembra 2009. Z 12 zvestimi poslanci v državnem zboru je Saca ustanovil svojo stranko, Veliko zavezništvo za nacionalno enotnost (GANA), in sklenil taktično zakonodajno zavezništvo z FMLN. Po treh letih na položaju, ko je Sacova stranka GANA FMLN zagotovila zakonodajno večino, Funes ni ukrepal niti za preiskavo niti za privedbo koruptivnih nekdanjih uradnikov pred sodišče. Gospodarske reforme od začetka 1990-ih so prinesle velike koristi v smislu izboljšanih socialnih razmer, diverzifikacije izvoznega sektorja in dostopa do mednarodnih finančnih trgov na ravni naložbenega razreda. Kriminal ostaja velik problem za naložbeno okolje. V začetku novega tisočletja je salvadorska vlada ustanovila ''Ministerio de Medio Ambiente y Recursos Naturales'' – Ministrstvo za okolje in naravne vire (MARN) – kot odgovor na skrbi glede podnebnih sprememb.<ref name="cdkn.org">{{cite web |title=El Salvador builds resilience in the face of a stormy future |url=https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |website=Climate & Development Knowledge Network |access-date=17 March 2020 |date=24 December 2013 |archive-date=10 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200110224503/https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |url-status=live }}</ref> Marca 2014 je nekdanji gverilski vodja FMLN Cerén tesno zmagal na volitvah. Za predsednika je prisegel 31. maja 2014. Bil je prvi nekdanji gverilec, ki je postal predsednik Salvadorja.<ref name=bbcnews>{{cite web |title=Ex-rebel becomes El Salvador leader |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |website=BBC News |date=1 June 2014 |access-date=26 March 2021 |archive-date=6 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210706185233/https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |url-status=live }}</ref> Oktobra 2017 je sodišče v Salvadorju razsodilo, da sta se nekdanji predsednik Funes in eden od njegovih sinov nezakonito obogatila. Funes je leta 2016 zaprosil za azil v Nikaragvi.<ref>{{cite web |title=Salvador court finds ex-president Funes illegally enriched himself |url=https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |website=Reuters |date=28 November 2017 |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |url-status=live }}</ref> Septembra 2018 je bil nekdanji predsednik Saca obsojen na 10 let zapora, potem ko je priznal krivdo za preusmeritev več kot 300 milijonov ameriških dolarjev državnih sredstev lastnim podjetjem in tretjim osebam.<ref name="OCCRP2018">{{cite web |last1=Papachristou |first1=Lucy |title=Salvadoran Ex-President Sentenced to 10 Years in Prison |url=https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |website=www.occrp.org |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |url-status=live }}</ref> === 2019–danes === [[File: Nayib Bukele talks at his inauguration ceremony.jpg|thumb|Nayib Bukele govori na svoji inavguracijski slovesnosti]] 1. junija 2019 je Nayib Bukele postal novi predsednik Salvadorja.<ref>{{cite web |last1=ALEMAN |first1=MARCOS |title=El Salvador's president sworn in, ending 2-party dominance |url=https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |website=AP NEWS |date=1 June 2019 |access-date=26 March 2021 |archive-date=19 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210619065325/https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |url-status=live }}</ref> Bukele je bil zmagovalec predsedniških volitev februarja 2019. Zastopal je GANA, saj mu je bilo zavrnjeno sodelovanje z novo ustanovljeno stranko Nuevas Ideas. ARENA in FMLN, dve glavni stranki Salvadorja, sta v zadnjih treh desetletjih prevladovali v politiki Salvadorja. Po poročilu Mednarodne krizne skupine (ICG) 2020 se je stopnja umorov v Salvadorju od Bukelejevega prevzema položaja predsednika junija 2019 zmanjšala za kar 60 %. Čeprav je vlada uradno zanikala kakršno koli sodelovanje z organiziranim kriminalom, so poročila v tisku, ki so temeljila na pričevanjih članov vlade in varnostnih uradnikov, navajala, da je obstajal "sporazum o nenapadanju" med deli vlade in tolpami. Stranka ''Nuevas Ideas'' (NI, »Nove ideje«), ki jo je ustanovil Bukele, je skupaj s svojim zaveznikom (GANA) na zakonodajnih volitvah februarja 2021 osvojila približno 63 % glasov. Njegova stranka in zavezniki so osvojili 61 sedežev, kar je precej več kot zaželena super večina 56 sedežev v 84-članskem parlamentu, kar omogoča nesporne odločitve na zakonodajni ravni. Super večina stranki predsednika Bukeleja omogoča, da imenuje člane sodstva in sprejema zakone z malo ali nič nasprotovanja, na primer za odpravo omejitev predsedniških mandatov.<ref>{{cite news |last1=Brigida |first1=Anna-Catherine |last2=Sheridan |first2=Mary Beth |title=El Salvador's leader wins control of legislature in midterm vote; critics fear rising authoritarianism |url=https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |newspaper=The Washington Post |access-date=27 March 2021 |archive-date=12 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412030843/https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |url-status=live }}</ref> 8. junija 2021 so provladni poslanci v zakonodajni skupščini na pobudo predsednika Bukeleja sprejeli zakonodajo, s katero je [[bitcoin]] postal zakonito plačilno sredstvo v Salvadorju.<ref name=btcasamblea202106>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211222071910/https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 |date=22 December 2021 }}, 9 June 2021, official website of the Legislative Assembly of El Salvador</ref> Septembra 2021 je vrhovno sodišče Salvadorja odločilo, da se Bukeleju dovoli drugi mandat leta 2024, kljub dejstvu, da ustava predsedniku prepoveduje dva zaporedna mandata. Odločitev so organizirali sodniki, ki jih je na sodišče imenoval Bukele. Salvador je 25. februarja 2021 postal prva srednjeameriška država, ki ji je SZO podelila certifikat za izkoreninjenje malarije.<ref>{{cite web |title=El Salvador certified as malaria-free by WHO |url=https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |website=www.who.int |language=en |access-date=23 August 2023 |archive-date=23 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230823230611/https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |url-status=live }}</ref> Januarja 2022 je Mednarodni denarni sklad (IMF) pozval Salvador, naj prekliče svojo odločitev, da kriptovaluto uvrsti med zakonita plačilna sredstva. Bitcoin je hitro izgubil približno polovico svoje vrednosti, kar je pomenilo gospodarske težave in, od maja 2022, ko so se državne obveznice trgovale po 40 % prvotne vrednosti, možnost grozečega državnega bankrota; vendar se je vrednost bitcoina od aprila 2025 podvojila, odkar ga je Salvador prvič uvrstil med zakonita plačilna sredstva. Bukele je januarja 2022 napovedal načrte za izgradnjo Bitcoin Cityja ob vznožju vulkana v Salvadorju.<ref>{{cite news |title=IMF urges El Salvador to remove bitcoin as legal tender |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |work=BBC News |date=26 January 2022 |access-date=8 February 2022 |archive-date=8 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220208190323/https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je salvadorska vlada začela obsežen boj proti kriminalnim združbam in nasilju, povezanemu z združbami. Izredne razmere so bile razglašene 27. marca in podaljšane 20. julija. Aretiranih je bilo več kot 53.000 osumljenih članov tolp, kar je povzročilo najvišjo zabeleženo stopnjo zapiranja na svetu. Zaradi zatiranja je bilo po poročanjih ubitih več sto pridržanih, mednarodne organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty International, pa so to razglasile za najhujšo kršitev človekovih pravic v državi od državljanske vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|title=El Salvador experiencing 'alarming regression' on human rights -report|publisher=Reuters|date=5 December 2023|access-date=17 August 2024|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206081044/https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|url-status=live}}</ref> 30. novembra 2023 je zakonodajna skupščina Bukeleju in podpredsedniku Felixu Ulloi odobrila dopust, da bi se lahko osredotočila na svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2024. Bukeleja je na mestu vršilke dolžnosti predsednice nasledila Claudia Rodríguez de Guevara, prva predsednica v zgodovini Salvadorja.<ref>{{cite web|url=https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|title=Asamblea Otorga Permiso a Bukele para que Realice Campaña|trans-title=Assembly Grants Bukele Permission to Realize His Campaign|language=es|date=30 November 2023|access-date=30 November 2023|work=La Prensa Gráfica|first1=Gabriel|last1=Campos Madrid|archive-date=1 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201233327/https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|url-status=live}}</ref> Januarja 2024 je bilo objavljeno, da se je stopnja umorov v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za skoraj 70 %, in sicer na 154 v letu 2023 v primerjavi s 495 umori v letu 2022.<ref>{{cite news |title=Drastic drop in murders caused the popularity of El Salvador's president to soar {{!}} Semafor |url=https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |work=www.semafor.com |date=4 January 2024 |language=en |archive-date=1 March 2024 |access-date=5 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301231631/https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |url-status=live }}</ref> 4. februarja 2024 je bil Bukele ponovno izvoljen na predsedniških volitvah z 84 % glasov. Njegova stranka Nuevas Ideas je osvojila 58 od 60 sedežev v parlamentu. 1. junija 2024 je prisegel za svoj drugi petletni mandat.<ref>{{cite news |title=El Salvador's 'all-powerful' gang-busting President Bukele sworn in for second term |url=https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |work=France 24 |date=1 June 2024 |language=en |archive-date=4 June 2024 |access-date=4 June 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240604064540/https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |url-status=live }}</ref> Februarja 2025 se je salvadorski kongres po pritisku Mednarodnega denarnega sklada strinjal, da Bitcoinu odvzame status zakonitega plačilnega sredstva. Konec julija 2025 je zakonodajna skupščina odobrila spremembe ustave Salvadorja, ki bi odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale posamezne mandate s 5 let na 6. Zakonodajna skupščina je tudi prestavila naslednje predsedniške volitve z leta 2029 na 2027 (s čimer bi sovpadale z zakonodajnimi volitvami tistega leta), po katerih bi začele veljati ustavne spremembe.<ref>{{Cite web |title=El Salvador's Congress approves indefinite presidential reelection and extends presidential terms to 6 years |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |access-date=2 August 2025 |website=ABC News |language=en |archive-date=2 August 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250802013413/https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Salvadorja}} [[File:El Salvador Topography.png|thumb|Topografija Salvadorja]] Salvador leži na ožini Srednje Amerike med zemljepisnima širinama 13° in 15° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 87° in 91° zahodne zemljepisne dolžine. Razteza se 270 km od zahoda proti severozahodu proti vzhodu proti jugovzhodu in 142 km od severa proti jugu, s skupno površino 21.041 km². Kot najmanjša in najbolj gosto poseljena država v celinski Ameriki se Salvador ljubeče imenuje ''Pulgarcito de America'' ('Palec obeh Amerik'). Salvador meji na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Honduras]] ter ima obalo s [[Tihi ocean|Tihim oceanom]]. Skupna dolžina državne meje je 546 km: 203 km z Gvatemalo in 343 km s Hondurasom. Je edina srednjeameriška država, ki nima karibske obale. Obala Pacifika je dolga 307 km. Salvador ima več kot 300 rek, najpomembnejša med njimi je [[Lempa (reka)|Rio Lempa]]. Rio Lempa, ki izvira v Gvatemali, seka severno gorovje, teče vzdolž večjega dela osrednje planote in seka južno vulkansko gorovje, da se izliva v Pacifik. Je edina plovna reka v Salvadorju. S svojimi pritoki odvaja vodo iz približno polovice površine države. Druge reke so običajno kratke in odvajajo vodo iz pacifiških nižav ali tečejo iz osrednje planote skozi razpoke v južnem gorovju v Pacifik. Mednje spadajo Goascorán, Jiboa, Torola, Paz in Río Grande de San Miguel. [[File:Santa Ana - El Salvador (50899359306).jpg|thumb|Vulkan Ilamatepec (Santa Ana)]] Geografija Salvadorja je vulkanska. Salvador je država, ki leži na [[Pacifiški ognjeni obroč|Ognjenem obroču]], kjer se zgodi večina vulkanov in potresov na Zemlji.<ref>{{Cite web |title=Where do earthquakes occur? |url=https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/earth-hazards/earthquakes/where-do-earthquakes-occur/#:~:text=Over%2080%20per%20cent%20of,active%20zone%20in%20the%20world. |website=bgs.ac.uk |access-date=21 May 2024 |archive-date=21 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240521222457/https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/earth-hazards/earthquakes/where-do-earthquakes-occur/#:~:text=Over%2080%20per%20cent%20of,active%20zone%20in%20the%20world. |url-status=live }}</ref> Najbolj opazen vulkan je Volcan Chaparrastique ([[ognjenik San Miguel]]), ki kaže tudi največjo vulkansko aktivnost. Najvišji vulkan je [[Ilamatepec]]<ref>{{Cite web |title=Santa Ana Volcano |url=https://www.britannica.com/place/Santa-Ana-Volcano |website=britannica.com}}</ref> (vulkan Santa Ana), ki sega 2384 metrov nad morsko gladino. Poleg teh je še 20 drugih vulkanov, od katerih so mnogi aktivni ali potencialno aktivni. Salvador ima drugo največje število vulkanov med vsemi srednjeameriškimi državami.<ref>{{Cite web |title=Which countries have the most volcanoes? |url=https://volcano.si.edu/faq/index.cfm?question=cou V Salvadorju je več jezer, ki jih obdajajo vulkanski kraterji, najpomembnejša med njimi sta jezero Ilopango (70 km²) in jezero Coatepeque (26 km²). Jezero Güija je največje naravno jezero v Salvadorju (44 km²). Z zajezitvijo reke Lempa je nastalo več umetnih jezer, največje med njimi je akumulacijsko jezero Cerrón Grande (135 km2). Znotraj meja Salvadorja je skupno 320 km² vode. Najvišja točka Salvadorja je Cerro El Pital z 2730 metri na meji s Hondurasom. Salvador na zahodu prečkata dve vzporedni gorski verigi, med njima pa je osrednja planota, med njima pa ozka obalna ravnina, ki objema Pacifik. Te fizične značilnosti delijo državo na dve fiziografski regiji. Gorske verige in osrednja planota, ki pokrivajo 85 % kopnega, sestavljajo notranje višavje. Preostale obalne ravnice se imenujejo pacifiške nižine. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|El Salvador|Salvador}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Salvador|*]] {{normativna kontrola}} 9r3q3aogtihpkssywoiz6sv372ktw08 6744758 6744622 2026-08-30T16:57:08Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6744758 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Salvador}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Salvador | common_name = Salvador | common_name2 = Salvadorja | native_name = República de El Salvador | image_flag = Flag of El Salvador.svg | image_coat = Coat of arms of El Salvador.svg | national_motto = {{jezik|es|Dios, Unión, Libertad}}<br />{{small|{{jezik-sl|»Bog, unija, svoboda«}}}} | national_anthem = ''Himno Nacional de El Salvador''<br />({{lang-sl|»Nacionalna himna Salvadorja«}})<div style="padding-top:0.5em;">[[File:El Salvador National Anthem.ogg|center]]</div> | image_map = El Salvador (orthographic projection).svg | image_map2 = | capital = [[San Salvador]] | coordinates = {{coord|13|41|56|N|89|11|29|W|type:city_region:SV-SS}} | largest_city = [[San Salvador]] | official_languages = [[Salvadorska španščina|španščina]] | ethnic_groups = {{vunblist | 86,3&nbsp;% [[mestic]]ev (mešanih [[beli Latinoameričani|belcev]] in [[Domorodna ljudstva Salvadorja#Salvador|domorodcev]]) | 12,7&nbsp;% [[beli latinoameričani|belcev]] | 0,2&nbsp;% [[domorodna ljudstva Amerik#Salvador|domorodcev]] | 0,1&nbsp;% [[Afrolatinski Američani|črncev]] | 0,7&nbsp;% drugih<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|title=El Salvador - The World Factbook|website=www.cia.gov|accessdate=2021-06-12|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507021641/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|url-status=dead}}</ref>}} | demonym = Salvadorec, Salvadorka<br>gvanako (pogovorno) | government_type = [[Unitarna država|unitarna]] [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika|ustavna republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = Nayib Bukele | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = Félix Ulloa | legislature = zakonodajna skupščina | sovereignty_type =Neodvisnost | established_event1 = {{nowrap|od [[Španija|Španije]]}} | established_date1 = 15. septembra 1821 | established_event2 = od [[prvo mehiško cesarstvo|prvega mehiškega cesarstva]] | established_date2 = 1. julija 1823 | established_event3 = od <br/>[[Zvezna republika Srednja Amerika]] | established_date3 = 12. junija 1824 | established_event4 =mednarodno priznanje<ref name="FitzGerald2014">{{navedi knjigo|author=David Scott FitzGerald|title=Culling the Masses|url=https://books.google.com/books?id=ldNoAwAAQBAJ&pg=PA363|date=22. april 2014|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-36967-2|page=363}}</ref> | established_date4 = 18. februarja 1841 | area_km2 = 21.041 | area_rank = 148. | percent_water = 1,5 | population_census = {{IncreaseNeutral}} 6.029.976<ref name="census">{{cite web|url=https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |title= Presentación Nacional de Resultados Censo de Población y Vivienda El Salvador 2024 (Segunda Entrega) |trans-title= National Presentation of Results of the Population and Housing Census of El Salvador 2024 (2nd Edition)|language=es|date=30 January 2025 |access-date=22 February 2025|work=Central Reserve Bank of El Salvador |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20250222101906/https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |archive-date= 22 February 2025}}</ref> | population_census_year = 2024 | population_census_rank = 114. | population_density_km2 = auto | population_density_rank = 46. | GDP_PPP = {{increase}} $88,323 mrd<ref name="IMFWEO.SV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2024 Edition. (El Salvador) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2024 |access-date=2 January 2025 |archive-date=9 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109201821/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_rank = 107. | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $13.753 | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{increase}} $37.843 billion | GDP_nominal_rank = 104. | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $5893 | GDP_nominal_per_capita_rank = 108. | Gini = 38,8 <!--number only--> | Gini_year = 2022 | Gini_change = stabilno | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |url-status=dead |archive-date=4 February 2021 |title=Gini Index coefficient|publisher=The World Factbook|access-date=24 September 2024}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,678 | HDI_year = 2023 | HDI_change =increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank =123. | currency = {{unbulleted list | [[ameriški dolar]] ([[ISO 4217|USD]], od 2001){{efn|[[Ameriški dolar]] je valuta v uporabi. Finančni podatki se izražajo v ameriških dolarjih in [[salvadorski kolon|salvadorskih kolonih]], vendar kolon ni več v obtoku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |title=Main Aspects of the Law |access-date=2007-07-08 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |archive-date=8. julija 2007 }}</ref>}} | [[bitcoin]] (BTC, XBT, od septembra 2021<ref>{{navedi splet|url=https://cryptonews.com/news/el-salvador-passes-the-bitcoin-law-10617.htm|title=El Salvador Passes Bitcoin Bill: Countdown to Legal Tender Status Begins|website=cryptonews.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2021/jun/09/el-salvador-bitcoin-legal-tender-congress|title=El Salvador becomes first country to adopt bitcoin as legal tender|date=2021-06-09|website=the Guardian}}</ref>)<ref name=btcasamblea>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal], 9. junij 2021, uradna spletna stran zakonodajne skupščine Salvadorja</ref> }} | time_zone = [[centralni časovni pas|CST]] | utc_offset = −6 | calling_code = 503{{efn|Telefonske družbe (tržni delež): Tigo (45&nbsp;%), Claro (25&nbsp;%), Movistar (24&nbsp;%), Digicel (5,5&nbsp;%), Red (0,5&nbsp;%).}} | cctld = .sv | footnotes = {{seznam opomb|group=infobox}} |utc_offset_DST= }} '''Salvador''' ({{jezik-es|El Salvador}}; {{IPA-es|el salβaˈðoɾ|lang|ES-pe - El Salvador.ogg}}, dobesedno ''[[Jezus Kristus|Odrešenik]]''«), uradno '''Republika Salvador''' ({{jezik-es|República de El Salvador}}), je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Na severovzhodu meji na [[Honduras]], na severozahodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Glavno in največje mesto Salvadorja je [[San Salvador]]. Leta&nbsp;2024 je imela država približno 6,00&nbsp;milijona prebivalcev.{{UN_Population|ref}} Območje je več tisočletij nadzorovalo več [[Mezoamerika|mezoameriških]] ljudstev, zlasti [[Lenka]],<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://archive.org/details/MonarchsOfTheIceAge/mode/2up|title=Monarchs of the Ice Age|last=Chevez|first=Lionel|date=July 24, 2017|access-date=4. aprila 2020}}</ref> [[Maji]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|title=Joya De Ceren Archaeological Park|website=FUNDAR|access-date=4. aprila 2020|archive-date=2019-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190914063837/http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|url-status=dead}}</ref> pozneje [[Kuzkatleki]].<ref>{{navedi knjigo|last=Campbell|first=Lyle|title=The Pipil Language of El Salvador|publisher=Mouton Publishers|year=1985|pages=9}}</ref> Arheološki spomeniki kažejo na zgodnjo prisotnost [[Olmeki|Olmekov]] okoli 1.&nbsp;tisočletja&nbsp;pr.&nbsp;n.&nbsp;št.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Ej1Ya6YDvpoC&q=olmec+stone+tazumal|title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador|last=Kelly|first=Joyce|year=1996|page=288|isbn=9780806128610|access-date=4. aprila 2020}}</ref> V začetku 16.&nbsp;stoletja je srednjeameriško ozemlje zavzel [[špansko zavojevanje Salvadorja|Španski imperij]] in ga vključil v podkraljevino [[Nova Španija|Novo Španijo]], katere glavno mesto je bilo [[Ciudad de Mexico]]. Vendar je Podkraljevina Španija le malo vplivala na vsakodnevno dogajanje na polotoku, ki so ga kolonizirali leta&nbsp;1524. Leta&nbsp;1609 so Španci območje razglasili za [[Generalno kapetanstvo Gvatemale]]. Salvadorsko ozemlje je bilo vanj vključeno do razglasitve neodvisnosti od Španije leta&nbsp;1821, nato pa je spadalo pod [[prvo mehiško cesarstvo]], od katerega se je leta 1823 odcepilo in se pridružilo [[Zvezna republika Srednja Amerika|Zvezni srednjeameriški republiki]]. Ko je republika leta 1841 razpadla, je Salvador postal suverena država, nato pa je kratek čas – od leta&nbsp;1895 do leta&nbsp;1898 – tvoril unijo, imenovano [[Velika republika Srednja Amerika]], s [[Honduras]]om in [[Nikaragva|Nikaragvo]].<ref name="Boland2001">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/2 2]}}</ref><ref name="IhrieOropesa2011">{{navedi knjigo|first1=Maureen|last1=Ihrie|first2=Salvador|last2=Oropesa|title=World Literature in Spanish: An Encyclopedia &#91;3 volumes&#93;: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=zPDFHE_5besC&pg=PA332|date=20. oktober 2011|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-08083-8|page=332}}</ref><ref name="Haskin2012">{{navedi knjigo|first=Jeanne M.|last=Haskin|title=From Conflict to Crisis: The Danger of U.S. Actions|url=https://books.google.com/books?id=O9hr0Ze14H0C&pg=PA152|year=2012|publisher=Algora Publishing|isbn=978-0-87586-961-2|page=152}}</ref> Od poznega 19.&nbsp;stoletja do sredine 20.&nbsp;stoletja je Salvador pretresala kronična politična in gospodarska nestabilnost z državnimi udari, upori in vrsto avtoritarnih vladarjev. Dolgotrajna socialno-gospodarska neenakost in državljanski nemiri so privedli do uničujoče [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorske državljanske vojne]], ki je trajala od leta&nbsp;1979 do leta&nbsp;1992 in v kateri so se borile vladne vojaške sile, ki so jih podpirale [[Združene države Amerike]], in koalicija levičarskih gverilskih skupin. Konflikt se je končal z [[mirovni sporazum v Čapultepecu|mirovnim sporazumom v Čapultepecu]]. S tem dogovorom je bila vzpostavljena današnja večstrankarska ustavna republika. Med državljansko vojno so številni Salvadorci emigrirali v Združene države Amerike in so bili leta 2008 tam ena od največjih priseljenskih skupin.<ref>{{navedi splet|last=Terrazas|first=Aaron Terrazas Aaron|date=2010-01-05|title=Salvadoran Immigrants in the United States in 2008|url=https://www.migrationpolicy.org/article/salvadoran-immigrants-united-states-2008|access-date=2020-10-25|website=migrationpolicy.org|language=en}}</ref> V gospodarstvu Salvadorja zgodovinsko prevladuje kmetijstvo. Španci so v si v 16.&nbsp;stoletju prilastili nasade [[kakavovec|Kakavovca]], ki jih je bilo največ na pobočjih vulkana [[Izalco]], ter [[balzam]]a na območjih [[La Libertad (Salvador)|La Libertad]] in [[Ahuachapan]]. Temu je v 19.&nbsp;stoletju sledil razcvet pridelave [[Indigofera|indiga]] (špansko ''añil''), ki so ga uporabljali predvsem kot barvilo.<ref name="Montgomery1995">{{navedi knjigo|author=Tommie Sue Montgomery|title=Revolution in El Salvador: From Civil Strife to Civil Peace|url=https://books.google.com/books?id=6xTklQxPGe8C&pg=PA27|year=1995|publisher=Westview Press|isbn=978-0-8133-0071-9|page=27}}</ref><ref name="Murray1997">{{navedi knjigo|first=Kevin|last=Murray|title=El Salvador: Peace on Trial|url=https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr|url-access=registration|date=1. januarja 1997|publisher=Oxfam|isbn=978-0-85598-361-1|pages=[https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr/page/8 8]–}}</ref> Pozneje so pridelovali predvsem [[kavovec|kavo]], ki je do začetka 20.&nbsp;stoletja predstavljala 90&nbsp;% izvoznega prihodka.<ref name="Boland2001b">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/8 8]}}</ref><ref name="Pearcy2006">{{navedi knjigo|first=Thomas L.|last=Pearcy|title=The History of Central America|url=https://books.google.com/books?id=BJRoO1VWCSYC&pg=PA43|year=2006|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-32293-8|page=43}}</ref> Salvador je pozneje zmanjšal svojo odvisnost od pridelave kave in gospodarstvo razpršil z vzpostavitvijo trgovinskih in finančnih povezav ter razširitvijo proizvodnega sektorja.<ref name="FoleyHapipi2005">{{navedi knjigo|first1=Erin|last1=Foley|first2=Rafiz|last2=Hapipi|title=El Salvador|url=https://books.google.com/books?id=PPwwabJIEdkC&pg=PA43|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1967-9|page=43}}</ref> Od leta&nbsp;1892 so uporabljali valuto [[salvadorski kolon]], leta 2001 pa so jo zamenjali z [[ameriški dolar|ameriškim dolarjem]].<ref>{{navedi splet|title=Main Aspects of the Law|url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|archive-date=8. julija 2007|access-date=2007-07-08}} bcr.gob.sv</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === V [[pleistocen]]u je območje naseljevala izumrla megafavna, vključno z velikanskim talnim lenivcem ''Eremotherium'', ''toksodontidom Mixotoxodon'', ''gomfoterjem Cuvieronius'', ''gliptodontom Glyptotherium'', ''kamelidom Hemiauchenia'' in prazgodovinskim konjem ''Equus conversidens''.<ref>{{Cite journal |last=Cisneros |first=Juan Carlos |date=30 December 2005 |title=New Pleistocene vertebrate fauna from El Salvador |url=https://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |journal=Revista Brasileira de Paleontologia |volume=8 |issue=3 |pages=239–255 |doi=10.4072/rbp.2005.3.09 |bibcode=2005RvBrP...8..239C |issn=1519-7530 |archive-date=2 June 2018 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180602060132/http://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Cisneros, J.C., 2008, The fossil mammals of El Salvador: New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin, 44, 375–380.  </ref> Arheološki dokazi, zlasti žlebljeni kamniti izstrelki, odkriti v zahodnem Salvadorju, kažejo, da človeška poselitev verjetno sega v paleoindijansko obdobje.<ref>“Las tradiciones Clovis y Cola de Pescado en Centroamérica” Anales de la Academia de Geografía e Historia de Guatemala, LXXXVII (2012): 181–212. Guatemala, 2014.</ref> === Predkolumbovsko obdobje === Arheološke raziskave predkolumbovskega Salvadorja ostajajo omejene, predvsem zaradi visoke gostote prebivalstva, ki omejuje možnosti izkopavanj, in zgodovinske vulkanske aktivnosti, ki prekriva potencialna najdišča pod debelimi plastmi vulkanskega pepela. Posledično so podatki o zgodnjih človeških naseljih – zlasti tistih iz predklasičnega obdobja in predhodnih obdobij – še vedno redki.<ref>{{Cite journal |last=Szymański |first=Jan |date=31 December 2020 |title=Recent Research at San Isidro, El Salvador, in the Context of Southeastern Mesoamerican Archaeology |url=https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |journal=Estudios Latinoamericanos |volume=40 |pages=5–32 |doi=10.36447/estudios2020.v40.art1 |issn=0137-3080 |url-access=subscription |doi-access=free |archive-date=21 August 2024 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240821180427/https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |url-status=live }}</ref> Pomembno arheološko najdišče v zahodnem Salvadorju je [[Tazumal]], ki je bil prvič naseljen okoli leta 1200 pr. n. št. in je v predklasičnem obdobju postal pomembno urbano naselje na obrobju majevske civilizacije ter bil močno vpleten v trgovanje z dragocenimi predmeti, kot so [[keramika]], [[obsidian]], [[kakav]] in [[hematit]]. Naselje je bilo okoli leta 430 n. št. močno poškodovano zaradi vulkanskega izbruha, po katerem si ni nikoli več povrnilo nekdanjega pomena.<ref>{{Cite journal |last=Dull |first=Robert A. |date=March 2007 |title=Evidence for Forest Clearance, Agriculture, and Human-Induced Erosion in Precolumbian El Salvador |url=http://dx.doi.org/10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |journal=Annals of the Association of American Geographers |volume=97 |issue=1 |pages=127–141 |doi=10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |bibcode=2007AAAG...97..127D |issn=0004-5608|url-access=subscription }}</ref> Drugo pomembno predkolumbovsko naselje je [[Cara Sucia]] na skrajnem zahodu države, ki se je začelo kot majhno naselje okoli leta 800 pr. n. št. na začetku srednjega predklasičnega obdobja. V poznem klasičnem obdobju (600–900 n. št.) se je Cara Sucia razvila v pomembno urbano naselje, preden je bila v 10. stoletju nenadoma uničena.<ref>Moraga, Regina, Elisa Mencos, Philippe Costa y Sébastien Perrot-Minnot 2010 La Relación entre Cara Sucia (El Salvador) y la zona de Cotzumalguapa (Guatemala): La perspectiva desde un análisis cerámico. En XXIII Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala, 2009 (editado por B. Arroyo, A. Linares y L. Paiz), pp.1180-1192. Museo Nacional de Arqueología y Etnología, Guatemala (versión digital).</ref> [[File:Temazcal en Joya de Cerén.jpg|thumb|Temazcal v [[Joya de Cerén]]]] Ljudstvo Pipil, nahua govoreče skupine, ki izvirajo iz osrednje Mehike, se je začelo seliti okoli leta 800 n. št. in naselilo osrednje in zahodne regije Salvadorja.<ref name="Campbell1985">{{cite book |last=Campbell |first=Lyle |url=https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |title=The Pipil Language of El Salvador |publisher=Walter de Gruyter |year=1985 |isbn=978-0-89925-040-3|access-date=6 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110213911/https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |archive-date=10 January 2024 |url-status=live}}</ref>{{rp|pages=924–925}} Nahua Pipil so bili zadnji avtohtoni prebivalci, ki so prispeli v Salvador.<ref name="Fowler1991">{{cite book|author=William R. Fowler, Jr.|date=6 August 1991|isbn=978-0-8493-8831-6|page=8|publisher=CRC Press|title=The Formation of Complex Society in Southeastern Mesoamerica|url=https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143138/https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Svoje ozemlje so poimenovali Kuskatan, beseda iz jezika nawat,<ref name="Cárdenas1950">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|title=Tratado de etimologías de la lengua aztekatl: para uso de profesores y estudiantes de historias de América y de México, de ciencias naturales y ciencias sociales de las escuela secundarias, normales y preparatorias|url=https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|year=1950|publisher=U. Tl. I. Aztekatl|page=27|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> ki pomeni 'Kraj dragocenih draguljev', kar se je izoblikovalo v klasični [[nahuatl]]ski Cōzcatlān in je splošno znano kot [[Cuzcatlan]].<ref name="Baratta1951">{{cite book|author=María de Baratta|date=1951|page=15|publisher=Ministerio de Cultura|title=Cuzcatlán típico: ensayo sobre etnofonía de El Savator, folklore, folkwisa y folkway|url=https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143244/https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Cárdenas1964">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|page=47|publisher=Secretaría de Educación Pública|title=Aztequismos en el español de México|url=https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|year=1964|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143141/https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|url-status=live}}</ref> To je bilo največje ozemlje na salvadorskem ozemlju do stika z Evropo. Izraz ''Cuzcatleco'' se pogosto uporablja za identifikacijo osebe s salvadorsko dediščino, čeprav ima večina vzhodnega prebivalstva avtohtono dediščino lenškega izvora, prav tako njihova krajevna imena, kot so Intipuca, Chirilagua in Lolotique. Večina arheoloških najdišč v zahodnem Salvadorju, kot sta [[Lago de Guija]] in [[Joya De Ceren]], kaže na predkolumbovsko majevsko kulturo. Cihuatan kaže znake materialne trgovine s severno kulturo Nahua, vzhodnimi kulturo Majev in Lenca ter južno nikaragovsko in kostariško avtohtono kulturo.<ref>{{Cite web|url=http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html|title=Cihuatan|last=Olson Bruhns|first=Karen|website=Cihuatan: El Salvador's Ancient City|access-date=5 April 2020|archive-date=20 February 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200220140910/http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html}}</ref> Tazumalova manjša struktura B1-2 kaže arhitekturni slog talud-tablero, ki je povezan s kulturo Nahua in ustreza njihovi migracijski zgodovini iz Anahuaca. V vzhodnem Salvadorju je najdišče Quelepa iz obdobja Lenca poudarjeno kot pomembno predkolumbovsko kulturno središče in kaže povezave z majevskim najdiščem [[Copan]] v zahodnem [[Honduras]]u, pa tudi s prej omenjenima najdiščema v Chalchuapi in Cara Sucia v zahodnem Salvadorju. Preiskava najdišča La Laguna v Usulutanu je prav tako odkrila predmete Copador, ki ga povezujejo s trgovsko potjo Lenca-Maji. === Prihod Evropejcev (1522) === Do leta 1521 se je število avtohtonega prebivalstva mezoameriškega območja drastično zmanjšalo zaradi epidemije [[črne koze|črnih koz]], ki se je širila po ozemlju, čeprav v Cuzcatlánu ali severnem delu Managuare še ni doseglo pandemične ravni.<ref name="Peters2005">{{cite book|author=Stephanie True Peters|title=Smallpox in the New World|url=https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1637-1|pages=13–18|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143249/https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="Card2007">{{cite thesis|first=Jeb J.|last=Card|title=The Ceramics of Colonial Ciudad Vieja, El Salvador: Culture Contact and Social Change in Mesoamerica| institution= Tulane University | degree= PhD |year=2007|page=99}}</ref><ref>{{cite book|title=Explorer's Guide El Salvador: A Great Destination|url=https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36|date=4 October 2010|publisher=Countryman Press|isbn=978-1-58157-114-1|page=36|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Prvi znani obisk Špancev na današnjem salvadorskem ozemlju je opravil admiral Andrés Niño, ki je vodil odpravo v Srednjo Ameriko. Izkrcal se je v zalivu Fonseca 31. maja 1522 pri otoku Meanguera, ki ga je poimenoval Petronila,<ref name="Valdés2006">{{cite book|author=Gonzalo Fernández de Oviedo y Valdés|title=Writing from the edge of the world: the memoirs of Darién, 1514–1527|url=https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|date=28 August 2006|publisher=University of Alabama Press|isbn=978-0-8173-1518-4|page=164|access-date=16 September 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143256/https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|url-status=live}}</ref> nato pa se je odpravil do zaliva Jiquilisco ob ustju reke Lempa. Prvi avtohtoni prebivalci, ki so imeli stik s Španci, so bili Lenca iz vzhodnega Salvadorja. ==== Osvojitev Cuzcatlána in Managuare ==== [[File:Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg|thumb|upright|Španski konkvistador [[Pedro de Alvarado]]]] Leta 1524 so [[Pedro de Alvarado]], njegov brat Gonzalo in njihovi možje po sodelovanju pri osvajanju Azteškega imperija prečkali Rio Paz proti jugu na ozemlje Cuzcatlana.<ref>{{Cite web |title=The Pipils of El Salvador |url=https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |access-date=7 May 2025 |website=Teaching Central America |language=en-US |archive-date=14 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250514124250/https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |url-status=live }}</ref> Ob prihodu so bili Španci razočarani, ko so odkrili, da imajo Pipili malo zlata v primerjavi s tistim, kar so našli v Gvatemali ali Mehiki. Majhno količino zlata, ki je bila na voljo, je bilo treba izpirati, da bi jo lahko dobili. Sčasoma so Španci prepoznali bogastvo vulkanskih tal v deželi. Po tem odkritju je španska krona začela podeljevati zemljo na podlagi sistema ''encomienda''.<ref>{{citation |url=https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |title=El Salvador: A Country Study |series=Area handbook |editor-last=Haggerty |editor-first=Richard A. |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |date=1990 |pages=4–5 |access-date=11 April 2024 |archive-date=30 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210430062634/https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |url-status=live }}</ref> Pedro Alvarado je junija 1524 vodil prvi vdor, da bi razširil svojo oblast na Cuzcatlán.<ref name="NicholsPool2012">{{cite book|first1=Deborah L.|last1=Nichols|first2=Christopher A.|last2=Pool|title=The Oxford Handbook of Mesoamerican Archaeology|url=https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94|date=18 October 2012|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-539093-3|page=94|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143751/https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Ko je prispel na meje kraljestva, je videl, da so bili civilisti evakuirani. Bojevniki Cuzcatlec so se preselili v obalno mesto Acajutla in čakali na Alvarada in njegove sile. Alvarado se je približal, prepričan, da bo rezultat podoben tistemu, kar se je zgodilo v Mehiki in Gvatemali. Mislil je, da se bo z lahkoto spopadel s to novo avtohtono silo, saj so mehiški zavezniki na njegovi strani in Pipil govorili podoben jezik.<ref name="Pan AmericanUnion1934">{{cite book|author=Lily de Jongh Osborne|title=Index to the Bulletin of the Pan American Union|chapter-url=https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182|series=1-12|volume=LXVII|year=1934|publisher=Pan American Union|page=182|chapter=El Salvador|access-date=4 January 2020|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143803/https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Alvarado je vojake Cuzcatlec opisal kot ščite, okrašene z barvitim eksotičnim perjem, oklep, podoben telovniku, iz tripalčnega bombaža, ki ga puščice niso mogle prebiti, in dolge sulice. Obe vojski sta utrpeli veliko žrtev, ranjeni Alvarado se je umaknil in izgubil veliko svojih mož, zlasti med mehiškimi indijanskimi pomožnimi enotami. Ko se je njegova vojska pregrupirala, se je Alvarado odločil, da se odpravi v prestolnico Cuzcatlana in se ponovno sooči z oboroženim Cuzcatlec. Ranjen, nezmožen boja in skrit v pečinah je Alvarado poslal svoje španske može na konjih, da se približajo Cuzcatlekom, da bi videl, ali se bodo bali konj, vendar se niso umaknili, se Alvarado spominja v svojih pismih [[Hernán Cortés|Hernánu Cortésu]].<ref>{{Cite web|url=http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf|title=En la Búsqueda de Cuscatlan|last=Amaroli| first=Paul| date=1986| website=FUNDAR|access-date=4 April 2020|archive-date=31 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200731030112/http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf}}</ref> Cuzcatleki so ponovno napadli in tokrat ukradli špansko orožje. Alvarado se je umaknil in poslal mehiške sle, da bi od bojevnikov Cuzcatlekov zahtevali, da vrnejo ukradeno orožje in se predajo nasprotnikovemu kralju. Cuzcatleki so odgovorili z znamenitim odgovorom: »Če želite svoje orožje, pridite ponj«. Dnevi so minevali in Alvarado se je bal zasede in poslal še več mehiških slov na pogajanja, vendar se ti sli niso nikoli vrnili in so bili domnevno usmrčeni. [[File:Tazumal 10.jpg|thumb|[[Tazumal]], zgrajen med letoma 250 in 1200 n. št., majevsko najdišče v departmaju Santa Ana]] Španskim prizadevanjem so se Pipil in njihovi majevsko govoreči sosedje odločno uprli. Premagali so Špance in preostanek njihovih zaveznikov Tlaxcalan, zaradi česar so se morali umakniti v Gvatemalo. Potem ko je bil ranjen, je Alvarado opustil vojno in za nadaljevanje naloge imenoval svojega brata Gonzala de Alvarado. Dve poznejši ekspediciji (prva leta 1525, nato pa manjša skupina leta 1528) sta Pipile spravili pod španski nadzor, saj so bili Pipili oslabljeni tudi zaradi regionalne epidemije črnih koz. Leta 1525 je bila osvojitev Cuzcatlána končana in ustanovljeno je bilo mesto San Salvador. Španci so se soočili z velikim odporom Pipilov in niso mogli doseči vzhodnega Salvadorja, območja Lenca. Leta 1526 so Španci ustanovili garnizijsko mesto San Miguel v severni Managuari – ozemlju Lenca, ki ga je vodil drug raziskovalec in konkvistador, Luis de Moscoso Alvarado, nečak Pedra Alvarado. Ustno izročilo pravi, da je majevsko-lenška kronska princesa Antu Silan Ulap I. organizirala odpor proti konkvistadorjem.[47] Commonwealth Lenca je bil zaskrbljen zaradi Moscosove invazije, Antu Silan pa je potoval od vasi do vasi in združil vsa mesta Lenca v današnjem Salvadorju in Hondurasu proti Špancem. Z nepričakovanimi napadi in številčno premočjo so uspeli pregnati Špance iz San Miguela in uničiti garnizijo. Deset let so Lenci preprečevali Špancem, da bi zgradili stalno naselbino. Nato so se Španci vrnili z več vojaki, vključno s približno 2000 prisilnimi rekruti iz avtohtonih skupnosti v Gvatemali. Voditelje Lencev so zasledovali naprej v gore Intibucá. Antu Silan Ulap je sčasoma predal nadzor nad odporom Lencev Lempiri (imenovani tudi Empira).<ref>{{Cite web |title=World Directory of Minorities and Indigenous Peoples - El Salvador : Lencas |url=https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |access-date=7 May 2025 |website=Refworld |language=en |archive-date=20 July 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250720141855/https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |url-status=live }}</ref> Lempira je bil med avtohtonimi voditelji pomemben, saj se je posmehoval Špancem, tako da je po ujetje nosil njihova oblačila in uporabljal njihovo orožje, ujete v bitki. Lempira se je šest let boril kot poveljnik tisočih sil Lenca v Managuari, dokler ni bil ubit v bitki. Preostale sile Lenca so se umaknile v hribe. Španci so nato leta 1537 lahko obnovili svoje garnizijsko mesto San Miguel. === Kolonialno obdobje (1525–1821) === [[File:Iglesia Colonial Metapan.jpg|thumb|left|Kolonialna cerkev San Pedro Apóstol v Metapánu, zgrajena med letoma 1736 in 1743]] [[File:Proclama de libertad (indep. Centroamérica).jpg|thumb|Slika praznovanja prvega gibanja za neodvisnost v San Salvadorju. V sredini je José Matías Delgado]] V kolonialnem obdobju sta bila San Salvador in San Miguel del generalne kapitanije Gvatemala, znane tudi kot Kraljevina Gvatemala ({{langx|es|Reino de Guatemala}}), ustanovljene leta 1609 kot upravna delitev Nove Španije. Salvadorsko ozemlje je upravljal župan Sonsonateja, San Salvador pa je bil leta 1786 ustanovljen kot ''intendencia''. Od konca 16. stoletja je gojenje indiga postalo pomemben del salvadorskega gospodarstva, ki se je razširilo zlasti v središču, vzhodu in vzdolž obale, skupaj z drugimi tržnimi pridelki, kot je sladkor. Nevarni delovni pogoji na plantažah indiga so v povezavi z agresivnim novačenjem delovne sile iz vasi, boleznimi, ki so jih prinesli Španci, in izgubo skupnih zemljišč (''ejidos'') v kolonialnem obdobju privedli do postopnega upada avtohtonega prebivalstva teh regij, saj so se njihove skupnosti razpadle in se asimilirale v ladino družbo. Severne obmejne regije države so doživele podoben pojav zaradi širjenja živinoreje. Po drugi strani pa so avtohtone skupnosti bolj neokrnjene preživele na zahodu države, kjer je gospodarstvo temeljilo na kakavu in balzamu ter je bilo zaščiteno pred živinorejo in boleznimi, kar je omogočilo ohranitev avtohtonega kmetijstva in posledično njihovih družbenih struktur, jezika in identitete.<ref>{{cite web |last1=Mac |first1=Chapin |title=The 500,000 Invisible Indians of El Salvador {{!}} Cultural Survival |url=https://www.culturalsurvival.org/publications/cultural-survival-quarterly/500000-invisible-indians-el-salvador |website=www.culturalsurvival.org |access-date=27 June 2026 |language=en |date=2 March 2010}}</ref> Leta 1811 je kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov spodbudila srednjeameriške elite k poskusu pridobitve neodvisnosti od španske krone. Najpomembnejša notranja dejavnika sta bila želja lokalnih elit, da bi nadzorovale zadeve države brez vmešavanja španskih oblasti, in dolgoletna kreolska težnja po neodvisnosti. Glavna zunanjega dejavnika, ki sta spodbudila gibanje za neodvisnost, sta bila uspeh [[francoska revolucija|francoske]] in [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]] v 18. stoletju ter oslabitev vojaške moči španske krone zaradi napoleonskih vojn, kar je povzročilo nezmožnost učinkovitega nadzora nad kolonijami. Novembra 1811 je salvadorski duhovnik José Matías Delgado pozvonil na zvonove cerkve Iglesia La Merced v San Salvadorju, pozval k uporu in sprožil gibanje za neodvisnost leta 1811. Ta upor je bil zadušen, mnogi njegovi voditelji pa so bili aretirani in obsojeni na zaporno kazen. Leta 1814 se je začel še en upor, ki je bil prav tako zadušen. === Neodvisnost (1821) === Leta 1821 so španske oblasti zaradi nemirov v Gvatemali kapitulirale in podpisale Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, s katerim so celotno generalno kapitanstvo Gvatemale (ki obsega sedanja ozemlja Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve in Kostarike ter mehiško zvezno državo Chiapas) osvobodile španske oblasti in razglasile neodvisnost. Leta 1821 se je Salvador pridružil Kostariki, Gvatemali, Hondurasu in Nikaragvi v uniji, imenovani [[Zvezna republika Srednja Amerika]]. [[File:Vergara detalle firmaacta1821.JPG|thumb|left|[[José Matías Delgado]] podpisuje Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, 15. september 1821]] V začetku leta 1822 so oblasti novo neodvisnih srednjeameriških provinc na sestanku v mestu Guatemala glasovale za pridružitev novo ustanovljenemu Prvemu mehiškemu cesarstvu pod vodstvom Agustína de Iturbideja. Salvador se je upiral in vztrajal pri avtonomiji za srednjeameriške države. Mehiški vojaški odred je odkorakal v San Salvador in zatrl nestrinjanje, toda s padcem Iturbideja 19. marca 1823 se je vojska umaknila nazaj v Mehiko.<ref name="Marure1895">{{cite book|last1=Marure|first1=Alejandro|date=1895|title=Efemérides de los Hechos Notables Acaecidos en la República de Centro-América Desde el Año de 1821 Hasta el de 1842|trans-title=Ephemeris of the Notable Events that Occurred in the Republic of Central America from the Year 1821 to that of 1842|url=https://archive.org/details/efemeridesdeloshe00alejguat/page/n11/mode/2up|language=es|location=Central America|publisher=Tipografía Nacional|page=127|oclc=02933391|access-date=26 April 2024}}</ref> Kmalu zatem so oblasti provinc preklicale glasovanje o pridružitvi Mehiki in se namesto tega odločile za oblikovanje federalne unije petih preostalih provinc (Chiapas se je na tej točki trajno pridružil Mehiki), znane kot Zvezna republika Srednja Amerika. Salvador je 30. januarja 1841 razglasil neodvisnost od Zvezne republike Srednja Amerika. Salvador se je leta 1896 pridružil Hondurasu in Nikaragvi ter ustanovil zvezo [[Velika republika Srednja Amerika]], ki je leta 1898 razpadla. [[File:Woman and girl in el salvador making bread.png|thumb|Ženska in dekle v Salvadorju pripravljata kruh, 1910]] Po sredini 19. stoletja je gospodarstvo temeljilo na gojenju kave. Ko je svetovni trg indiga upadal, je gospodarstvo cvetelo ali trpelo, saj je svetovna cena kave nihala. Ogromni dobički, ki jih je kava prinašala kot monokulturni izvoz, so spodbudili koncentracijo zemlje v roke oligarhije le nekaj družin.<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Politics in Central America: Guatemala, El Salvador, Honduras, and Nicaragua |url=https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |access-date=29 July 2012 |year=1988 |via=Google Books |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-275-92883-4 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143657/https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |url-status=live }}</ref> V drugi polovici 19. stoletja se je vrsta predsednikov iz vrst salvadorske oligarhije, nominalno tako konservativnih kot liberalnih, na splošno strinjala o promociji kave kot prevladujoče tržne kulture, razvoju infrastrukture (železnic in pristaniških objektov), ​​predvsem v podporo trgovini s kavo, odpravi komunalnih zemljiških posesti za lažjo nadaljnjo proizvodnjo kave, sprejetju zakonov proti potepuštvu, da bi zagotovili, da razseljeni prebivalci in drugi podeželski prebivalci zagotavljajo dovolj delovne sile za kavne plantaže (''fince''), in zatiranju nezadovoljstva na podeželju. Leta 1912 je bila ustanovljena nacionalna garda kot podeželska policijska sila. === 20. stoletje === [[File:Tomas Regalado1.jpg|thumb|upright|General Tomás Regalado]] Leta 1898 je general Tomás Regalado s silo prevzel oblast, odstavil generala Rafaela Antonia Gutiérreza in vladal kot predsednik do leta 1903. Ko je nastopil funkcijo, je oživil prakso, da predsedniki imenujejo svoje naslednike. Po odsluženem mandatu je ostal aktiven v salvadorski vojski in bil 11. julija 1906 ubit v El Jicaru med vojno proti Gvatemali. Do leta 1913 je bil Salvador politično stabilen, s prikritimi tokovi ljudskega nezadovoljstva. Ko je bil leta 1913 ubit predsednik Manuel Enrique Araujo, so se pojavile številne hipoteze o političnem motivu njegovega umora. Vladavini Manuela Enriqueja Arauja je sledila dinastija Meléndez-Quiñónez, ki je trajala od leta 1913 do 1927. Pío Romero Bosque, nekdanji minister in zaupanja vreden sodelavec dinastije, je nasledil predsednika Alfonsa Quiñóneza Molino in leta 1930 razpisal svobodne volitve, na katerih je Arturo Araujo prišel na oblast 1. marca 1931, kar je veljalo za prve svobodne volitve v državi. Njegova vlada je trajala le devet mesecev, preden so jo strmoglavili nižji vojaški častniki, ki so njegovo salvadorsko laburistično stranko obtožili pomanjkanja političnih in vladnih izkušenj ter neučinkovite uporabe vladnih položajev. Arturo Araujo se je soočil s splošnim nezadovoljstvom ljudstva, saj so ljudje pričakovali gospodarske reforme in prerazporeditev zemlje. Pred Narodno palačo so potekale demonstracije že od prvega tedna njegove vladavine. Njegov podpredsednik in vojni minister je bil general Maximiliano Hernández Martínez. Decembra 1931 so nižji častniki organizirali državni udar pod vodstvom Martíneza. Predsedstvo sta branila le Prvi konjeniški polk in Nacionalna policija (Nacionalna policija je bila na njihovi plačilni listi), toda pozneje iste noči so se po več urah bojev močno premagani branilci predali uporniškim silam. Direktorat, sestavljen iz častnikov, se je skril za skrivnostno figuro,<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Matanza: The 1932 "Slaughter" That Traumatized a Nation, Shaping US-Salvadoran Policy to This Day |url=https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |access-date=29 July 2012 |year=1992 |publisher=Curbstone Press |isbn=978-1-880684-04-7 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143756/https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> bogatim protikomunističnim bankirjem Rodolfom Dukeom, in kasneje za predsednika postavil podpredsednika Martíneza. Upor je verjetno povzročilo nezadovoljstvo vojske, ker predsednik Araujo že nekaj mesecev ni prejemal plače. Araujo je zapustil Nacionalno palačo in neuspešno poskušal organizirati sile za poraz upora. Ameriški minister v Salvadorju se je srečal z Direktoratom in kasneje priznal vlado Martíneza, ki se je strinjala z izvedbo predsedniških volitev. Šest mesecev pred ponovno kandidaturo je odstopil in kot edini kandidat na glasovnici ponovno osvojil predsedniški položaj. Vladal je od leta 1935 do 1939, nato pa od 1939 do 1943. Četrti mandat je začel leta 1944, a je maja po splošni stavki odstopil. Martínez je dejal, da bo spoštoval ustavo, ki je določala, da ne more biti ponovno izvoljen, vendar obljube ni držal. === Salvadorska državljanska vojna (1979–1992) === [[File:32-0032 Monumento a la Memoria y la Verdad.jpg|thumb|Spomenik, izklesan iz črnega marmorja, ki vsebuje imena tisočih žrtev pobojev, ki so se zgodili med državljansko vojno]] Carlos Humberto Romero je bil zadnji predsednik vojaške diktature v državi, ki se je začela leta 1931. ZDA so bile Romerov največji podpornik, vendar se je Carterjeva administracija do oktobra 1979 odločila, da Salvador potrebuje spremembo režima.<ref>{{cite journal|title=Continuity and Change in U.S. Foreign Policy: Carter and Reagan on El Salvador|last=Pastor|first=Robert|journal=Journal of Policy Analysis and Management|volume=3|issue=2|pages=170–190|date=1984|publisher=Association for Public Policy Analysis and Management|jstor=3323931|doi=10.1002/pam.4050030202}}</ref> 15. oktobra 1979 je državni udar pripeljal na oblast Revolucionarno vladno hunto (JRG). Ta je nacionalizirala številna zasebna podjetja in prevzela veliko zasebnih zemljišč. Namen te nove hunte je bil ustaviti revolucionarno gibanje, ki je že potekalo kot odgovor na Duartejevo ukradeno izvolitev. Kljub temu je oligarhija nasprotovala agrarni reformi in hunta se je oblikovala z mladimi reformističnimi elementi iz vojske, kot sta polkovnika Adolfo Arnoldo Majano in Jaime Abdul Gutiérrez,<ref>{{cite web |title=Román Mayorga asume embajada en Venezuela |url=http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |website=elsalvador.com |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140811214354/http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |archive-date=11 August 2014 |date=29 October 2009 }}</ref><ref>{{cite web |title=Chronology of the Civil War in El Salvador |url=http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |website=Kellogg Institute for International Studies |publisher=University of Notre Dame |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170408194257/http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |archive-date=8 April 2017 }}</ref> pa tudi s progresivci, kot sta Guillermo Ungo in Alvarez. Pritisk oligarhije je kmalu razpustil hunto zaradi njene nezmožnosti nadzora nad vojsko pri zatiranju ljudi, ki so se borili za sindikalne pravice, agrarno reformo, boljše plače, dostopno zdravstveno varstvo in svobodo izražanja. Medtem se je gverilsko gibanje širilo na vse sektorje salvadorske družbe. Dijaki in dijaki so bili organizirani v MERS (''Movimiento Estudiantil Revolucionario de Secundaria'', Revolucionarno gibanje dijakov); študenti so bili vključeni v AGEUS (''Asociación de Estudiantes Universitarios Salvadorenos''; Združenje salvadorskih študentov); Delavci so bili organizirani v BPR (''Bloque Popular Revolucionario'', Ljudski revolucionarni blok). Oktobra 1980 je več drugih večjih gverilskih skupin salvadorske levice ustanovilo Narodnoosvobodilno fronto Farabundo Martí ali FMLN. Do konca 1970-ih so vladne enote smrti vsak dan ubijale približno 10 ljudi. Medtem je imela FMLN od 6000 do 8000 aktivnih gverilcev in več sto tisoč honorarnih milic, podpornikov in simpatizerjev.<ref>{{cite journal |last=Mason |first=T.D. |author2=D.A. Krane |title=The Political Economy of Death Squads: Toward a Theory of the Impact of State-Sanctioned Terror |journal=International Studies Quarterly |year=1989 |volume=33 |issue=2 |pages=175–198 |doi=10.2307/2600536|jstor=2600536 |s2cid=36082281 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200731003053/http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-date=31 July 2020 }}</ref> ZDA so podprle in financirale ustanovitev druge hunte, da bi spremenili politično okolje in ustavili širjenje levičarske vstaje. Napoleóna Duarteja so odpoklicali iz izgnanstva v Venezueli, da bi vodil to novo hunto. Vendar je bila revolucija že v teku in njegovo novo vlogo vodje hunte je splošna javnost videla kot oportunistično. Na izid vstaje ni mogel vplivati. Óscar Romero, rimskokatoliški nadškof San Salvadorja, je obsodil krivice in pokole, ki so jih vladne sile zagrešile nad civilisti. Veljal je za ''glas brez glasu'', vendar ga je 24. marca 1980 med mašo umoril eskadron smrti.<ref>{{cite web |last1=Golden |first1=Renny |title=Oscar Romero: Bishop of the Poor |url=http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |website=U.S. Catholic |access-date=17 March 2020 |date=25 February 2009 |archive-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130119005101/http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |url-status=live }}</ref> Nekateri menijo, da je to začetek celotne salvadorske državljanske vojne, ki je trajala od leta 1980 do 1992. Med konfliktom je 'izginilo' neznano število ljudi, ZN pa poročajo, da jih je bilo ubitih več kot 75.000.<ref>{{cite web |last1=Boutros-Ghali |first1=Boutros |title=Report of the UN Truth Commission on El Salvador |url=http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |website=El Equipo Nizkor |publisher=United Nations Security Council |access-date=17 March 2020 |date=29 March 1993 |archive-date=23 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223031646/http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |url-status=live }}</ref> Bataljon Atlácatl salvadorske vojske, ki so ga usposabljale ZDA, je bil odgovoren za pokol v El Mozoteju, kjer je bilo umorjenih več kot 800 civilistov, od tega več kot polovica otrok, pokol v El Calabozu in umor študentov UCA.<ref>{{cite news |last1=Wilkinson |first1=Tracy |title=Notorious Salvadoran Battalion Is Disbanded: Military: U.S.-trained Atlacatl unit was famed for battle prowess but was also implicated in atrocities. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |access-date=17 March 2020 |work=Los Angeles Times |date=9 December 1992 |archive-date=19 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200319215642/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |url-status=live }}</ref> 16. januarja 1992 sta vlada Salvadorja, ki jo je zastopal predsednik Alfredo Cristiani, in FMLN, ki so jo zastopali poveljniki petih gverilskih skupin – Schafik Hándal, Joaquín Villalobos, Salvador Sánchez Cerén, Francisco Jovel in Eduardo Sancho, podpisali mirovne sporazume, ki so jih sklenili Združeni narodi in s katerimi se je končala 12-letna državljanska vojna. Dogodka, ki je potekal na gradu Chapultepec v Mehiki, so se udeležili dostojanstveniki ZN in drugi predstavniki mednarodne skupnosti. Po podpisu premirja je predsednik vstal in se rokoval z novimi bivšimi gverilskimi poveljniki, kar je bilo deležno širokega občudovanja. === Po vojni (1992–2019) === Mirovni sporazumi iz Chapultepeca so narekovali zmanjšanje obsega vojske ter razpustitev nacionalne policije, finančne policije, nacionalne garde in civilne zaščite, paravojaške skupine. Organizirana naj bi bila nova civilna policija. Sodna imuniteta za kazniva dejanja, ki so jih zagrešile oborožene sile, je bila končana; vlada se je strinjala, da se bo podredila priporočilom Komisije za resnico za Salvador (''Comisión de la Verdad Para El Salvador''), ki bi »preiskala resna nasilna dejanja, ki so se zgodila od leta 1980, ter naravo in posledice nasilja ter ... priporočila metode za spodbujanje nacionalne sprave«. Leta 1993 je Komisija predstavila svoje ugotovitve, v katerih je poročala o kršitvah človekovih pravic na obeh straneh konflikta.<ref>{{cite web |last1=Betancur |first1=Belisario |last2=Planchart |first2=Reinaldo Figueredo |last3=Buergenthal |first3=Thomas |title=From Madness to Hope: The 12-Year War in El Salvador: Report of the Commission on the Truth for El Salvador |url=https://www.usip.org/sites/default/files/file/ElSalvador-Report.pdf |website=United States Institute for Peace |publisher=The Commission on the Truth for El Salvador |access-date=17 March 2020 |date=1 January 1993 |archive-date=1 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130201122202/http://www.usip.org/files/file/ElSalvador-Report.pdf |url-status=dead }}</ref> Pet dni pozneje je salvadorski zakonodajalec sprejel zakon o amnestiji za vsa nasilna dejanja v tem obdobju. Od leta 1989 do 2004 so Salvadorčani naklonjeni Nacionalistični republikanski zvezi (ARENA) in so na vseh volitvah do leta 2009 volili predsednike ARENE (Alfredo Cristiani, Armando Calderón Sol, Francisco Flores Pérez, Antonio Saca). Neuspešni poskusi levičarske stranke, da bi zmagala na predsedniških volitvah, so privedli do tega, da je za kandidata namesto nekdanjega gverilskega voditelja izbrala novinarja. 15. marca 2009 je Mauricio Funes, televizijska osebnost, postal prvi predsednik iz FMLN. Inavguriran je bil 1. junija 2009.<ref>{{Cite web|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|title=El Salvador elects its first leftist president, TV host Mauricio Funes|date=2 June 2009|website=Los Angeles Times|access-date=11 April 2021|archive-date=11 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411193343/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|url-status=live}}</ref> Eden od poudarkov Funesove vlade je bilo razkrivanje domnevne korupcije iz prejšnje vlade.<ref>{{cite web |url=http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |title=Funes saca a luz corrupción en gobiernos de ARENA |publisher=Diario CoLatino |year=2009 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20140706065656/http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |archive-date=6 July 2014 }}</ref> [[File: XXIV Conmemoración de los Acuerdos de Paz. (23793774503).jpg|thumb|Podpisniki mirovnih sporazumov. ob 24. obletnici; Sporazumi so privedli do vrste preobrazb, ki so zaznamovale obdobje pred in po nacionalni zgodovini.]] ARENA je Saco uradno izključila iz stranke decembra 2009. Z 12 zvestimi poslanci v državnem zboru je Saca ustanovil svojo stranko, Veliko zavezništvo za nacionalno enotnost (GANA), in sklenil taktično zakonodajno zavezništvo z FMLN. Po treh letih na položaju, ko je Sacova stranka GANA FMLN zagotovila zakonodajno večino, Funes ni ukrepal niti za preiskavo niti za privedbo koruptivnih nekdanjih uradnikov pred sodišče. Gospodarske reforme od začetka 1990-ih so prinesle velike koristi v smislu izboljšanih socialnih razmer, diverzifikacije izvoznega sektorja in dostopa do mednarodnih finančnih trgov na ravni naložbenega razreda. Kriminal ostaja velik problem za naložbeno okolje. V začetku novega tisočletja je salvadorska vlada ustanovila ''Ministerio de Medio Ambiente y Recursos Naturales'' – Ministrstvo za okolje in naravne vire (MARN) – kot odgovor na skrbi glede podnebnih sprememb.<ref name="cdkn.org">{{cite web |title=El Salvador builds resilience in the face of a stormy future |url=https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |website=Climate & Development Knowledge Network |access-date=17 March 2020 |date=24 December 2013 |archive-date=10 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200110224503/https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |url-status=live }}</ref> Marca 2014 je nekdanji gverilski vodja FMLN Cerén tesno zmagal na volitvah. Za predsednika je prisegel 31. maja 2014. Bil je prvi nekdanji gverilec, ki je postal predsednik Salvadorja.<ref name=bbcnews>{{cite web |title=Ex-rebel becomes El Salvador leader |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |website=BBC News |date=1 June 2014 |access-date=26 March 2021 |archive-date=6 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210706185233/https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |url-status=live }}</ref> Oktobra 2017 je sodišče v Salvadorju razsodilo, da sta se nekdanji predsednik Funes in eden od njegovih sinov nezakonito obogatila. Funes je leta 2016 zaprosil za azil v Nikaragvi.<ref>{{cite web |title=Salvador court finds ex-president Funes illegally enriched himself |url=https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |website=Reuters |date=28 November 2017 |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |url-status=live }}</ref> Septembra 2018 je bil nekdanji predsednik Saca obsojen na 10 let zapora, potem ko je priznal krivdo za preusmeritev več kot 300 milijonov ameriških dolarjev državnih sredstev lastnim podjetjem in tretjim osebam.<ref name="OCCRP2018">{{cite web |last1=Papachristou |first1=Lucy |title=Salvadoran Ex-President Sentenced to 10 Years in Prison |url=https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |website=www.occrp.org |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |url-status=live }}</ref> === 2019–danes === [[File: Nayib Bukele talks at his inauguration ceremony.jpg|thumb|Nayib Bukele govori na svoji inavguracijski slovesnosti]] 1. junija 2019 je Nayib Bukele postal novi predsednik Salvadorja.<ref>{{cite web |last1=ALEMAN |first1=MARCOS |title=El Salvador's president sworn in, ending 2-party dominance |url=https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |website=AP NEWS |date=1 June 2019 |access-date=26 March 2021 |archive-date=19 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210619065325/https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |url-status=live }}</ref> Bukele je bil zmagovalec predsedniških volitev februarja 2019. Zastopal je GANA, saj mu je bilo zavrnjeno sodelovanje z novo ustanovljeno stranko Nuevas Ideas. ARENA in FMLN, dve glavni stranki Salvadorja, sta v zadnjih treh desetletjih prevladovali v politiki Salvadorja. Po poročilu Mednarodne krizne skupine (ICG) 2020 se je stopnja umorov v Salvadorju od Bukelejevega prevzema položaja predsednika junija 2019 zmanjšala za kar 60 %. Čeprav je vlada uradno zanikala kakršno koli sodelovanje z organiziranim kriminalom, so poročila v tisku, ki so temeljila na pričevanjih članov vlade in varnostnih uradnikov, navajala, da je obstajal "sporazum o nenapadanju" med deli vlade in tolpami. Stranka ''Nuevas Ideas'' (NI, »Nove ideje«), ki jo je ustanovil Bukele, je skupaj s svojim zaveznikom (GANA) na zakonodajnih volitvah februarja 2021 osvojila približno 63 % glasov. Njegova stranka in zavezniki so osvojili 61 sedežev, kar je precej več kot zaželena super večina 56 sedežev v 84-članskem parlamentu, kar omogoča nesporne odločitve na zakonodajni ravni. Super večina stranki predsednika Bukeleja omogoča, da imenuje člane sodstva in sprejema zakone z malo ali nič nasprotovanja, na primer za odpravo omejitev predsedniških mandatov.<ref>{{cite news |last1=Brigida |first1=Anna-Catherine |last2=Sheridan |first2=Mary Beth |title=El Salvador's leader wins control of legislature in midterm vote; critics fear rising authoritarianism |url=https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |newspaper=The Washington Post |access-date=27 March 2021 |archive-date=12 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412030843/https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |url-status=live }}</ref> 8. junija 2021 so provladni poslanci v zakonodajni skupščini na pobudo predsednika Bukeleja sprejeli zakonodajo, s katero je [[bitcoin]] postal zakonito plačilno sredstvo v Salvadorju.<ref name=btcasamblea202106>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211222071910/https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 |date=22 December 2021 }}, 9 June 2021, official website of the Legislative Assembly of El Salvador</ref> Septembra 2021 je vrhovno sodišče Salvadorja odločilo, da se Bukeleju dovoli drugi mandat leta 2024, kljub dejstvu, da ustava predsedniku prepoveduje dva zaporedna mandata. Odločitev so organizirali sodniki, ki jih je na sodišče imenoval Bukele. Salvador je 25. februarja 2021 postal prva srednjeameriška država, ki ji je SZO podelila certifikat za izkoreninjenje malarije.<ref>{{cite web |title=El Salvador certified as malaria-free by WHO |url=https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |website=www.who.int |language=en |access-date=23 August 2023 |archive-date=23 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230823230611/https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |url-status=live }}</ref> Januarja 2022 je Mednarodni denarni sklad (IMF) pozval Salvador, naj prekliče svojo odločitev, da kriptovaluto uvrsti med zakonita plačilna sredstva. Bitcoin je hitro izgubil približno polovico svoje vrednosti, kar je pomenilo gospodarske težave in, od maja 2022, ko so se državne obveznice trgovale po 40 % prvotne vrednosti, možnost grozečega državnega bankrota; vendar se je vrednost bitcoina od aprila 2025 podvojila, odkar ga je Salvador prvič uvrstil med zakonita plačilna sredstva. Bukele je januarja 2022 napovedal načrte za izgradnjo Bitcoin Cityja ob vznožju vulkana v Salvadorju.<ref>{{cite news |title=IMF urges El Salvador to remove bitcoin as legal tender |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |work=BBC News |date=26 January 2022 |access-date=8 February 2022 |archive-date=8 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220208190323/https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je salvadorska vlada začela obsežen boj proti kriminalnim združbam in nasilju, povezanemu z združbami. Izredne razmere so bile razglašene 27. marca in podaljšane 20. julija. Aretiranih je bilo več kot 53.000 osumljenih članov tolp, kar je povzročilo najvišjo zabeleženo stopnjo zapiranja na svetu. Zaradi zatiranja je bilo po poročanjih ubitih več sto pridržanih, mednarodne organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty International, pa so to razglasile za najhujšo kršitev človekovih pravic v državi od državljanske vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|title=El Salvador experiencing 'alarming regression' on human rights -report|publisher=Reuters|date=5 December 2023|access-date=17 August 2024|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206081044/https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|url-status=live}}</ref> 30. novembra 2023 je zakonodajna skupščina Bukeleju in podpredsedniku Felixu Ulloi odobrila dopust, da bi se lahko osredotočila na svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2024. Bukeleja je na mestu vršilke dolžnosti predsednice nasledila Claudia Rodríguez de Guevara, prva predsednica v zgodovini Salvadorja.<ref>{{cite web|url=https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|title=Asamblea Otorga Permiso a Bukele para que Realice Campaña|trans-title=Assembly Grants Bukele Permission to Realize His Campaign|language=es|date=30 November 2023|access-date=30 November 2023|work=La Prensa Gráfica|first1=Gabriel|last1=Campos Madrid|archive-date=1 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201233327/https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|url-status=live}}</ref> Januarja 2024 je bilo objavljeno, da se je stopnja umorov v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za skoraj 70 %, in sicer na 154 v letu 2023 v primerjavi s 495 umori v letu 2022.<ref>{{cite news |title=Drastic drop in murders caused the popularity of El Salvador's president to soar {{!}} Semafor |url=https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |work=www.semafor.com |date=4 January 2024 |language=en |archive-date=1 March 2024 |access-date=5 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301231631/https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |url-status=live }}</ref> 4. februarja 2024 je bil Bukele ponovno izvoljen na predsedniških volitvah z 84 % glasov. Njegova stranka Nuevas Ideas je osvojila 58 od 60 sedežev v parlamentu. 1. junija 2024 je prisegel za svoj drugi petletni mandat.<ref>{{cite news |title=El Salvador's 'all-powerful' gang-busting President Bukele sworn in for second term |url=https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |work=France 24 |date=1 June 2024 |language=en |archive-date=4 June 2024 |access-date=4 June 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240604064540/https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |url-status=live }}</ref> Februarja 2025 se je salvadorski kongres po pritisku Mednarodnega denarnega sklada strinjal, da Bitcoinu odvzame status zakonitega plačilnega sredstva. Konec julija 2025 je zakonodajna skupščina odobrila spremembe ustave Salvadorja, ki bi odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale posamezne mandate s 5 let na 6. Zakonodajna skupščina je tudi prestavila naslednje predsedniške volitve z leta 2029 na 2027 (s čimer bi sovpadale z zakonodajnimi volitvami tistega leta), po katerih bi začele veljati ustavne spremembe.<ref>{{Cite web |title=El Salvador's Congress approves indefinite presidential reelection and extends presidential terms to 6 years |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |access-date=2 August 2025 |website=ABC News |language=en |archive-date=2 August 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250802013413/https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Salvadorja}} [[File:El Salvador Topography.png|thumb|Topografija Salvadorja]] Salvador leži na ožini Srednje Amerike med zemljepisnima širinama 13° in 15° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 87° in 91° zahodne zemljepisne dolžine. Razteza se 270 km od zahoda proti severozahodu proti vzhodu proti jugovzhodu in 142 km od severa proti jugu, s skupno površino 21.041 km². Kot najmanjša in najbolj gosto poseljena država v celinski Ameriki se Salvador ljubeče imenuje ''Pulgarcito de America'' ('Palec obeh Amerik'). Salvador meji na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Honduras]] ter ima obalo s [[Tihi ocean|Tihim oceanom]]. Skupna dolžina državne meje je 546 km: 203 km z Gvatemalo in 343 km s Hondurasom. Je edina srednjeameriška država, ki nima karibske obale. Obala Pacifika je dolga 307 km. Salvador ima več kot 300 rek, najpomembnejša med njimi je [[Lempa (reka)|Rio Lempa]]. Rio Lempa, ki izvira v Gvatemali, seka severno gorovje, teče vzdolž večjega dela osrednje planote in seka južno vulkansko gorovje, da se izliva v Pacifik. Je edina plovna reka v Salvadorju. S svojimi pritoki odvaja vodo iz približno polovice površine države. Druge reke so običajno kratke in odvajajo vodo iz pacifiških nižav ali tečejo iz osrednje planote skozi razpoke v južnem gorovju v Pacifik. Mednje spadajo Goascorán, Jiboa, Torola, Paz in Río Grande de San Miguel. [[File:Santa Ana - El Salvador (50899359306).jpg|thumb|Ognjenik Ilamatepec (Santa Ana)]] Geografija Salvadorja je vulkanska. Salvador je država, ki leži na [[Pacifiški ognjeni obroč|Ognjenem obroču]], kjer se zgodi večina vulkanov in potresov na Zemlji.<ref>{{Cite web |title=Where do earthquakes occur? |url=https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/earth-hazards/earthquakes/where-do-earthquakes-occur/#:~:text=Over%2080%20per%20cent%20of,active%20zone%20in%20the%20world. |website=bgs.ac.uk |access-date=21 May 2024 |archive-date=21 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240521222457/https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/earth-hazards/earthquakes/where-do-earthquakes-occur/#:~:text=Over%2080%20per%20cent%20of,active%20zone%20in%20the%20world. |url-status=live }}</ref> Najbolj opazen vulkan je Volcan Chaparrastique ([[ognjenik San Miguel]]), ki kaže tudi največjo vulkansko aktivnost. Najvišji vulkan je [[Ilamatepec]]<ref>{{Cite web |title=Santa Ana Volcano |url=https://www.britannica.com/place/Santa-Ana-Volcano |website=britannica.com}}</ref> (ognjenik Santa Ana), ki sega 2384 metrov nad morsko gladino. Poleg teh je še 20 drugih vulkanov, od katerih so mnogi aktivni ali potencialno aktivni. Salvador ima drugo največje število vulkanov med vsemi srednjeameriškimi državami. V Salvadorju je več jezer, ki jih obdajajo vulkanski kraterji, najpomembnejša med njimi sta jezero Ilopango (70 km²) in jezero Coatepeque (26 km²). Jezero Güija je največje naravno jezero v Salvadorju (44 km²). Z zajezitvijo reke Lempa je nastalo več umetnih jezer, največje med njimi je akumulacijsko jezero Cerrón Grande (135 km2). Znotraj meja Salvadorja je skupno 320 km² vode. Najvišja točka Salvadorja je Cerro El Pital z 2730 metri na meji s Hondurasom. Salvador na zahodu prečkata dve vzporedni gorski verigi, med njima pa je osrednja planota, med njima pa ozka obalna ravnina, ki objema Pacifik. Te fizične značilnosti delijo državo na dve fiziografski regiji. Gorske verige in osrednja planota, ki pokrivajo 85 % kopnega, sestavljajo notranje višavje. Preostale obalne ravnice se imenujejo pacifiške nižine. === Podnebje === Salvador ima tropsko podnebje z izrazitimi mokrimi in suhimi letnimi časi.<ref name=":0">{{cite encyclopedia|title=El Salvador: a country study|publisher=Federal Research Division, Library of Congress|location=Washington, D.C.|url=https://www.loc.gov/item/89048948/|last=Helms|first=Mary W.|date=1990|editor-last=Haggerty|editor-first=Richard A.|pages=49–53|isbn=|oclc=44362656|entry=Geography|access-date=15 August 2023|archive-date=14 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231014053412/https://www.loc.gov/item/89048948/|url-status=live}}</ref> Temperature se spreminjajo predvsem z nadmorsko višino in kažejo le malo sezonskih sprememb. Pacifiške nižine so enakomerno vroče in vlažne. Osrednja planota in gorska območja so bolj zmerna. Deževna sezona, lokalno znana kot ''invierno'', traja od maja do oktobra. Skoraj vse letne padavine padejo v tem času, letne količine padavin, zlasti na južnih gorskih pobočjih, pa lahko dosežejo tudi do 2000 milimetrov. Zavarovana območja in osrednja planota prejmejo manjše, čeprav še vedno znatne količine. Padavine v tej sezoni običajno izvirajo iz nizkega zračnega tlaka nad Pacifikom in običajno padajo v močnih popoldanskih nevihtah. Čeprav se v Pacifiku občasno pojavljajo orkani, le redko prizadenejo Salvador, z izjemo orkana ''Mitch'' leta 1998 (ki se je dejansko oblikoval nad Atlantskim bazenom) in orkana ''Emily'' leta 1973. Od novembra do aprila severovzhodni pasati nadzorujejo vremenske vzorce. V teh mesecih zrak, ki teče iz Karibov, med prehodom čez gore v Hondurasu izgubi večino padavin. Ko ta zrak doseže Salvador, je suh, vroč in meglen. Ta letni čas je lokalno znan kot ''verano'' ali poletje. Temperature se glede na letni čas malo spreminjajo; glavni dejavnik je nadmorska višina. Pacifiško nižavje je najbolj vroče območje z letnimi povprečji od 25 do 29 °C. [[San Salvador]] je reprezentativen za osrednjo planoto s povprečno letno temperaturo 23 °C in absolutno najvišjo in najnižjo vrednostjo 38 oziroma 6 °C. Gorska območja so najhladnejša, z letnimi povprečji od 12 do 23 °C in najnižjimi temperaturami, ki se včasih približajo ledišču. === Naravne nesreče === ==== Ekstremni vremenski dogodki ==== Zaradi lege Salvadorja ob Tihem oceanu je izpostavljen hudim vremenskim razmeram, vključno z močnimi nalivi in ​​hudimi sušami, ki jih lahko še bolj poslabšata učinka [[El Niño]] in [[La Niña]].<ref name="cdkn.org" /> V Tihem oceanu občasno nastajajo [[orkan]]i, z izjemo orkana ''Mitch'', ki je nastal v Atlantiku in prečkal Srednjo Ameriko. Poleti leta 2001 je huda suša uničila 80 % salvadorskih pridelkov in povzročila lakoto na podeželju.<ref>{{cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/wideangle/episodes/by-geography/18-with-a-bullet-introduction/750/|title=Photo Essay: El Salvador, the Makings of a Gangland|publisher=Pbs.org|date=11 July 2006|access-date=2 May 2010|archive-date=16 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080416015450/http://www.pbs.org/wnet/wideangle/shows/elsalvador/photo6.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.fiu.edu/~oberbaue/el_salvador.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070702202332/http://www.fiu.edu/~oberbaue/el_salvador.pdf|archive-date=2 July 2007|title=El Salvador|work=Fiu.edu|access-date=2 May 2010}}</ref> 4. oktobra 2005 je močno deževje povzročilo nevarne poplave in zemeljske plazove, ki so terjali najmanj 50 smrtnih žrtev.<ref name="tdfiyp"/> ==== Potresi in vulkanska aktivnost ==== [[File:Vulkan Chaparrastique, El Salvador 2013 01.JPG|thumb|Vulkan San Miguel leta 2013]] Salvador leži vzdolž [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]] in je podvržen znatni tektonski aktivnosti, vključno s pogostimi [[potres]]i in vulkansko aktivnostjo. Glavno mesto San Salvador je bilo uničeno leta 1756 in 1854, močno poškodovano pa je bilo tudi v potresih v letih 1919, 1982 in 1986. Med nedavnimi primeri je potres z magnitudo 7,7 13. januarja 2001, ki je povzročil [[zemeljski plaz]], v katerem je umrlo več kot 800 ljudi.<ref name="tdfiyp">{{cite web |url=https://travel.state.gov/travel/cis_pa_tw/cis/cis_1109.html |title=El Salvador landslide |publisher=Travel.state.gov |access-date=2 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510070619/http://travel.state.gov/travel/cis_pa_tw/cis/cis_1109.html |archive-date=10 May 2010 }}</ref> V drugem potresu mesec dni kasneje, 13. februarja 2001, je umrlo 255 ljudi in bilo poškodovanih približno 20 % stanovanj v državi. Potres z magnitudo 5,7 Mw leta 1986 je povzročil 1500 smrtnih žrtev, 10.000 poškodb in 100.000 ljudi, ki so ostali brez domov.<ref>{{cite journal|last=Harlow|first=David H.|year=1993|title=The San Salvador earthquake of 10 October 1986 and its historical context|url=http://bssa.geoscienceworld.org/content/83/4/1143.abstract|journal=Bulletin of the Seismological Society of America|volume=83|issue=4|pages=1143–1154|doi=10.1785/BSSA0830041143|bibcode=1993BuSSA..83.1143H|s2cid=130882786|access-date=29 July 2012|archive-date=13 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121013005411/http://bssa.geoscienceworld.org/content/83/4/1143.abstract|url-status=live|url-access=subscription}}</ref><ref>{{cite journal|last1 = Bommer|first1=Julian|year=1987|title=The San Salvador earthquake of 10th October 1986|journal=Disasters|volume=11 |issue=2|pages=83–95|doi=10.1111/j.1467-7717.1987.tb00620.x|last2=Ledbetter|first2=Stephen|bibcode=1987Disas..11...83B }}</ref> Salvador ima več kot dvajset vulkanov. Dva od njih, San Miguel in [[ognjenik Izalco]], sta aktivna v zadnjih letih. Od začetka 19. stoletja do sredine 1950-ih je Izalco bruhal tako redno, da si je prislužil ime ''Svetilnik Pacifika''. Njegovi sijoči izbruhi so bili jasno vidni na velikih razdaljah na morju, ponoči pa ga je žareča lava spremenila v bleščeč svetleč stožec. Najnovejši uničujoči vulkanski izbruh se je zgodil 1. oktobra 2005, ko je [[Ognjenik Santa Ana]] bruhal oblak pepela, vročega blata in kamenja, ki je padel na bližnje vasi in povzročil dve smrtni žrtvi. Najhujši vulkanski izbruh na tem območju se je zgodil v 5. stoletju našega štetja, ko je vulkan Ilopango izbruhnil z močjo VEI 6, kar je povzročilo obsežne piroklastične tokove in uničilo majevska mesta.<ref>{{cite journal|last=Dull|first=Robert A.|year=2001|title=Volcanism, Ecology and Culture: A Reassessment of the Volcan Ilopango Tbj eruption in the Southern Maya Realm|journal=Latin American Antiquity|volume=12 |issue=1|pages=25–44|doi=10.2307/971755|author2=Southon|author3=Sheets|jstor=971755|s2cid=163686184}}</ref> === Flora in favna === [[File:Eumomota superciliosa.jpg|thumb|Motmot ''Eumomota superciliosa'' je nacionalna ptica Salvadorja]] Ocenjuje se, da v Salvadorju živi 500 vrst ptic, 1000 vrst metuljev, 400 vrst orhidej, 800 vrst dreves in 800 vrst morskih rib. Od osmih vrst morskih želv na svetu jih šest gnezdi na obalah Srednje Amerike, štiri pa živijo na salvadorski obali: [[orjaška usnjača]], [[prava kareta]], [[orjaška črepaha]] in [[zelenkasta želva]]. Prava kareta je kritično ogrožena vrsta. Nedavna prizadevanja za ohranjanje dajejo upanje za prihodnost [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] v državi. Leta 1997 je vlada ustanovila Ministrstvo za okolje in naravne vire. Leta 1999 je državni zbor odobril splošni okvirni zakon o okolju. Več nevladnih organizacij si prizadeva za zaščito nekaterih najpomembnejših gozdnih območij Salvadorja. Med njimi je najpomembnejša SalvaNatura, ki upravlja El Imposible, največji narodni park v Salvadorju, v skladu s sporazumom s salvadorskimi okoljskimi organi. V Salvadorju je šest kopenskih ekosistemov: gorski gozdovi Srednje Amerike, vlažni gozdovi Sierra Madre de Chiapas, suhi gozdovi Srednje Amerike, borovi hrastovi gozdovi Srednje Amerike, mangrove v zalivu Fonseca in mangrove na severni suhi pacifiški obali.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287|doi-access=free}}</ref> Leta 2018 je imel povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 4,06/10, kar ga uvršča na 136. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmid=33293507|pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> == Upravne delitve == Salvador je razdeljen na 14 departmajev (''departamentos''), ki so nato razdeljeni na 44 občin (''municipios''), ki so prav tako razdeljene na 262 okrožij. {| class="wikitable" style="width:780px" |- ! ! Departma ! Glavno mesto ! Prebivalci 2017<ref>{{Internetquelle |url=http://www.citypopulation.de/ElSalvador-Cities_d.html |titel=El Salvador: Departamentos, Städte & Agglomerationen – Einwohnerzahlen in Karten und Tabellen |sprache=de |abruf=2018-03-18}}</ref> | rowspan=14 style="text-align:center" |[[Slika:Departamentos El Salvador con Etiquetas, color.svg|520px|Karta derpartmajev Salvadorja]] |- | 1 | Ahuachapán | Ahuachapán | {{0|0.}}363.500 |- | 2 | Cabañas | Sensuntepeque | {{0|0.}}167.600 |- | 3 | Chalatenango | Chalatenango | {{0|0.}}204.900 |- | 4 | Cuscatlán | Cojutepeque | {{0|0.}}266.200 |- | 5 | La Libertad | Santa Tecla | {{0|0.}}803.800 |- | 6 | La Paz | Zacatecoluca | {{0|0.}}362.600 |- | 7 | La Unión | La Unión | {{0|0.}}268.400 |- | 8 | Morazán | style="white-space:nowrap" | San Francisco Gotera | {{0|0.}}203.800 |- | 9 | San Miguel | San Miguel | {{0|0.}}499.900 |- | 10 | San Salvador | [[San Salvador]] | 1.786.400 |- | 11 | San Vicente | San Vicente | {{0|0.}}589.300 |- | 12 | Santa Ana | Santa Ana | {{0|0.}}184.100 |- | 13 | Sonsonate | Sonsonate | {{0|0.}}506.500 |- | 14 | Usulután | Usulután | {{0|0.}}374.900 | style="text-align:center;" class="hintergrundfarbe-basis" |} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|El Salvador|Salvador}} {{Wikivoyage}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20090727223316/http://embassy.el-salvador.org.uk/ Embassy of El Salvador in London]}} – content rich site about every aspect of Salvadoran life, government, business, and politics. * [https://web.archive.org/web/20081210074035/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/el-salvador.html Chief of State and Cabinet Members] * [https://web.archive.org/web/20260114021956/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/ El Salvador]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency * [https://web.archive.org/web/20080607084758/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/elsalvador.htm El Salvador] at ''UCB Libraries GovPubs'' * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1220684.stm El Salvador profile] from the BBC News * {{Wikiatlas|El Salvador}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Salvador|*]] {{normativna kontrola}} amjwhm3g92hceyo6sc443sywwcgizho 6744782 6744758 2026-08-30T18:15:09Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ 6744782 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Salvador}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Salvador | common_name = Salvador | common_name2 = Salvadorja | native_name = República de El Salvador | image_flag = Flag of El Salvador.svg | image_coat = Coat of arms of El Salvador.svg | national_motto = {{jezik|es|Dios, Unión, Libertad}}<br />{{small|{{jezik-sl|»Bog, unija, svoboda«}}}} | national_anthem = ''Himno Nacional de El Salvador''<br />({{lang-sl|»Nacionalna himna Salvadorja«}})<div style="padding-top:0.5em;">[[File:El Salvador National Anthem.ogg|center]]</div> | image_map = El Salvador (orthographic projection).svg | image_map2 = | capital = [[San Salvador]] | coordinates = {{coord|13|41|56|N|89|11|29|W|type:city_region:SV-SS}} | largest_city = [[San Salvador]] | official_languages = [[Salvadorska španščina|španščina]] | ethnic_groups = {{vunblist | 86,3&nbsp;% [[mestic]]ev (mešanih [[beli Latinoameričani|belcev]] in [[Domorodna ljudstva Salvadorja#Salvador|domorodcev]]) | 12,7&nbsp;% [[beli latinoameričani|belcev]] | 0,2&nbsp;% [[domorodna ljudstva Amerik#Salvador|domorodcev]] | 0,1&nbsp;% [[Afrolatinski Američani|črncev]] | 0,7&nbsp;% drugih<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|title=El Salvador - The World Factbook|website=www.cia.gov|accessdate=2021-06-12|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507021641/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|url-status=dead}}</ref>}} | demonym = Salvadorec, Salvadorka<br>gvanako (pogovorno) | government_type = [[Unitarna država|unitarna]] [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika|ustavna republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = Nayib Bukele | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = Félix Ulloa | legislature = zakonodajna skupščina | sovereignty_type =Neodvisnost | established_event1 = {{nowrap|od [[Španija|Španije]]}} | established_date1 = 15. septembra 1821 | established_event2 = od [[prvo mehiško cesarstvo|prvega mehiškega cesarstva]] | established_date2 = 1. julija 1823 | established_event3 = od <br/>[[Zvezna republika Srednja Amerika]] | established_date3 = 12. junija 1824 | established_event4 =mednarodno priznanje<ref name="FitzGerald2014">{{navedi knjigo|author=David Scott FitzGerald|title=Culling the Masses|url=https://books.google.com/books?id=ldNoAwAAQBAJ&pg=PA363|date=22. april 2014|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-36967-2|page=363}}</ref> | established_date4 = 18. februarja 1841 | area_km2 = 21.041 | area_rank = 148. | percent_water = 1,5 | population_census = {{IncreaseNeutral}} 6.029.976<ref name="census">{{cite web|url=https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |title= Presentación Nacional de Resultados Censo de Población y Vivienda El Salvador 2024 (Segunda Entrega) |trans-title= National Presentation of Results of the Population and Housing Census of El Salvador 2024 (2nd Edition)|language=es|date=30 January 2025 |access-date=22 February 2025|work=Central Reserve Bank of El Salvador |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20250222101906/https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |archive-date= 22 February 2025}}</ref> | population_census_year = 2024 | population_census_rank = 114. | population_density_km2 = auto | population_density_rank = 46. | GDP_PPP = {{increase}} $88,323 mrd<ref name="IMFWEO.SV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2024 Edition. (El Salvador) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2024 |access-date=2 January 2025 |archive-date=9 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109201821/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_rank = 107. | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $13.753 | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{increase}} $37.843 billion | GDP_nominal_rank = 104. | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $5893 | GDP_nominal_per_capita_rank = 108. | Gini = 38,8 <!--number only--> | Gini_year = 2022 | Gini_change = stabilno | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |url-status=dead |archive-date=4 February 2021 |title=Gini Index coefficient|publisher=The World Factbook|access-date=24 September 2024}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,678 | HDI_year = 2023 | HDI_change =increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank =123. | currency = {{unbulleted list | [[ameriški dolar]] ([[ISO 4217|USD]], od 2001){{efn|[[Ameriški dolar]] je valuta v uporabi. Finančni podatki se izražajo v ameriških dolarjih in [[salvadorski kolon|salvadorskih kolonih]], vendar kolon ni več v obtoku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |title=Main Aspects of the Law |access-date=2007-07-08 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |archive-date=8. julija 2007 }}</ref>}} | [[bitcoin]] (BTC, XBT, od septembra 2021<ref>{{navedi splet|url=https://cryptonews.com/news/el-salvador-passes-the-bitcoin-law-10617.htm|title=El Salvador Passes Bitcoin Bill: Countdown to Legal Tender Status Begins|website=cryptonews.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2021/jun/09/el-salvador-bitcoin-legal-tender-congress|title=El Salvador becomes first country to adopt bitcoin as legal tender|date=2021-06-09|website=the Guardian}}</ref>)<ref name=btcasamblea>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal], 9. junij 2021, uradna spletna stran zakonodajne skupščine Salvadorja</ref> }} | time_zone = [[centralni časovni pas|CST]] | utc_offset = −6 | calling_code = 503{{efn|Telefonske družbe (tržni delež): Tigo (45&nbsp;%), Claro (25&nbsp;%), Movistar (24&nbsp;%), Digicel (5,5&nbsp;%), Red (0,5&nbsp;%).}} | cctld = .sv | footnotes = {{seznam opomb|group=infobox}} |utc_offset_DST= }} '''Salvador''' ({{jezik-es|El Salvador}}; {{IPA-es|el salβaˈðoɾ|lang|ES-pe - El Salvador.ogg}}, dobesedno ''[[Jezus Kristus|Odrešenik]]''«), uradno '''Republika Salvador''' ({{jezik-es|República de El Salvador}}), je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Na severovzhodu meji na [[Honduras]], na severozahodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Glavno in največje mesto Salvadorja je [[San Salvador]]. Leta&nbsp;2024 je imela država približno 6,00&nbsp;milijona prebivalcev.{{UN_Population|ref}} Območje je več tisočletij nadzorovalo več [[Mezoamerika|mezoameriških]] ljudstev, zlasti [[Lenka]],<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://archive.org/details/MonarchsOfTheIceAge/mode/2up|title=Monarchs of the Ice Age|last=Chevez|first=Lionel|date=July 24, 2017|access-date=4. aprila 2020}}</ref> [[Maji]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|title=Joya De Ceren Archaeological Park|website=FUNDAR|access-date=4. aprila 2020|archive-date=2019-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190914063837/http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|url-status=dead}}</ref> pozneje [[Kuzkatleki]].<ref>{{navedi knjigo|last=Campbell|first=Lyle|title=The Pipil Language of El Salvador|publisher=Mouton Publishers|year=1985|pages=9}}</ref> Arheološki spomeniki kažejo na zgodnjo prisotnost [[Olmeki|Olmekov]] okoli 1.&nbsp;tisočletja&nbsp;pr.&nbsp;n.&nbsp;št.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Ej1Ya6YDvpoC&q=olmec+stone+tazumal|title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador|last=Kelly|first=Joyce|year=1996|page=288|isbn=9780806128610|access-date=4. aprila 2020}}</ref> V začetku 16.&nbsp;stoletja je srednjeameriško ozemlje zavzel [[špansko zavojevanje Salvadorja|Španski imperij]] in ga vključil v podkraljevino [[Nova Španija|Novo Španijo]], katere glavno mesto je bilo [[Ciudad de Mexico]]. Vendar je Podkraljevina Španija le malo vplivala na vsakodnevno dogajanje na polotoku, ki so ga kolonizirali leta&nbsp;1524. Leta&nbsp;1609 so Španci območje razglasili za [[Generalno kapetanstvo Gvatemale]]. Salvadorsko ozemlje je bilo vanj vključeno do razglasitve neodvisnosti od Španije leta&nbsp;1821, nato pa je spadalo pod [[prvo mehiško cesarstvo]], od katerega se je leta 1823 odcepilo in se pridružilo [[Zvezna republika Srednja Amerika|Zvezni srednjeameriški republiki]]. Ko je republika leta 1841 razpadla, je Salvador postal suverena država, nato pa je kratek čas – od leta&nbsp;1895 do leta&nbsp;1898 – tvoril unijo, imenovano [[Velika republika Srednja Amerika]], s [[Honduras]]om in [[Nikaragva|Nikaragvo]].<ref name="Boland2001">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/2 2]}}</ref><ref name="IhrieOropesa2011">{{navedi knjigo|first1=Maureen|last1=Ihrie|first2=Salvador|last2=Oropesa|title=World Literature in Spanish: An Encyclopedia &#91;3 volumes&#93;: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=zPDFHE_5besC&pg=PA332|date=20. oktober 2011|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-08083-8|page=332}}</ref><ref name="Haskin2012">{{navedi knjigo|first=Jeanne M.|last=Haskin|title=From Conflict to Crisis: The Danger of U.S. Actions|url=https://books.google.com/books?id=O9hr0Ze14H0C&pg=PA152|year=2012|publisher=Algora Publishing|isbn=978-0-87586-961-2|page=152}}</ref> Od poznega 19.&nbsp;stoletja do sredine 20.&nbsp;stoletja je Salvador pretresala kronična politična in gospodarska nestabilnost z državnimi udari, upori in vrsto avtoritarnih vladarjev. Dolgotrajna socialno-gospodarska neenakost in državljanski nemiri so privedli do uničujoče [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorske državljanske vojne]], ki je trajala od leta&nbsp;1979 do leta&nbsp;1992 in v kateri so se borile vladne vojaške sile, ki so jih podpirale [[Združene države Amerike]], in koalicija levičarskih gverilskih skupin. Konflikt se je končal z [[mirovni sporazum v Čapultepecu|mirovnim sporazumom v Čapultepecu]]. S tem dogovorom je bila vzpostavljena današnja večstrankarska ustavna republika. Med državljansko vojno so številni Salvadorci emigrirali v Združene države Amerike in so bili leta 2008 tam ena od največjih priseljenskih skupin.<ref>{{navedi splet|last=Terrazas|first=Aaron Terrazas Aaron|date=2010-01-05|title=Salvadoran Immigrants in the United States in 2008|url=https://www.migrationpolicy.org/article/salvadoran-immigrants-united-states-2008|access-date=2020-10-25|website=migrationpolicy.org|language=en}}</ref> V gospodarstvu Salvadorja zgodovinsko prevladuje kmetijstvo. Španci so v si v 16.&nbsp;stoletju prilastili nasade [[kakavovec|Kakavovca]], ki jih je bilo največ na pobočjih vulkana [[Izalco]], ter [[balzam]]a na območjih [[La Libertad (Salvador)|La Libertad]] in [[Ahuachapan]]. Temu je v 19.&nbsp;stoletju sledil razcvet pridelave [[Indigofera|indiga]] (špansko ''añil''), ki so ga uporabljali predvsem kot barvilo.<ref name="Montgomery1995">{{navedi knjigo|author=Tommie Sue Montgomery|title=Revolution in El Salvador: From Civil Strife to Civil Peace|url=https://books.google.com/books?id=6xTklQxPGe8C&pg=PA27|year=1995|publisher=Westview Press|isbn=978-0-8133-0071-9|page=27}}</ref><ref name="Murray1997">{{navedi knjigo|first=Kevin|last=Murray|title=El Salvador: Peace on Trial|url=https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr|url-access=registration|date=1. januarja 1997|publisher=Oxfam|isbn=978-0-85598-361-1|pages=[https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr/page/8 8]–}}</ref> Pozneje so pridelovali predvsem [[kavovec|kavo]], ki je do začetka 20.&nbsp;stoletja predstavljala 90&nbsp;% izvoznega prihodka.<ref name="Boland2001b">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/8 8]}}</ref><ref name="Pearcy2006">{{navedi knjigo|first=Thomas L.|last=Pearcy|title=The History of Central America|url=https://books.google.com/books?id=BJRoO1VWCSYC&pg=PA43|year=2006|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-32293-8|page=43}}</ref> Salvador je pozneje zmanjšal svojo odvisnost od pridelave kave in gospodarstvo razpršil z vzpostavitvijo trgovinskih in finančnih povezav ter razširitvijo proizvodnega sektorja.<ref name="FoleyHapipi2005">{{navedi knjigo|first1=Erin|last1=Foley|first2=Rafiz|last2=Hapipi|title=El Salvador|url=https://books.google.com/books?id=PPwwabJIEdkC&pg=PA43|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1967-9|page=43}}</ref> Od leta&nbsp;1892 so uporabljali valuto [[salvadorski kolon]], leta 2001 pa so jo zamenjali z [[ameriški dolar|ameriškim dolarjem]].<ref>{{navedi splet|title=Main Aspects of the Law|url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|archive-date=8. julija 2007|access-date=2007-07-08}} bcr.gob.sv</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === V [[pleistocen]]u je območje naseljevala izumrla megafavna, vključno z velikanskim talnim lenivcem ''Eremotherium'', ''toksodontidom Mixotoxodon'', ''gomfoterjem Cuvieronius'', ''gliptodontom Glyptotherium'', ''kamelidom Hemiauchenia'' in prazgodovinskim konjem ''Equus conversidens''.<ref>{{Cite journal |last=Cisneros |first=Juan Carlos |date=30 December 2005 |title=New Pleistocene vertebrate fauna from El Salvador |url=https://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |journal=Revista Brasileira de Paleontologia |volume=8 |issue=3 |pages=239–255 |doi=10.4072/rbp.2005.3.09 |bibcode=2005RvBrP...8..239C |issn=1519-7530 |archive-date=2 June 2018 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180602060132/http://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Cisneros, J.C., 2008, The fossil mammals of El Salvador: New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin, 44, 375–380.  </ref> Arheološki dokazi, zlasti žlebljeni kamniti izstrelki, odkriti v zahodnem Salvadorju, kažejo, da človeška poselitev verjetno sega v paleoindijansko obdobje.<ref>“Las tradiciones Clovis y Cola de Pescado en Centroamérica” Anales de la Academia de Geografía e Historia de Guatemala, LXXXVII (2012): 181–212. Guatemala, 2014.</ref> === Predkolumbovsko obdobje === Arheološke raziskave predkolumbovskega Salvadorja ostajajo omejene, predvsem zaradi visoke gostote prebivalstva, ki omejuje možnosti izkopavanj, in zgodovinske vulkanske aktivnosti, ki prekriva potencialna najdišča pod debelimi plastmi vulkanskega pepela. Posledično so podatki o zgodnjih človeških naseljih – zlasti tistih iz predklasičnega obdobja in predhodnih obdobij – še vedno redki.<ref>{{Cite journal |last=Szymański |first=Jan |date=31 December 2020 |title=Recent Research at San Isidro, El Salvador, in the Context of Southeastern Mesoamerican Archaeology |url=https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |journal=Estudios Latinoamericanos |volume=40 |pages=5–32 |doi=10.36447/estudios2020.v40.art1 |issn=0137-3080 |url-access=subscription |doi-access=free |archive-date=21 August 2024 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240821180427/https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |url-status=live }}</ref> Pomembno arheološko najdišče v zahodnem Salvadorju je [[Tazumal]], ki je bil prvič naseljen okoli leta 1200 pr. n. št. in je v predklasičnem obdobju postal pomembno urbano naselje na obrobju majevske civilizacije ter bil močno vpleten v trgovanje z dragocenimi predmeti, kot so [[keramika]], [[obsidian]], [[kakav]] in [[hematit]]. Naselje je bilo okoli leta 430 n. št. močno poškodovano zaradi vulkanskega izbruha, po katerem si ni nikoli več povrnilo nekdanjega pomena.<ref>{{Cite journal |last=Dull |first=Robert A. |date=March 2007 |title=Evidence for Forest Clearance, Agriculture, and Human-Induced Erosion in Precolumbian El Salvador |url=http://dx.doi.org/10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |journal=Annals of the Association of American Geographers |volume=97 |issue=1 |pages=127–141 |doi=10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |bibcode=2007AAAG...97..127D |issn=0004-5608|url-access=subscription }}</ref> Drugo pomembno predkolumbovsko naselje je [[Cara Sucia]] na skrajnem zahodu države, ki se je začelo kot majhno naselje okoli leta 800 pr. n. št. na začetku srednjega predklasičnega obdobja. V poznem klasičnem obdobju (600–900 n. št.) se je Cara Sucia razvila v pomembno urbano naselje, preden je bila v 10. stoletju nenadoma uničena.<ref>Moraga, Regina, Elisa Mencos, Philippe Costa y Sébastien Perrot-Minnot 2010 La Relación entre Cara Sucia (El Salvador) y la zona de Cotzumalguapa (Guatemala): La perspectiva desde un análisis cerámico. En XXIII Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala, 2009 (editado por B. Arroyo, A. Linares y L. Paiz), pp.1180-1192. Museo Nacional de Arqueología y Etnología, Guatemala (versión digital).</ref> [[File:Temazcal en Joya de Cerén.jpg|thumb|Temazcal v [[Joya de Cerén]]]] Ljudstvo Pipil, nahua govoreče skupine, ki izvirajo iz osrednje Mehike, se je začelo seliti okoli leta 800 n. št. in naselilo osrednje in zahodne regije Salvadorja.<ref name="Campbell1985">{{cite book |last=Campbell |first=Lyle |url=https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |title=The Pipil Language of El Salvador |publisher=Walter de Gruyter |year=1985 |isbn=978-0-89925-040-3|access-date=6 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110213911/https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |archive-date=10 January 2024 |url-status=live}}</ref>{{rp|pages=924–925}} Nahua Pipil so bili zadnji avtohtoni prebivalci, ki so prispeli v Salvador.<ref name="Fowler1991">{{cite book|author=William R. Fowler, Jr.|date=6 August 1991|isbn=978-0-8493-8831-6|page=8|publisher=CRC Press|title=The Formation of Complex Society in Southeastern Mesoamerica|url=https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143138/https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Svoje ozemlje so poimenovali Kuskatan, beseda iz jezika nawat,<ref name="Cárdenas1950">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|title=Tratado de etimologías de la lengua aztekatl: para uso de profesores y estudiantes de historias de América y de México, de ciencias naturales y ciencias sociales de las escuela secundarias, normales y preparatorias|url=https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|year=1950|publisher=U. Tl. I. Aztekatl|page=27|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> ki pomeni 'Kraj dragocenih draguljev', kar se je izoblikovalo v klasični [[nahuatl]]ski Cōzcatlān in je splošno znano kot [[Cuzcatlan]].<ref name="Baratta1951">{{cite book|author=María de Baratta|date=1951|page=15|publisher=Ministerio de Cultura|title=Cuzcatlán típico: ensayo sobre etnofonía de El Savator, folklore, folkwisa y folkway|url=https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143244/https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Cárdenas1964">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|page=47|publisher=Secretaría de Educación Pública|title=Aztequismos en el español de México|url=https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|year=1964|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143141/https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|url-status=live}}</ref> To je bilo največje ozemlje na salvadorskem ozemlju do stika z Evropo. Izraz ''Cuzcatleco'' se pogosto uporablja za identifikacijo osebe s salvadorsko dediščino, čeprav ima večina vzhodnega prebivalstva avtohtono dediščino lenškega izvora, prav tako njihova krajevna imena, kot so Intipuca, Chirilagua in Lolotique. Večina arheoloških najdišč v zahodnem Salvadorju, kot sta [[Lago de Guija]] in [[Joya De Ceren]], kaže na predkolumbovsko majevsko kulturo. Cihuatan kaže znake materialne trgovine s severno kulturo Nahua, vzhodnimi kulturo Majev in Lenca ter južno nikaragovsko in kostariško avtohtono kulturo.<ref>{{Cite web|url=http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html|title=Cihuatan|last=Olson Bruhns|first=Karen|website=Cihuatan: El Salvador's Ancient City|access-date=5 April 2020|archive-date=20 February 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200220140910/http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html}}</ref> Tazumalova manjša struktura B1-2 kaže arhitekturni slog talud-tablero, ki je povezan s kulturo Nahua in ustreza njihovi migracijski zgodovini iz Anahuaca. V vzhodnem Salvadorju je najdišče Quelepa iz obdobja Lenca poudarjeno kot pomembno predkolumbovsko kulturno središče in kaže povezave z majevskim najdiščem [[Copan]] v zahodnem [[Honduras]]u, pa tudi s prej omenjenima najdiščema v Chalchuapi in Cara Sucia v zahodnem Salvadorju. Preiskava najdišča La Laguna v Usulutanu je prav tako odkrila predmete Copador, ki ga povezujejo s trgovsko potjo Lenca-Maji. === Prihod Evropejcev (1522) === Do leta 1521 se je število avtohtonega prebivalstva mezoameriškega območja drastično zmanjšalo zaradi epidemije [[črne koze|črnih koz]], ki se je širila po ozemlju, čeprav v Cuzcatlánu ali severnem delu Managuare še ni doseglo pandemične ravni.<ref name="Peters2005">{{cite book|author=Stephanie True Peters|title=Smallpox in the New World|url=https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1637-1|pages=13–18|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143249/https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="Card2007">{{cite thesis|first=Jeb J.|last=Card|title=The Ceramics of Colonial Ciudad Vieja, El Salvador: Culture Contact and Social Change in Mesoamerica| institution= Tulane University | degree= PhD |year=2007|page=99}}</ref><ref>{{cite book|title=Explorer's Guide El Salvador: A Great Destination|url=https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36|date=4 October 2010|publisher=Countryman Press|isbn=978-1-58157-114-1|page=36|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Prvi znani obisk Špancev na današnjem salvadorskem ozemlju je opravil admiral Andrés Niño, ki je vodil odpravo v Srednjo Ameriko. Izkrcal se je v zalivu Fonseca 31. maja 1522 pri otoku Meanguera, ki ga je poimenoval Petronila,<ref name="Valdés2006">{{cite book|author=Gonzalo Fernández de Oviedo y Valdés|title=Writing from the edge of the world: the memoirs of Darién, 1514–1527|url=https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|date=28 August 2006|publisher=University of Alabama Press|isbn=978-0-8173-1518-4|page=164|access-date=16 September 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143256/https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|url-status=live}}</ref> nato pa se je odpravil do zaliva Jiquilisco ob ustju reke Lempa. Prvi avtohtoni prebivalci, ki so imeli stik s Španci, so bili Lenca iz vzhodnega Salvadorja. ==== Osvojitev Cuzcatlána in Managuare ==== [[File:Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg|thumb|upright|Španski konkvistador [[Pedro de Alvarado]]]] Leta 1524 so [[Pedro de Alvarado]], njegov brat Gonzalo in njihovi možje po sodelovanju pri osvajanju Azteškega imperija prečkali Rio Paz proti jugu na ozemlje Cuzcatlana.<ref>{{Cite web |title=The Pipils of El Salvador |url=https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |access-date=7 May 2025 |website=Teaching Central America |language=en-US |archive-date=14 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250514124250/https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |url-status=live }}</ref> Ob prihodu so bili Španci razočarani, ko so odkrili, da imajo Pipili malo zlata v primerjavi s tistim, kar so našli v Gvatemali ali Mehiki. Majhno količino zlata, ki je bila na voljo, je bilo treba izpirati, da bi jo lahko dobili. Sčasoma so Španci prepoznali bogastvo vulkanskih tal v deželi. Po tem odkritju je španska krona začela podeljevati zemljo na podlagi sistema ''encomienda''.<ref>{{citation |url=https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |title=El Salvador: A Country Study |series=Area handbook |editor-last=Haggerty |editor-first=Richard A. |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |date=1990 |pages=4–5 |access-date=11 April 2024 |archive-date=30 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210430062634/https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |url-status=live }}</ref> Pedro Alvarado je junija 1524 vodil prvi vdor, da bi razširil svojo oblast na Cuzcatlán.<ref name="NicholsPool2012">{{cite book|first1=Deborah L.|last1=Nichols|first2=Christopher A.|last2=Pool|title=The Oxford Handbook of Mesoamerican Archaeology|url=https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94|date=18 October 2012|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-539093-3|page=94|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143751/https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Ko je prispel na meje kraljestva, je videl, da so bili civilisti evakuirani. Bojevniki Cuzcatlec so se preselili v obalno mesto Acajutla in čakali na Alvarada in njegove sile. Alvarado se je približal, prepričan, da bo rezultat podoben tistemu, kar se je zgodilo v Mehiki in Gvatemali. Mislil je, da se bo z lahkoto spopadel s to novo avtohtono silo, saj so mehiški zavezniki na njegovi strani in Pipil govorili podoben jezik.<ref name="Pan AmericanUnion1934">{{cite book|author=Lily de Jongh Osborne|title=Index to the Bulletin of the Pan American Union|chapter-url=https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182|series=1-12|volume=LXVII|year=1934|publisher=Pan American Union|page=182|chapter=El Salvador|access-date=4 January 2020|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143803/https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Alvarado je vojake Cuzcatlec opisal kot ščite, okrašene z barvitim eksotičnim perjem, oklep, podoben telovniku, iz tripalčnega bombaža, ki ga puščice niso mogle prebiti, in dolge sulice. Obe vojski sta utrpeli veliko žrtev, ranjeni Alvarado se je umaknil in izgubil veliko svojih mož, zlasti med mehiškimi indijanskimi pomožnimi enotami. Ko se je njegova vojska pregrupirala, se je Alvarado odločil, da se odpravi v prestolnico Cuzcatlana in se ponovno sooči z oboroženim Cuzcatlec. Ranjen, nezmožen boja in skrit v pečinah je Alvarado poslal svoje španske može na konjih, da se približajo Cuzcatlekom, da bi videl, ali se bodo bali konj, vendar se niso umaknili, se Alvarado spominja v svojih pismih [[Hernán Cortés|Hernánu Cortésu]].<ref>{{Cite web|url=http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf|title=En la Búsqueda de Cuscatlan|last=Amaroli| first=Paul| date=1986| website=FUNDAR|access-date=4 April 2020|archive-date=31 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200731030112/http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf}}</ref> Cuzcatleki so ponovno napadli in tokrat ukradli špansko orožje. Alvarado se je umaknil in poslal mehiške sle, da bi od bojevnikov Cuzcatlekov zahtevali, da vrnejo ukradeno orožje in se predajo nasprotnikovemu kralju. Cuzcatleki so odgovorili z znamenitim odgovorom: »Če želite svoje orožje, pridite ponj«. Dnevi so minevali in Alvarado se je bal zasede in poslal še več mehiških slov na pogajanja, vendar se ti sli niso nikoli vrnili in so bili domnevno usmrčeni. [[File:Tazumal 10.jpg|thumb|[[Tazumal]], zgrajen med letoma 250 in 1200 n. št., majevsko najdišče v departmaju Santa Ana]] Španskim prizadevanjem so se Pipil in njihovi majevsko govoreči sosedje odločno uprli. Premagali so Špance in preostanek njihovih zaveznikov Tlaxcalan, zaradi česar so se morali umakniti v Gvatemalo. Potem ko je bil ranjen, je Alvarado opustil vojno in za nadaljevanje naloge imenoval svojega brata Gonzala de Alvarado. Dve poznejši ekspediciji (prva leta 1525, nato pa manjša skupina leta 1528) sta Pipile spravili pod španski nadzor, saj so bili Pipili oslabljeni tudi zaradi regionalne epidemije črnih koz. Leta 1525 je bila osvojitev Cuzcatlána končana in ustanovljeno je bilo mesto San Salvador. Španci so se soočili z velikim odporom Pipilov in niso mogli doseči vzhodnega Salvadorja, območja Lenca. Leta 1526 so Španci ustanovili garnizijsko mesto San Miguel v severni Managuari – ozemlju Lenca, ki ga je vodil drug raziskovalec in konkvistador, Luis de Moscoso Alvarado, nečak Pedra Alvarado. Ustno izročilo pravi, da je majevsko-lenška kronska princesa Antu Silan Ulap I. organizirala odpor proti konkvistadorjem.[47] Commonwealth Lenca je bil zaskrbljen zaradi Moscosove invazije, Antu Silan pa je potoval od vasi do vasi in združil vsa mesta Lenca v današnjem Salvadorju in Hondurasu proti Špancem. Z nepričakovanimi napadi in številčno premočjo so uspeli pregnati Špance iz San Miguela in uničiti garnizijo. Deset let so Lenci preprečevali Špancem, da bi zgradili stalno naselbino. Nato so se Španci vrnili z več vojaki, vključno s približno 2000 prisilnimi rekruti iz avtohtonih skupnosti v Gvatemali. Voditelje Lencev so zasledovali naprej v gore Intibucá. Antu Silan Ulap je sčasoma predal nadzor nad odporom Lencev Lempiri (imenovani tudi Empira).<ref>{{Cite web |title=World Directory of Minorities and Indigenous Peoples - El Salvador : Lencas |url=https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |access-date=7 May 2025 |website=Refworld |language=en |archive-date=20 July 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250720141855/https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |url-status=live }}</ref> Lempira je bil med avtohtonimi voditelji pomemben, saj se je posmehoval Špancem, tako da je po ujetje nosil njihova oblačila in uporabljal njihovo orožje, ujete v bitki. Lempira se je šest let boril kot poveljnik tisočih sil Lenca v Managuari, dokler ni bil ubit v bitki. Preostale sile Lenca so se umaknile v hribe. Španci so nato leta 1537 lahko obnovili svoje garnizijsko mesto San Miguel. === Kolonialno obdobje (1525–1821) === [[File:Iglesia Colonial Metapan.jpg|thumb|left|Kolonialna cerkev San Pedro Apóstol v Metapánu, zgrajena med letoma 1736 in 1743]] [[File:Proclama de libertad (indep. Centroamérica).jpg|thumb|Slika praznovanja prvega gibanja za neodvisnost v San Salvadorju. V sredini je José Matías Delgado]] V kolonialnem obdobju sta bila San Salvador in San Miguel del generalne kapitanije Gvatemala, znane tudi kot Kraljevina Gvatemala ({{langx|es|Reino de Guatemala}}), ustanovljene leta 1609 kot upravna delitev Nove Španije. Salvadorsko ozemlje je upravljal župan Sonsonateja, San Salvador pa je bil leta 1786 ustanovljen kot ''intendencia''. Od konca 16. stoletja je gojenje indiga postalo pomemben del salvadorskega gospodarstva, ki se je razširilo zlasti v središču, vzhodu in vzdolž obale, skupaj z drugimi tržnimi pridelki, kot je sladkor. Nevarni delovni pogoji na plantažah indiga so v povezavi z agresivnim novačenjem delovne sile iz vasi, boleznimi, ki so jih prinesli Španci, in izgubo skupnih zemljišč (''ejidos'') v kolonialnem obdobju privedli do postopnega upada avtohtonega prebivalstva teh regij, saj so se njihove skupnosti razpadle in se asimilirale v ladino družbo. Severne obmejne regije države so doživele podoben pojav zaradi širjenja živinoreje. Po drugi strani pa so avtohtone skupnosti bolj neokrnjene preživele na zahodu države, kjer je gospodarstvo temeljilo na kakavu in balzamu ter je bilo zaščiteno pred živinorejo in boleznimi, kar je omogočilo ohranitev avtohtonega kmetijstva in posledično njihovih družbenih struktur, jezika in identitete.<ref>{{cite web |last1=Mac |first1=Chapin |title=The 500,000 Invisible Indians of El Salvador {{!}} Cultural Survival |url=https://www.culturalsurvival.org/publications/cultural-survival-quarterly/500000-invisible-indians-el-salvador |website=www.culturalsurvival.org |access-date=27 June 2026 |language=en |date=2 March 2010}}</ref> Leta 1811 je kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov spodbudila srednjeameriške elite k poskusu pridobitve neodvisnosti od španske krone. Najpomembnejša notranja dejavnika sta bila želja lokalnih elit, da bi nadzorovale zadeve države brez vmešavanja španskih oblasti, in dolgoletna kreolska težnja po neodvisnosti. Glavna zunanjega dejavnika, ki sta spodbudila gibanje za neodvisnost, sta bila uspeh [[francoska revolucija|francoske]] in [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]] v 18. stoletju ter oslabitev vojaške moči španske krone zaradi napoleonskih vojn, kar je povzročilo nezmožnost učinkovitega nadzora nad kolonijami. Novembra 1811 je salvadorski duhovnik José Matías Delgado pozvonil na zvonove cerkve Iglesia La Merced v San Salvadorju, pozval k uporu in sprožil gibanje za neodvisnost leta 1811. Ta upor je bil zadušen, mnogi njegovi voditelji pa so bili aretirani in obsojeni na zaporno kazen. Leta 1814 se je začel še en upor, ki je bil prav tako zadušen. === Neodvisnost (1821) === Leta 1821 so španske oblasti zaradi nemirov v Gvatemali kapitulirale in podpisale Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, s katerim so celotno generalno kapitanstvo Gvatemale (ki obsega sedanja ozemlja Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve in Kostarike ter mehiško zvezno državo Chiapas) osvobodile španske oblasti in razglasile neodvisnost. Leta 1821 se je Salvador pridružil Kostariki, Gvatemali, Hondurasu in Nikaragvi v uniji, imenovani [[Zvezna republika Srednja Amerika]]. [[File:Vergara detalle firmaacta1821.JPG|thumb|left|[[José Matías Delgado]] podpisuje Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, 15. september 1821]] V začetku leta 1822 so oblasti novo neodvisnih srednjeameriških provinc na sestanku v mestu Guatemala glasovale za pridružitev novo ustanovljenemu Prvemu mehiškemu cesarstvu pod vodstvom Agustína de Iturbideja. Salvador se je upiral in vztrajal pri avtonomiji za srednjeameriške države. Mehiški vojaški odred je odkorakal v San Salvador in zatrl nestrinjanje, toda s padcem Iturbideja 19. marca 1823 se je vojska umaknila nazaj v Mehiko.<ref name="Marure1895">{{cite book|last1=Marure|first1=Alejandro|date=1895|title=Efemérides de los Hechos Notables Acaecidos en la República de Centro-América Desde el Año de 1821 Hasta el de 1842|trans-title=Ephemeris of the Notable Events that Occurred in the Republic of Central America from the Year 1821 to that of 1842|url=https://archive.org/details/efemeridesdeloshe00alejguat/page/n11/mode/2up|language=es|location=Central America|publisher=Tipografía Nacional|page=127|oclc=02933391|access-date=26 April 2024}}</ref> Kmalu zatem so oblasti provinc preklicale glasovanje o pridružitvi Mehiki in se namesto tega odločile za oblikovanje federalne unije petih preostalih provinc (Chiapas se je na tej točki trajno pridružil Mehiki), znane kot Zvezna republika Srednja Amerika. Salvador je 30. januarja 1841 razglasil neodvisnost od Zvezne republike Srednja Amerika. Salvador se je leta 1896 pridružil Hondurasu in Nikaragvi ter ustanovil zvezo [[Velika republika Srednja Amerika]], ki je leta 1898 razpadla. [[File:Woman and girl in el salvador making bread.png|thumb|Ženska in dekle v Salvadorju pripravljata kruh, 1910]] Po sredini 19. stoletja je gospodarstvo temeljilo na gojenju kave. Ko je svetovni trg indiga upadal, je gospodarstvo cvetelo ali trpelo, saj je svetovna cena kave nihala. Ogromni dobički, ki jih je kava prinašala kot monokulturni izvoz, so spodbudili koncentracijo zemlje v roke oligarhije le nekaj družin.<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Politics in Central America: Guatemala, El Salvador, Honduras, and Nicaragua |url=https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |access-date=29 July 2012 |year=1988 |via=Google Books |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-275-92883-4 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143657/https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |url-status=live }}</ref> V drugi polovici 19. stoletja se je vrsta predsednikov iz vrst salvadorske oligarhije, nominalno tako konservativnih kot liberalnih, na splošno strinjala o promociji kave kot prevladujoče tržne kulture, razvoju infrastrukture (železnic in pristaniških objektov), ​​predvsem v podporo trgovini s kavo, odpravi komunalnih zemljiških posesti za lažjo nadaljnjo proizvodnjo kave, sprejetju zakonov proti potepuštvu, da bi zagotovili, da razseljeni prebivalci in drugi podeželski prebivalci zagotavljajo dovolj delovne sile za kavne plantaže (''fince''), in zatiranju nezadovoljstva na podeželju. Leta 1912 je bila ustanovljena nacionalna garda kot podeželska policijska sila. === 20. stoletje === [[File:Tomas Regalado1.jpg|thumb|upright|General Tomás Regalado]] Leta 1898 je general Tomás Regalado s silo prevzel oblast, odstavil generala Rafaela Antonia Gutiérreza in vladal kot predsednik do leta 1903. Ko je nastopil funkcijo, je oživil prakso, da predsedniki imenujejo svoje naslednike. Po odsluženem mandatu je ostal aktiven v salvadorski vojski in bil 11. julija 1906 ubit v El Jicaru med vojno proti Gvatemali. Do leta 1913 je bil Salvador politično stabilen, s prikritimi tokovi ljudskega nezadovoljstva. Ko je bil leta 1913 ubit predsednik Manuel Enrique Araujo, so se pojavile številne hipoteze o političnem motivu njegovega umora. Vladavini Manuela Enriqueja Arauja je sledila dinastija Meléndez-Quiñónez, ki je trajala od leta 1913 do 1927. Pío Romero Bosque, nekdanji minister in zaupanja vreden sodelavec dinastije, je nasledil predsednika Alfonsa Quiñóneza Molino in leta 1930 razpisal svobodne volitve, na katerih je Arturo Araujo prišel na oblast 1. marca 1931, kar je veljalo za prve svobodne volitve v državi. Njegova vlada je trajala le devet mesecev, preden so jo strmoglavili nižji vojaški častniki, ki so njegovo salvadorsko laburistično stranko obtožili pomanjkanja političnih in vladnih izkušenj ter neučinkovite uporabe vladnih položajev. Arturo Araujo se je soočil s splošnim nezadovoljstvom ljudstva, saj so ljudje pričakovali gospodarske reforme in prerazporeditev zemlje. Pred Narodno palačo so potekale demonstracije že od prvega tedna njegove vladavine. Njegov podpredsednik in vojni minister je bil general Maximiliano Hernández Martínez. Decembra 1931 so nižji častniki organizirali državni udar pod vodstvom Martíneza. Predsedstvo sta branila le Prvi konjeniški polk in Nacionalna policija (Nacionalna policija je bila na njihovi plačilni listi), toda pozneje iste noči so se po več urah bojev močno premagani branilci predali uporniškim silam. Direktorat, sestavljen iz častnikov, se je skril za skrivnostno figuro,<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Matanza: The 1932 "Slaughter" That Traumatized a Nation, Shaping US-Salvadoran Policy to This Day |url=https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |access-date=29 July 2012 |year=1992 |publisher=Curbstone Press |isbn=978-1-880684-04-7 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143756/https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> bogatim protikomunističnim bankirjem Rodolfom Dukeom, in kasneje za predsednika postavil podpredsednika Martíneza. Upor je verjetno povzročilo nezadovoljstvo vojske, ker predsednik Araujo že nekaj mesecev ni prejemal plače. Araujo je zapustil Nacionalno palačo in neuspešno poskušal organizirati sile za poraz upora. Ameriški minister v Salvadorju se je srečal z Direktoratom in kasneje priznal vlado Martíneza, ki se je strinjala z izvedbo predsedniških volitev. Šest mesecev pred ponovno kandidaturo je odstopil in kot edini kandidat na glasovnici ponovno osvojil predsedniški položaj. Vladal je od leta 1935 do 1939, nato pa od 1939 do 1943. Četrti mandat je začel leta 1944, a je maja po splošni stavki odstopil. Martínez je dejal, da bo spoštoval ustavo, ki je določala, da ne more biti ponovno izvoljen, vendar obljube ni držal. === Salvadorska državljanska vojna (1979–1992) === [[File:32-0032 Monumento a la Memoria y la Verdad.jpg|thumb|Spomenik, izklesan iz črnega marmorja, ki vsebuje imena tisočih žrtev pobojev, ki so se zgodili med državljansko vojno]] Carlos Humberto Romero je bil zadnji predsednik vojaške diktature v državi, ki se je začela leta 1931. ZDA so bile Romerov največji podpornik, vendar se je Carterjeva administracija do oktobra 1979 odločila, da Salvador potrebuje spremembo režima.<ref>{{cite journal|title=Continuity and Change in U.S. Foreign Policy: Carter and Reagan on El Salvador|last=Pastor|first=Robert|journal=Journal of Policy Analysis and Management|volume=3|issue=2|pages=170–190|date=1984|publisher=Association for Public Policy Analysis and Management|jstor=3323931|doi=10.1002/pam.4050030202}}</ref> 15. oktobra 1979 je državni udar pripeljal na oblast Revolucionarno vladno hunto (JRG). Ta je nacionalizirala številna zasebna podjetja in prevzela veliko zasebnih zemljišč. Namen te nove hunte je bil ustaviti revolucionarno gibanje, ki je že potekalo kot odgovor na Duartejevo ukradeno izvolitev. Kljub temu je oligarhija nasprotovala agrarni reformi in hunta se je oblikovala z mladimi reformističnimi elementi iz vojske, kot sta polkovnika Adolfo Arnoldo Majano in Jaime Abdul Gutiérrez,<ref>{{cite web |title=Román Mayorga asume embajada en Venezuela |url=http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |website=elsalvador.com |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140811214354/http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |archive-date=11 August 2014 |date=29 October 2009 }}</ref><ref>{{cite web |title=Chronology of the Civil War in El Salvador |url=http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |website=Kellogg Institute for International Studies |publisher=University of Notre Dame |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170408194257/http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |archive-date=8 April 2017 }}</ref> pa tudi s progresivci, kot sta Guillermo Ungo in Alvarez. Pritisk oligarhije je kmalu razpustil hunto zaradi njene nezmožnosti nadzora nad vojsko pri zatiranju ljudi, ki so se borili za sindikalne pravice, agrarno reformo, boljše plače, dostopno zdravstveno varstvo in svobodo izražanja. Medtem se je gverilsko gibanje širilo na vse sektorje salvadorske družbe. Dijaki in dijaki so bili organizirani v MERS (''Movimiento Estudiantil Revolucionario de Secundaria'', Revolucionarno gibanje dijakov); študenti so bili vključeni v AGEUS (''Asociación de Estudiantes Universitarios Salvadorenos''; Združenje salvadorskih študentov); Delavci so bili organizirani v BPR (''Bloque Popular Revolucionario'', Ljudski revolucionarni blok). Oktobra 1980 je več drugih večjih gverilskih skupin salvadorske levice ustanovilo Narodnoosvobodilno fronto Farabundo Martí ali FMLN. Do konca 1970-ih so vladne enote smrti vsak dan ubijale približno 10 ljudi. Medtem je imela FMLN od 6000 do 8000 aktivnih gverilcev in več sto tisoč honorarnih milic, podpornikov in simpatizerjev.<ref>{{cite journal |last=Mason |first=T.D. |author2=D.A. Krane |title=The Political Economy of Death Squads: Toward a Theory of the Impact of State-Sanctioned Terror |journal=International Studies Quarterly |year=1989 |volume=33 |issue=2 |pages=175–198 |doi=10.2307/2600536|jstor=2600536 |s2cid=36082281 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200731003053/http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-date=31 July 2020 }}</ref> ZDA so podprle in financirale ustanovitev druge hunte, da bi spremenili politično okolje in ustavili širjenje levičarske vstaje. Napoleóna Duarteja so odpoklicali iz izgnanstva v Venezueli, da bi vodil to novo hunto. Vendar je bila revolucija že v teku in njegovo novo vlogo vodje hunte je splošna javnost videla kot oportunistično. Na izid vstaje ni mogel vplivati. Óscar Romero, rimskokatoliški nadškof San Salvadorja, je obsodil krivice in pokole, ki so jih vladne sile zagrešile nad civilisti. Veljal je za ''glas brez glasu'', vendar ga je 24. marca 1980 med mašo umoril eskadron smrti.<ref>{{cite web |last1=Golden |first1=Renny |title=Oscar Romero: Bishop of the Poor |url=http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |website=U.S. Catholic |access-date=17 March 2020 |date=25 February 2009 |archive-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130119005101/http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |url-status=live }}</ref> Nekateri menijo, da je to začetek celotne salvadorske državljanske vojne, ki je trajala od leta 1980 do 1992. Med konfliktom je 'izginilo' neznano število ljudi, ZN pa poročajo, da jih je bilo ubitih več kot 75.000.<ref>{{cite web |last1=Boutros-Ghali |first1=Boutros |title=Report of the UN Truth Commission on El Salvador |url=http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |website=El Equipo Nizkor |publisher=United Nations Security Council |access-date=17 March 2020 |date=29 March 1993 |archive-date=23 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223031646/http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |url-status=live }}</ref> Bataljon Atlácatl salvadorske vojske, ki so ga usposabljale ZDA, je bil odgovoren za pokol v El Mozoteju, kjer je bilo umorjenih več kot 800 civilistov, od tega več kot polovica otrok, pokol v El Calabozu in umor študentov UCA.<ref>{{cite news |last1=Wilkinson |first1=Tracy |title=Notorious Salvadoran Battalion Is Disbanded: Military: U.S.-trained Atlacatl unit was famed for battle prowess but was also implicated in atrocities. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |access-date=17 March 2020 |work=Los Angeles Times |date=9 December 1992 |archive-date=19 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200319215642/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |url-status=live }}</ref> 16. januarja 1992 sta vlada Salvadorja, ki jo je zastopal predsednik Alfredo Cristiani, in FMLN, ki so jo zastopali poveljniki petih gverilskih skupin – Schafik Hándal, Joaquín Villalobos, Salvador Sánchez Cerén, Francisco Jovel in Eduardo Sancho, podpisali mirovne sporazume, ki so jih sklenili Združeni narodi in s katerimi se je končala 12-letna državljanska vojna. Dogodka, ki je potekal na gradu Chapultepec v Mehiki, so se udeležili dostojanstveniki ZN in drugi predstavniki mednarodne skupnosti. Po podpisu premirja je predsednik vstal in se rokoval z novimi bivšimi gverilskimi poveljniki, kar je bilo deležno širokega občudovanja. === Po vojni (1992–2019) === Mirovni sporazumi iz Chapultepeca so narekovali zmanjšanje obsega vojske ter razpustitev nacionalne policije, finančne policije, nacionalne garde in civilne zaščite, paravojaške skupine. Organizirana naj bi bila nova civilna policija. Sodna imuniteta za kazniva dejanja, ki so jih zagrešile oborožene sile, je bila končana; vlada se je strinjala, da se bo podredila priporočilom Komisije za resnico za Salvador (''Comisión de la Verdad Para El Salvador''), ki bi »preiskala resna nasilna dejanja, ki so se zgodila od leta 1980, ter naravo in posledice nasilja ter ... priporočila metode za spodbujanje nacionalne sprave«. Leta 1993 je Komisija predstavila svoje ugotovitve, v katerih je poročala o kršitvah človekovih pravic na obeh straneh konflikta.<ref>{{cite web |last1=Betancur |first1=Belisario |last2=Planchart |first2=Reinaldo Figueredo |last3=Buergenthal |first3=Thomas |title=From Madness to Hope: The 12-Year War in El Salvador: Report of the Commission on the Truth for El Salvador |url=https://www.usip.org/sites/default/files/file/ElSalvador-Report.pdf |website=United States Institute for Peace |publisher=The Commission on the Truth for El Salvador |access-date=17 March 2020 |date=1 January 1993 |archive-date=1 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130201122202/http://www.usip.org/files/file/ElSalvador-Report.pdf |url-status=dead }}</ref> Pet dni pozneje je salvadorski zakonodajalec sprejel zakon o amnestiji za vsa nasilna dejanja v tem obdobju. Od leta 1989 do 2004 so Salvadorčani naklonjeni Nacionalistični republikanski zvezi (ARENA) in so na vseh volitvah do leta 2009 volili predsednike ARENE (Alfredo Cristiani, Armando Calderón Sol, Francisco Flores Pérez, Antonio Saca). Neuspešni poskusi levičarske stranke, da bi zmagala na predsedniških volitvah, so privedli do tega, da je za kandidata namesto nekdanjega gverilskega voditelja izbrala novinarja. 15. marca 2009 je Mauricio Funes, televizijska osebnost, postal prvi predsednik iz FMLN. Inavguriran je bil 1. junija 2009.<ref>{{Cite web|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|title=El Salvador elects its first leftist president, TV host Mauricio Funes|date=2 June 2009|website=Los Angeles Times|access-date=11 April 2021|archive-date=11 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411193343/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|url-status=live}}</ref> Eden od poudarkov Funesove vlade je bilo razkrivanje domnevne korupcije iz prejšnje vlade.<ref>{{cite web |url=http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |title=Funes saca a luz corrupción en gobiernos de ARENA |publisher=Diario CoLatino |year=2009 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20140706065656/http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |archive-date=6 July 2014 }}</ref> [[File: XXIV Conmemoración de los Acuerdos de Paz. (23793774503).jpg|thumb|Podpisniki mirovnih sporazumov. ob 24. obletnici; Sporazumi so privedli do vrste preobrazb, ki so zaznamovale obdobje pred in po nacionalni zgodovini.]] ARENA je Saco uradno izključila iz stranke decembra 2009. Z 12 zvestimi poslanci v državnem zboru je Saca ustanovil svojo stranko, Veliko zavezništvo za nacionalno enotnost (GANA), in sklenil taktično zakonodajno zavezništvo z FMLN. Po treh letih na položaju, ko je Sacova stranka GANA FMLN zagotovila zakonodajno večino, Funes ni ukrepal niti za preiskavo niti za privedbo koruptivnih nekdanjih uradnikov pred sodišče. Gospodarske reforme od začetka 1990-ih so prinesle velike koristi v smislu izboljšanih socialnih razmer, diverzifikacije izvoznega sektorja in dostopa do mednarodnih finančnih trgov na ravni naložbenega razreda. Kriminal ostaja velik problem za naložbeno okolje. V začetku novega tisočletja je salvadorska vlada ustanovila ''Ministerio de Medio Ambiente y Recursos Naturales'' – Ministrstvo za okolje in naravne vire (MARN) – kot odgovor na skrbi glede podnebnih sprememb.<ref name="cdkn.org">{{cite web |title=El Salvador builds resilience in the face of a stormy future |url=https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |website=Climate & Development Knowledge Network |access-date=17 March 2020 |date=24 December 2013 |archive-date=10 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200110224503/https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |url-status=live }}</ref> Marca 2014 je nekdanji gverilski vodja FMLN Cerén tesno zmagal na volitvah. Za predsednika je prisegel 31. maja 2014. Bil je prvi nekdanji gverilec, ki je postal predsednik Salvadorja.<ref name=bbcnews>{{cite web |title=Ex-rebel becomes El Salvador leader |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |website=BBC News |date=1 June 2014 |access-date=26 March 2021 |archive-date=6 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210706185233/https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |url-status=live }}</ref> Oktobra 2017 je sodišče v Salvadorju razsodilo, da sta se nekdanji predsednik Funes in eden od njegovih sinov nezakonito obogatila. Funes je leta 2016 zaprosil za azil v Nikaragvi.<ref>{{cite web |title=Salvador court finds ex-president Funes illegally enriched himself |url=https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |website=Reuters |date=28 November 2017 |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |url-status=live }}</ref> Septembra 2018 je bil nekdanji predsednik Saca obsojen na 10 let zapora, potem ko je priznal krivdo za preusmeritev več kot 300 milijonov ameriških dolarjev državnih sredstev lastnim podjetjem in tretjim osebam.<ref name="OCCRP2018">{{cite web |last1=Papachristou |first1=Lucy |title=Salvadoran Ex-President Sentenced to 10 Years in Prison |url=https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |website=www.occrp.org |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |url-status=live }}</ref> === 2019–danes === [[File: Nayib Bukele talks at his inauguration ceremony.jpg|thumb|Nayib Bukele govori na svoji inavguracijski slovesnosti]] 1. junija 2019 je Nayib Bukele postal novi predsednik Salvadorja.<ref>{{cite web |last1=ALEMAN |first1=MARCOS |title=El Salvador's president sworn in, ending 2-party dominance |url=https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |website=AP NEWS |date=1 June 2019 |access-date=26 March 2021 |archive-date=19 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210619065325/https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |url-status=live }}</ref> Bukele je bil zmagovalec predsedniških volitev februarja 2019. Zastopal je GANA, saj mu je bilo zavrnjeno sodelovanje z novo ustanovljeno stranko Nuevas Ideas. ARENA in FMLN, dve glavni stranki Salvadorja, sta v zadnjih treh desetletjih prevladovali v politiki Salvadorja. Po poročilu Mednarodne krizne skupine (ICG) 2020 se je stopnja umorov v Salvadorju od Bukelejevega prevzema položaja predsednika junija 2019 zmanjšala za kar 60 %. Čeprav je vlada uradno zanikala kakršno koli sodelovanje z organiziranim kriminalom, so poročila v tisku, ki so temeljila na pričevanjih članov vlade in varnostnih uradnikov, navajala, da je obstajal "sporazum o nenapadanju" med deli vlade in tolpami. Stranka ''Nuevas Ideas'' (NI, »Nove ideje«), ki jo je ustanovil Bukele, je skupaj s svojim zaveznikom (GANA) na zakonodajnih volitvah februarja 2021 osvojila približno 63 % glasov. Njegova stranka in zavezniki so osvojili 61 sedežev, kar je precej več kot zaželena super večina 56 sedežev v 84-članskem parlamentu, kar omogoča nesporne odločitve na zakonodajni ravni. Super večina stranki predsednika Bukeleja omogoča, da imenuje člane sodstva in sprejema zakone z malo ali nič nasprotovanja, na primer za odpravo omejitev predsedniških mandatov.<ref>{{cite news |last1=Brigida |first1=Anna-Catherine |last2=Sheridan |first2=Mary Beth |title=El Salvador's leader wins control of legislature in midterm vote; critics fear rising authoritarianism |url=https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |newspaper=The Washington Post |access-date=27 March 2021 |archive-date=12 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412030843/https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |url-status=live }}</ref> 8. junija 2021 so provladni poslanci v zakonodajni skupščini na pobudo predsednika Bukeleja sprejeli zakonodajo, s katero je [[bitcoin]] postal zakonito plačilno sredstvo v Salvadorju.<ref name=btcasamblea202106>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211222071910/https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 |date=22 December 2021 }}, 9 June 2021, official website of the Legislative Assembly of El Salvador</ref> Septembra 2021 je vrhovno sodišče Salvadorja odločilo, da se Bukeleju dovoli drugi mandat leta 2024, kljub dejstvu, da ustava predsedniku prepoveduje dva zaporedna mandata. Odločitev so organizirali sodniki, ki jih je na sodišče imenoval Bukele. Salvador je 25. februarja 2021 postal prva srednjeameriška država, ki ji je SZO podelila certifikat za izkoreninjenje malarije.<ref>{{cite web |title=El Salvador certified as malaria-free by WHO |url=https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |website=www.who.int |language=en |access-date=23 August 2023 |archive-date=23 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230823230611/https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |url-status=live }}</ref> Januarja 2022 je Mednarodni denarni sklad (IMF) pozval Salvador, naj prekliče svojo odločitev, da kriptovaluto uvrsti med zakonita plačilna sredstva. Bitcoin je hitro izgubil približno polovico svoje vrednosti, kar je pomenilo gospodarske težave in, od maja 2022, ko so se državne obveznice trgovale po 40 % prvotne vrednosti, možnost grozečega državnega bankrota; vendar se je vrednost bitcoina od aprila 2025 podvojila, odkar ga je Salvador prvič uvrstil med zakonita plačilna sredstva. Bukele je januarja 2022 napovedal načrte za izgradnjo Bitcoin Cityja ob vznožju vulkana v Salvadorju.<ref>{{cite news |title=IMF urges El Salvador to remove bitcoin as legal tender |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |work=BBC News |date=26 January 2022 |access-date=8 February 2022 |archive-date=8 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220208190323/https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je salvadorska vlada začela obsežen boj proti kriminalnim združbam in nasilju, povezanemu z združbami. Izredne razmere so bile razglašene 27. marca in podaljšane 20. julija. Aretiranih je bilo več kot 53.000 osumljenih članov tolp, kar je povzročilo najvišjo zabeleženo stopnjo zapiranja na svetu. Zaradi zatiranja je bilo po poročanjih ubitih več sto pridržanih, mednarodne organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty International, pa so to razglasile za najhujšo kršitev človekovih pravic v državi od državljanske vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|title=El Salvador experiencing 'alarming regression' on human rights -report|publisher=Reuters|date=5 December 2023|access-date=17 August 2024|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206081044/https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|url-status=live}}</ref> 30. novembra 2023 je zakonodajna skupščina Bukeleju in podpredsedniku Felixu Ulloi odobrila dopust, da bi se lahko osredotočila na svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2024. Bukeleja je na mestu vršilke dolžnosti predsednice nasledila Claudia Rodríguez de Guevara, prva predsednica v zgodovini Salvadorja.<ref>{{cite web|url=https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|title=Asamblea Otorga Permiso a Bukele para que Realice Campaña|trans-title=Assembly Grants Bukele Permission to Realize His Campaign|language=es|date=30 November 2023|access-date=30 November 2023|work=La Prensa Gráfica|first1=Gabriel|last1=Campos Madrid|archive-date=1 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201233327/https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|url-status=live}}</ref> Januarja 2024 je bilo objavljeno, da se je stopnja umorov v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za skoraj 70 %, in sicer na 154 v letu 2023 v primerjavi s 495 umori v letu 2022.<ref>{{cite news |title=Drastic drop in murders caused the popularity of El Salvador's president to soar {{!}} Semafor |url=https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |work=www.semafor.com |date=4 January 2024 |language=en |archive-date=1 March 2024 |access-date=5 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301231631/https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |url-status=live }}</ref> 4. februarja 2024 je bil Bukele ponovno izvoljen na predsedniških volitvah z 84 % glasov. Njegova stranka Nuevas Ideas je osvojila 58 od 60 sedežev v parlamentu. 1. junija 2024 je prisegel za svoj drugi petletni mandat.<ref>{{cite news |title=El Salvador's 'all-powerful' gang-busting President Bukele sworn in for second term |url=https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |work=France 24 |date=1 June 2024 |language=en |archive-date=4 June 2024 |access-date=4 June 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240604064540/https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |url-status=live }}</ref> Februarja 2025 se je salvadorski kongres po pritisku Mednarodnega denarnega sklada strinjal, da Bitcoinu odvzame status zakonitega plačilnega sredstva. Konec julija 2025 je zakonodajna skupščina odobrila spremembe ustave Salvadorja, ki bi odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale posamezne mandate s 5 let na 6. Zakonodajna skupščina je tudi prestavila naslednje predsedniške volitve z leta 2029 na 2027 (s čimer bi sovpadale z zakonodajnimi volitvami tistega leta), po katerih bi začele veljati ustavne spremembe.<ref>{{Cite web |title=El Salvador's Congress approves indefinite presidential reelection and extends presidential terms to 6 years |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |access-date=2 August 2025 |website=ABC News |language=en |archive-date=2 August 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250802013413/https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Salvadorja}} [[File:El Salvador Topography.png|thumb|Topografija Salvadorja]] Salvador leži na ožini Srednje Amerike med zemljepisnima širinama 13° in 15° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 87° in 91° zahodne zemljepisne dolžine. Razteza se 270 km od zahoda proti severozahodu proti vzhodu proti jugovzhodu in 142 km od severa proti jugu, s skupno površino 21.041 km². Kot najmanjša in najbolj gosto poseljena država v celinski Ameriki se Salvador ljubeče imenuje ''Pulgarcito de America'' ('Palec obeh Amerik'). Salvador meji na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Honduras]] ter ima obalo s [[Tihi ocean|Tihim oceanom]]. Skupna dolžina državne meje je 546 km: 203 km z Gvatemalo in 343 km s Hondurasom. Je edina srednjeameriška država, ki nima karibske obale. Obala Pacifika je dolga 307 km. Salvador ima več kot 300 rek, najpomembnejša med njimi je [[Lempa (reka)|Rio Lempa]]. Rio Lempa, ki izvira v Gvatemali, seka severno gorovje, teče vzdolž večjega dela osrednje planote in seka južno vulkansko gorovje, da se izliva v Pacifik. Je edina plovna reka v Salvadorju. S svojimi pritoki odvaja vodo iz približno polovice površine države. Druge reke so običajno kratke in odvajajo vodo iz pacifiških nižav ali tečejo iz osrednje planote skozi razpoke v južnem gorovju v Pacifik. Mednje spadajo Goascorán, Jiboa, Torola, Paz in Río Grande de San Miguel. [[File:Santa Ana - El Salvador (50899359306).jpg|thumb|Ognjenik Ilamatepec (Santa Ana)]] Geografija Salvadorja je vulkanska. Salvador je država, ki leži na [[Pacifiški ognjeni obroč|Ognjenem obroču]], kjer se zgodi večina vulkanov in potresov na Zemlji.<ref>{{Cite web |title=Where do earthquakes occur? |url=https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/earth-hazards/earthquakes/where-do-earthquakes-occur/#:~:text=Over%2080%20per%20cent%20of,active%20zone%20in%20the%20world. |website=bgs.ac.uk |access-date=21 May 2024 |archive-date=21 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240521222457/https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/earth-hazards/earthquakes/where-do-earthquakes-occur/#:~:text=Over%2080%20per%20cent%20of,active%20zone%20in%20the%20world. |url-status=live }}</ref> Najbolj opazen vulkan je Volcan Chaparrastique ([[ognjenik San Miguel]]), ki kaže tudi največjo vulkansko aktivnost. Najvišji vulkan je [[Ognjenik Santa Ana |Ilamatepec]]<ref>{{Cite web |title=Santa Ana Volcano |url=https://www.britannica.com/place/Santa-Ana-Volcano |website=britannica.com}}</ref> (ognjenik Santa Ana), ki sega 2384 metrov nad morsko gladino. Poleg teh je še 20 drugih vulkanov, od katerih so mnogi aktivni ali potencialno aktivni. Salvador ima drugo največje število vulkanov med vsemi srednjeameriškimi državami. V Salvadorju je več jezer, ki jih obdajajo vulkanski kraterji, najpomembnejša med njimi sta jezero Ilopango (70 km²) in jezero Coatepeque (26 km²). Jezero Güija je največje naravno jezero v Salvadorju (44 km²). Z zajezitvijo reke Lempa je nastalo več umetnih jezer, največje med njimi je akumulacijsko jezero Cerrón Grande (135 km2). Znotraj meja Salvadorja je skupno 320 km² vode. Najvišja točka Salvadorja je Cerro El Pital z 2730 metri na meji s Hondurasom. Salvador na zahodu prečkata dve vzporedni gorski verigi, med njima pa je osrednja planota, med njima pa ozka obalna ravnina, ki objema Pacifik. Te fizične značilnosti delijo državo na dve fiziografski regiji. Gorske verige in osrednja planota, ki pokrivajo 85 % kopnega, sestavljajo notranje višavje. Preostale obalne ravnice se imenujejo pacifiške nižine. === Podnebje === Salvador ima tropsko podnebje z izrazitimi mokrimi in suhimi letnimi časi.<ref name=":0">{{cite encyclopedia|title=El Salvador: a country study|publisher=Federal Research Division, Library of Congress|location=Washington, D.C.|url=https://www.loc.gov/item/89048948/|last=Helms|first=Mary W.|date=1990|editor-last=Haggerty|editor-first=Richard A.|pages=49–53|isbn=|oclc=44362656|entry=Geography|access-date=15 August 2023|archive-date=14 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231014053412/https://www.loc.gov/item/89048948/|url-status=live}}</ref> Temperature se spreminjajo predvsem z nadmorsko višino in kažejo le malo sezonskih sprememb. Pacifiške nižine so enakomerno vroče in vlažne. Osrednja planota in gorska območja so bolj zmerna. Deževna sezona, lokalno znana kot ''invierno'', traja od maja do oktobra. Skoraj vse letne padavine padejo v tem času, letne količine padavin, zlasti na južnih gorskih pobočjih, pa lahko dosežejo tudi do 2000 milimetrov. Zavarovana območja in osrednja planota prejmejo manjše, čeprav še vedno znatne količine. Padavine v tej sezoni običajno izvirajo iz nizkega zračnega tlaka nad Pacifikom in običajno padajo v močnih popoldanskih nevihtah. Čeprav se v Pacifiku občasno pojavljajo orkani, le redko prizadenejo Salvador, z izjemo orkana ''Mitch'' leta 1998 (ki se je dejansko oblikoval nad Atlantskim bazenom) in orkana ''Emily'' leta 1973. Od novembra do aprila severovzhodni pasati nadzorujejo vremenske vzorce. V teh mesecih zrak, ki teče iz Karibov, med prehodom čez gore v Hondurasu izgubi večino padavin. Ko ta zrak doseže Salvador, je suh, vroč in meglen. Ta letni čas je lokalno znan kot ''verano'' ali poletje. Temperature se glede na letni čas malo spreminjajo; glavni dejavnik je nadmorska višina. Pacifiško nižavje je najbolj vroče območje z letnimi povprečji od 25 do 29 °C. [[San Salvador]] je reprezentativen za osrednjo planoto s povprečno letno temperaturo 23 °C in absolutno najvišjo in najnižjo vrednostjo 38 oziroma 6 °C. Gorska območja so najhladnejša, z letnimi povprečji od 12 do 23 °C in najnižjimi temperaturami, ki se včasih približajo ledišču. === Naravne nesreče === ==== Ekstremni vremenski dogodki ==== Zaradi lege Salvadorja ob Tihem oceanu je izpostavljen hudim vremenskim razmeram, vključno z močnimi nalivi in ​​hudimi sušami, ki jih lahko še bolj poslabšata učinka [[El Niño]] in [[La Niña]].<ref name="cdkn.org" /> V Tihem oceanu občasno nastajajo [[orkan]]i, z izjemo orkana ''Mitch'', ki je nastal v Atlantiku in prečkal Srednjo Ameriko. Poleti leta 2001 je huda suša uničila 80 % salvadorskih pridelkov in povzročila lakoto na podeželju.<ref>{{cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/wideangle/episodes/by-geography/18-with-a-bullet-introduction/750/|title=Photo Essay: El Salvador, the Makings of a Gangland|publisher=Pbs.org|date=11 July 2006|access-date=2 May 2010|archive-date=16 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080416015450/http://www.pbs.org/wnet/wideangle/shows/elsalvador/photo6.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.fiu.edu/~oberbaue/el_salvador.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070702202332/http://www.fiu.edu/~oberbaue/el_salvador.pdf|archive-date=2 July 2007|title=El Salvador|work=Fiu.edu|access-date=2 May 2010}}</ref> 4. oktobra 2005 je močno deževje povzročilo nevarne poplave in zemeljske plazove, ki so terjali najmanj 50 smrtnih žrtev.<ref name="tdfiyp"/> ==== Potresi in vulkanska aktivnost ==== [[File:Vulkan Chaparrastique, El Salvador 2013 01.JPG|thumb|Vulkan San Miguel leta 2013]] Salvador leži vzdolž [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]] in je podvržen znatni tektonski aktivnosti, vključno s pogostimi [[potres]]i in vulkansko aktivnostjo. Glavno mesto San Salvador je bilo uničeno leta 1756 in 1854, močno poškodovano pa je bilo tudi v potresih v letih 1919, 1982 in 1986. Med nedavnimi primeri je potres z magnitudo 7,7 13. januarja 2001, ki je povzročil [[zemeljski plaz]], v katerem je umrlo več kot 800 ljudi.<ref name="tdfiyp">{{cite web |url=https://travel.state.gov/travel/cis_pa_tw/cis/cis_1109.html |title=El Salvador landslide |publisher=Travel.state.gov |access-date=2 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510070619/http://travel.state.gov/travel/cis_pa_tw/cis/cis_1109.html |archive-date=10 May 2010 }}</ref> V drugem potresu mesec dni kasneje, 13. februarja 2001, je umrlo 255 ljudi in bilo poškodovanih približno 20 % stanovanj v državi. Potres z magnitudo 5,7 Mw leta 1986 je povzročil 1500 smrtnih žrtev, 10.000 poškodb in 100.000 ljudi, ki so ostali brez domov.<ref>{{cite journal|last=Harlow|first=David H.|year=1993|title=The San Salvador earthquake of 10 October 1986 and its historical context|url=http://bssa.geoscienceworld.org/content/83/4/1143.abstract|journal=Bulletin of the Seismological Society of America|volume=83|issue=4|pages=1143–1154|doi=10.1785/BSSA0830041143|bibcode=1993BuSSA..83.1143H|s2cid=130882786|access-date=29 July 2012|archive-date=13 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121013005411/http://bssa.geoscienceworld.org/content/83/4/1143.abstract|url-status=live|url-access=subscription}}</ref><ref>{{cite journal|last1 = Bommer|first1=Julian|year=1987|title=The San Salvador earthquake of 10th October 1986|journal=Disasters|volume=11 |issue=2|pages=83–95|doi=10.1111/j.1467-7717.1987.tb00620.x|last2=Ledbetter|first2=Stephen|bibcode=1987Disas..11...83B }}</ref> Salvador ima več kot dvajset vulkanov. Dva od njih, San Miguel in [[ognjenik Izalco]], sta aktivna v zadnjih letih. Od začetka 19. stoletja do sredine 1950-ih je Izalco bruhal tako redno, da si je prislužil ime ''Svetilnik Pacifika''. Njegovi sijoči izbruhi so bili jasno vidni na velikih razdaljah na morju, ponoči pa ga je žareča lava spremenila v bleščeč svetleč stožec. Najnovejši uničujoči vulkanski izbruh se je zgodil 1. oktobra 2005, ko je [[Ognjenik Santa Ana]] bruhal oblak pepela, vročega blata in kamenja, ki je padel na bližnje vasi in povzročil dve smrtni žrtvi. Najhujši vulkanski izbruh na tem območju se je zgodil v 5. stoletju našega štetja, ko je vulkan Ilopango izbruhnil z močjo VEI 6, kar je povzročilo obsežne piroklastične tokove in uničilo majevska mesta.<ref>{{cite journal|last=Dull|first=Robert A.|year=2001|title=Volcanism, Ecology and Culture: A Reassessment of the Volcan Ilopango Tbj eruption in the Southern Maya Realm|journal=Latin American Antiquity|volume=12 |issue=1|pages=25–44|doi=10.2307/971755|author2=Southon|author3=Sheets|jstor=971755|s2cid=163686184}}</ref> === Flora in favna === [[File:Eumomota superciliosa.jpg|thumb|Motmot ''Eumomota superciliosa'' je nacionalna ptica Salvadorja]] Ocenjuje se, da v Salvadorju živi 500 vrst ptic, 1000 vrst metuljev, 400 vrst orhidej, 800 vrst dreves in 800 vrst morskih rib. Od osmih vrst morskih želv na svetu jih šest gnezdi na obalah Srednje Amerike, štiri pa živijo na salvadorski obali: [[orjaška usnjača]], [[prava kareta]], [[orjaška črepaha]] in [[zelenkasta želva]]. Prava kareta je kritično ogrožena vrsta. Nedavna prizadevanja za ohranjanje dajejo upanje za prihodnost [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] v državi. Leta 1997 je vlada ustanovila Ministrstvo za okolje in naravne vire. Leta 1999 je državni zbor odobril splošni okvirni zakon o okolju. Več nevladnih organizacij si prizadeva za zaščito nekaterih najpomembnejših gozdnih območij Salvadorja. Med njimi je najpomembnejša SalvaNatura, ki upravlja El Imposible, največji narodni park v Salvadorju, v skladu s sporazumom s salvadorskimi okoljskimi organi. V Salvadorju je šest kopenskih ekosistemov: gorski gozdovi Srednje Amerike, vlažni gozdovi Sierra Madre de Chiapas, suhi gozdovi Srednje Amerike, borovi hrastovi gozdovi Srednje Amerike, mangrove v zalivu Fonseca in mangrove na severni suhi pacifiški obali.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287|doi-access=free}}</ref> Leta 2018 je imel povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 4,06/10, kar ga uvršča na 136. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmid=33293507|pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> == Upravne delitve == Salvador je razdeljen na 14 departmajev (''departamentos''), ki so nato razdeljeni na 44 občin (''municipios''), ki so prav tako razdeljene na 262 okrožij. {| class="wikitable" style="width:780px" |- ! ! Departma ! Glavno mesto ! Prebivalci 2017<ref>{{Internetquelle |url=http://www.citypopulation.de/ElSalvador-Cities_d.html |titel=El Salvador: Departamentos, Städte & Agglomerationen – Einwohnerzahlen in Karten und Tabellen |sprache=de |abruf=2018-03-18}}</ref> | rowspan=14 style="text-align:center" |[[Slika:Departamentos El Salvador con Etiquetas, color.svg|520px|Karta derpartmajev Salvadorja]] |- | 1 | Ahuachapán | Ahuachapán | {{0|0.}}363.500 |- | 2 | Cabañas | Sensuntepeque | {{0|0.}}167.600 |- | 3 | Chalatenango | Chalatenango | {{0|0.}}204.900 |- | 4 | Cuscatlán | Cojutepeque | {{0|0.}}266.200 |- | 5 | La Libertad | Santa Tecla | {{0|0.}}803.800 |- | 6 | La Paz | Zacatecoluca | {{0|0.}}362.600 |- | 7 | La Unión | La Unión | {{0|0.}}268.400 |- | 8 | Morazán | style="white-space:nowrap" | San Francisco Gotera | {{0|0.}}203.800 |- | 9 | San Miguel | San Miguel | {{0|0.}}499.900 |- | 10 | San Salvador | [[San Salvador]] | 1.786.400 |- | 11 | San Vicente | San Vicente | {{0|0.}}589.300 |- | 12 | Santa Ana | Santa Ana | {{0|0.}}184.100 |- | 13 | Sonsonate | Sonsonate | {{0|0.}}506.500 |- | 14 | Usulután | Usulután | {{0|0.}}374.900 | style="text-align:center;" class="hintergrundfarbe-basis" |} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|El Salvador|Salvador}} {{Wikivoyage}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20090727223316/http://embassy.el-salvador.org.uk/ Embassy of El Salvador in London]}} – content rich site about every aspect of Salvadoran life, government, business, and politics. * [https://web.archive.org/web/20081210074035/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/el-salvador.html Chief of State and Cabinet Members] * [https://web.archive.org/web/20260114021956/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/ El Salvador]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency * [https://web.archive.org/web/20080607084758/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/elsalvador.htm El Salvador] at ''UCB Libraries GovPubs'' * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1220684.stm El Salvador profile] from the BBC News * {{Wikiatlas|El Salvador}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Salvador|*]] {{normativna kontrola}} sq1mbcmlgsa03ctu6nhcul1y7ch764n 6744795 6744782 2026-08-30T18:45:36Z Ljuba24b 92351 /* Upravne delitve */ 6744795 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Salvador}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Salvador | common_name = Salvador | common_name2 = Salvadorja | native_name = República de El Salvador | image_flag = Flag of El Salvador.svg | image_coat = Coat of arms of El Salvador.svg | national_motto = {{jezik|es|Dios, Unión, Libertad}}<br />{{small|{{jezik-sl|»Bog, unija, svoboda«}}}} | national_anthem = ''Himno Nacional de El Salvador''<br />({{lang-sl|»Nacionalna himna Salvadorja«}})<div style="padding-top:0.5em;">[[File:El Salvador National Anthem.ogg|center]]</div> | image_map = El Salvador (orthographic projection).svg | image_map2 = | capital = [[San Salvador]] | coordinates = {{coord|13|41|56|N|89|11|29|W|type:city_region:SV-SS}} | largest_city = [[San Salvador]] | official_languages = [[Salvadorska španščina|španščina]] | ethnic_groups = {{vunblist | 86,3&nbsp;% [[mestic]]ev (mešanih [[beli Latinoameričani|belcev]] in [[Domorodna ljudstva Salvadorja#Salvador|domorodcev]]) | 12,7&nbsp;% [[beli latinoameričani|belcev]] | 0,2&nbsp;% [[domorodna ljudstva Amerik#Salvador|domorodcev]] | 0,1&nbsp;% [[Afrolatinski Američani|črncev]] | 0,7&nbsp;% drugih<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|title=El Salvador - The World Factbook|website=www.cia.gov|accessdate=2021-06-12|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507021641/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|url-status=dead}}</ref>}} | demonym = Salvadorec, Salvadorka<br>gvanako (pogovorno) | government_type = [[Unitarna država|unitarna]] [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika|ustavna republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = Nayib Bukele | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = Félix Ulloa | legislature = zakonodajna skupščina | sovereignty_type =Neodvisnost | established_event1 = {{nowrap|od [[Španija|Španije]]}} | established_date1 = 15. septembra 1821 | established_event2 = od [[prvo mehiško cesarstvo|prvega mehiškega cesarstva]] | established_date2 = 1. julija 1823 | established_event3 = od <br/>[[Zvezna republika Srednja Amerika]] | established_date3 = 12. junija 1824 | established_event4 =mednarodno priznanje<ref name="FitzGerald2014">{{navedi knjigo|author=David Scott FitzGerald|title=Culling the Masses|url=https://books.google.com/books?id=ldNoAwAAQBAJ&pg=PA363|date=22. april 2014|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-36967-2|page=363}}</ref> | established_date4 = 18. februarja 1841 | area_km2 = 21.041 | area_rank = 148. | percent_water = 1,5 | population_census = {{IncreaseNeutral}} 6.029.976<ref name="census">{{cite web|url=https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |title= Presentación Nacional de Resultados Censo de Población y Vivienda El Salvador 2024 (Segunda Entrega) |trans-title= National Presentation of Results of the Population and Housing Census of El Salvador 2024 (2nd Edition)|language=es|date=30 January 2025 |access-date=22 February 2025|work=Central Reserve Bank of El Salvador |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20250222101906/https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |archive-date= 22 February 2025}}</ref> | population_census_year = 2024 | population_census_rank = 114. | population_density_km2 = auto | population_density_rank = 46. | GDP_PPP = {{increase}} $88,323 mrd<ref name="IMFWEO.SV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2024 Edition. (El Salvador) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2024 |access-date=2 January 2025 |archive-date=9 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109201821/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_rank = 107. | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $13.753 | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{increase}} $37.843 billion | GDP_nominal_rank = 104. | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $5893 | GDP_nominal_per_capita_rank = 108. | Gini = 38,8 <!--number only--> | Gini_year = 2022 | Gini_change = stabilno | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |url-status=dead |archive-date=4 February 2021 |title=Gini Index coefficient|publisher=The World Factbook|access-date=24 September 2024}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,678 | HDI_year = 2023 | HDI_change =increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank =123. | currency = {{unbulleted list | [[ameriški dolar]] ([[ISO 4217|USD]], od 2001){{efn|[[Ameriški dolar]] je valuta v uporabi. Finančni podatki se izražajo v ameriških dolarjih in [[salvadorski kolon|salvadorskih kolonih]], vendar kolon ni več v obtoku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |title=Main Aspects of the Law |access-date=2007-07-08 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |archive-date=8. julija 2007 }}</ref>}} | [[bitcoin]] (BTC, XBT, od septembra 2021<ref>{{navedi splet|url=https://cryptonews.com/news/el-salvador-passes-the-bitcoin-law-10617.htm|title=El Salvador Passes Bitcoin Bill: Countdown to Legal Tender Status Begins|website=cryptonews.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2021/jun/09/el-salvador-bitcoin-legal-tender-congress|title=El Salvador becomes first country to adopt bitcoin as legal tender|date=2021-06-09|website=the Guardian}}</ref>)<ref name=btcasamblea>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal], 9. junij 2021, uradna spletna stran zakonodajne skupščine Salvadorja</ref> }} | time_zone = [[centralni časovni pas|CST]] | utc_offset = −6 | calling_code = 503{{efn|Telefonske družbe (tržni delež): Tigo (45&nbsp;%), Claro (25&nbsp;%), Movistar (24&nbsp;%), Digicel (5,5&nbsp;%), Red (0,5&nbsp;%).}} | cctld = .sv | footnotes = {{seznam opomb|group=infobox}} |utc_offset_DST= }} '''Salvador''' ({{jezik-es|El Salvador}}; {{IPA-es|el salβaˈðoɾ|lang|ES-pe - El Salvador.ogg}}, dobesedno ''[[Jezus Kristus|Odrešenik]]''«), uradno '''Republika Salvador''' ({{jezik-es|República de El Salvador}}), je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Na severovzhodu meji na [[Honduras]], na severozahodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Glavno in največje mesto Salvadorja je [[San Salvador]]. Leta&nbsp;2024 je imela država približno 6,00&nbsp;milijona prebivalcev.{{UN_Population|ref}} Območje je več tisočletij nadzorovalo več [[Mezoamerika|mezoameriških]] ljudstev, zlasti [[Lenka]],<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://archive.org/details/MonarchsOfTheIceAge/mode/2up|title=Monarchs of the Ice Age|last=Chevez|first=Lionel|date=July 24, 2017|access-date=4. aprila 2020}}</ref> [[Maji]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|title=Joya De Ceren Archaeological Park|website=FUNDAR|access-date=4. aprila 2020|archive-date=2019-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190914063837/http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|url-status=dead}}</ref> pozneje [[Kuzkatleki]].<ref>{{navedi knjigo|last=Campbell|first=Lyle|title=The Pipil Language of El Salvador|publisher=Mouton Publishers|year=1985|pages=9}}</ref> Arheološki spomeniki kažejo na zgodnjo prisotnost [[Olmeki|Olmekov]] okoli 1.&nbsp;tisočletja&nbsp;pr.&nbsp;n.&nbsp;št.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Ej1Ya6YDvpoC&q=olmec+stone+tazumal|title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador|last=Kelly|first=Joyce|year=1996|page=288|isbn=9780806128610|access-date=4. aprila 2020}}</ref> V začetku 16.&nbsp;stoletja je srednjeameriško ozemlje zavzel [[špansko zavojevanje Salvadorja|Španski imperij]] in ga vključil v podkraljevino [[Nova Španija|Novo Španijo]], katere glavno mesto je bilo [[Ciudad de Mexico]]. Vendar je Podkraljevina Španija le malo vplivala na vsakodnevno dogajanje na polotoku, ki so ga kolonizirali leta&nbsp;1524. Leta&nbsp;1609 so Španci območje razglasili za [[Generalno kapetanstvo Gvatemale]]. Salvadorsko ozemlje je bilo vanj vključeno do razglasitve neodvisnosti od Španije leta&nbsp;1821, nato pa je spadalo pod [[prvo mehiško cesarstvo]], od katerega se je leta 1823 odcepilo in se pridružilo [[Zvezna republika Srednja Amerika|Zvezni srednjeameriški republiki]]. Ko je republika leta 1841 razpadla, je Salvador postal suverena država, nato pa je kratek čas – od leta&nbsp;1895 do leta&nbsp;1898 – tvoril unijo, imenovano [[Velika republika Srednja Amerika]], s [[Honduras]]om in [[Nikaragva|Nikaragvo]].<ref name="Boland2001">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/2 2]}}</ref><ref name="IhrieOropesa2011">{{navedi knjigo|first1=Maureen|last1=Ihrie|first2=Salvador|last2=Oropesa|title=World Literature in Spanish: An Encyclopedia &#91;3 volumes&#93;: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=zPDFHE_5besC&pg=PA332|date=20. oktober 2011|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-08083-8|page=332}}</ref><ref name="Haskin2012">{{navedi knjigo|first=Jeanne M.|last=Haskin|title=From Conflict to Crisis: The Danger of U.S. Actions|url=https://books.google.com/books?id=O9hr0Ze14H0C&pg=PA152|year=2012|publisher=Algora Publishing|isbn=978-0-87586-961-2|page=152}}</ref> Od poznega 19.&nbsp;stoletja do sredine 20.&nbsp;stoletja je Salvador pretresala kronična politična in gospodarska nestabilnost z državnimi udari, upori in vrsto avtoritarnih vladarjev. Dolgotrajna socialno-gospodarska neenakost in državljanski nemiri so privedli do uničujoče [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorske državljanske vojne]], ki je trajala od leta&nbsp;1979 do leta&nbsp;1992 in v kateri so se borile vladne vojaške sile, ki so jih podpirale [[Združene države Amerike]], in koalicija levičarskih gverilskih skupin. Konflikt se je končal z [[mirovni sporazum v Čapultepecu|mirovnim sporazumom v Čapultepecu]]. S tem dogovorom je bila vzpostavljena današnja večstrankarska ustavna republika. Med državljansko vojno so številni Salvadorci emigrirali v Združene države Amerike in so bili leta 2008 tam ena od največjih priseljenskih skupin.<ref>{{navedi splet|last=Terrazas|first=Aaron Terrazas Aaron|date=2010-01-05|title=Salvadoran Immigrants in the United States in 2008|url=https://www.migrationpolicy.org/article/salvadoran-immigrants-united-states-2008|access-date=2020-10-25|website=migrationpolicy.org|language=en}}</ref> V gospodarstvu Salvadorja zgodovinsko prevladuje kmetijstvo. Španci so v si v 16.&nbsp;stoletju prilastili nasade [[kakavovec|Kakavovca]], ki jih je bilo največ na pobočjih vulkana [[Izalco]], ter [[balzam]]a na območjih [[La Libertad (Salvador)|La Libertad]] in [[Ahuachapan]]. Temu je v 19.&nbsp;stoletju sledil razcvet pridelave [[Indigofera|indiga]] (špansko ''añil''), ki so ga uporabljali predvsem kot barvilo.<ref name="Montgomery1995">{{navedi knjigo|author=Tommie Sue Montgomery|title=Revolution in El Salvador: From Civil Strife to Civil Peace|url=https://books.google.com/books?id=6xTklQxPGe8C&pg=PA27|year=1995|publisher=Westview Press|isbn=978-0-8133-0071-9|page=27}}</ref><ref name="Murray1997">{{navedi knjigo|first=Kevin|last=Murray|title=El Salvador: Peace on Trial|url=https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr|url-access=registration|date=1. januarja 1997|publisher=Oxfam|isbn=978-0-85598-361-1|pages=[https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr/page/8 8]–}}</ref> Pozneje so pridelovali predvsem [[kavovec|kavo]], ki je do začetka 20.&nbsp;stoletja predstavljala 90&nbsp;% izvoznega prihodka.<ref name="Boland2001b">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/8 8]}}</ref><ref name="Pearcy2006">{{navedi knjigo|first=Thomas L.|last=Pearcy|title=The History of Central America|url=https://books.google.com/books?id=BJRoO1VWCSYC&pg=PA43|year=2006|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-32293-8|page=43}}</ref> Salvador je pozneje zmanjšal svojo odvisnost od pridelave kave in gospodarstvo razpršil z vzpostavitvijo trgovinskih in finančnih povezav ter razširitvijo proizvodnega sektorja.<ref name="FoleyHapipi2005">{{navedi knjigo|first1=Erin|last1=Foley|first2=Rafiz|last2=Hapipi|title=El Salvador|url=https://books.google.com/books?id=PPwwabJIEdkC&pg=PA43|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1967-9|page=43}}</ref> Od leta&nbsp;1892 so uporabljali valuto [[salvadorski kolon]], leta 2001 pa so jo zamenjali z [[ameriški dolar|ameriškim dolarjem]].<ref>{{navedi splet|title=Main Aspects of the Law|url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|archive-date=8. julija 2007|access-date=2007-07-08}} bcr.gob.sv</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === V [[pleistocen]]u je območje naseljevala izumrla megafavna, vključno z velikanskim talnim lenivcem ''Eremotherium'', ''toksodontidom Mixotoxodon'', ''gomfoterjem Cuvieronius'', ''gliptodontom Glyptotherium'', ''kamelidom Hemiauchenia'' in prazgodovinskim konjem ''Equus conversidens''.<ref>{{Cite journal |last=Cisneros |first=Juan Carlos |date=30 December 2005 |title=New Pleistocene vertebrate fauna from El Salvador |url=https://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |journal=Revista Brasileira de Paleontologia |volume=8 |issue=3 |pages=239–255 |doi=10.4072/rbp.2005.3.09 |bibcode=2005RvBrP...8..239C |issn=1519-7530 |archive-date=2 June 2018 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180602060132/http://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Cisneros, J.C., 2008, The fossil mammals of El Salvador: New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin, 44, 375–380.  </ref> Arheološki dokazi, zlasti žlebljeni kamniti izstrelki, odkriti v zahodnem Salvadorju, kažejo, da človeška poselitev verjetno sega v paleoindijansko obdobje.<ref>“Las tradiciones Clovis y Cola de Pescado en Centroamérica” Anales de la Academia de Geografía e Historia de Guatemala, LXXXVII (2012): 181–212. Guatemala, 2014.</ref> === Predkolumbovsko obdobje === Arheološke raziskave predkolumbovskega Salvadorja ostajajo omejene, predvsem zaradi visoke gostote prebivalstva, ki omejuje možnosti izkopavanj, in zgodovinske vulkanske aktivnosti, ki prekriva potencialna najdišča pod debelimi plastmi vulkanskega pepela. Posledično so podatki o zgodnjih človeških naseljih – zlasti tistih iz predklasičnega obdobja in predhodnih obdobij – še vedno redki.<ref>{{Cite journal |last=Szymański |first=Jan |date=31 December 2020 |title=Recent Research at San Isidro, El Salvador, in the Context of Southeastern Mesoamerican Archaeology |url=https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |journal=Estudios Latinoamericanos |volume=40 |pages=5–32 |doi=10.36447/estudios2020.v40.art1 |issn=0137-3080 |url-access=subscription |doi-access=free |archive-date=21 August 2024 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240821180427/https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |url-status=live }}</ref> Pomembno arheološko najdišče v zahodnem Salvadorju je [[Tazumal]], ki je bil prvič naseljen okoli leta 1200 pr. n. št. in je v predklasičnem obdobju postal pomembno urbano naselje na obrobju majevske civilizacije ter bil močno vpleten v trgovanje z dragocenimi predmeti, kot so [[keramika]], [[obsidian]], [[kakav]] in [[hematit]]. Naselje je bilo okoli leta 430 n. št. močno poškodovano zaradi vulkanskega izbruha, po katerem si ni nikoli več povrnilo nekdanjega pomena.<ref>{{Cite journal |last=Dull |first=Robert A. |date=March 2007 |title=Evidence for Forest Clearance, Agriculture, and Human-Induced Erosion in Precolumbian El Salvador |url=http://dx.doi.org/10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |journal=Annals of the Association of American Geographers |volume=97 |issue=1 |pages=127–141 |doi=10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |bibcode=2007AAAG...97..127D |issn=0004-5608|url-access=subscription }}</ref> Drugo pomembno predkolumbovsko naselje je [[Cara Sucia]] na skrajnem zahodu države, ki se je začelo kot majhno naselje okoli leta 800 pr. n. št. na začetku srednjega predklasičnega obdobja. V poznem klasičnem obdobju (600–900 n. št.) se je Cara Sucia razvila v pomembno urbano naselje, preden je bila v 10. stoletju nenadoma uničena.<ref>Moraga, Regina, Elisa Mencos, Philippe Costa y Sébastien Perrot-Minnot 2010 La Relación entre Cara Sucia (El Salvador) y la zona de Cotzumalguapa (Guatemala): La perspectiva desde un análisis cerámico. En XXIII Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala, 2009 (editado por B. Arroyo, A. Linares y L. Paiz), pp.1180-1192. Museo Nacional de Arqueología y Etnología, Guatemala (versión digital).</ref> [[File:Temazcal en Joya de Cerén.jpg|thumb|Temazcal v [[Joya de Cerén]]]] Ljudstvo Pipil, nahua govoreče skupine, ki izvirajo iz osrednje Mehike, se je začelo seliti okoli leta 800 n. št. in naselilo osrednje in zahodne regije Salvadorja.<ref name="Campbell1985">{{cite book |last=Campbell |first=Lyle |url=https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |title=The Pipil Language of El Salvador |publisher=Walter de Gruyter |year=1985 |isbn=978-0-89925-040-3|access-date=6 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110213911/https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |archive-date=10 January 2024 |url-status=live}}</ref>{{rp|pages=924–925}} Nahua Pipil so bili zadnji avtohtoni prebivalci, ki so prispeli v Salvador.<ref name="Fowler1991">{{cite book|author=William R. Fowler, Jr.|date=6 August 1991|isbn=978-0-8493-8831-6|page=8|publisher=CRC Press|title=The Formation of Complex Society in Southeastern Mesoamerica|url=https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143138/https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Svoje ozemlje so poimenovali Kuskatan, beseda iz jezika nawat,<ref name="Cárdenas1950">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|title=Tratado de etimologías de la lengua aztekatl: para uso de profesores y estudiantes de historias de América y de México, de ciencias naturales y ciencias sociales de las escuela secundarias, normales y preparatorias|url=https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|year=1950|publisher=U. Tl. I. Aztekatl|page=27|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> ki pomeni 'Kraj dragocenih draguljev', kar se je izoblikovalo v klasični [[nahuatl]]ski Cōzcatlān in je splošno znano kot [[Cuzcatlan]].<ref name="Baratta1951">{{cite book|author=María de Baratta|date=1951|page=15|publisher=Ministerio de Cultura|title=Cuzcatlán típico: ensayo sobre etnofonía de El Savator, folklore, folkwisa y folkway|url=https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143244/https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Cárdenas1964">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|page=47|publisher=Secretaría de Educación Pública|title=Aztequismos en el español de México|url=https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|year=1964|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143141/https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|url-status=live}}</ref> To je bilo največje ozemlje na salvadorskem ozemlju do stika z Evropo. Izraz ''Cuzcatleco'' se pogosto uporablja za identifikacijo osebe s salvadorsko dediščino, čeprav ima večina vzhodnega prebivalstva avtohtono dediščino lenškega izvora, prav tako njihova krajevna imena, kot so Intipuca, Chirilagua in Lolotique. Večina arheoloških najdišč v zahodnem Salvadorju, kot sta [[Lago de Guija]] in [[Joya De Ceren]], kaže na predkolumbovsko majevsko kulturo. Cihuatan kaže znake materialne trgovine s severno kulturo Nahua, vzhodnimi kulturo Majev in Lenca ter južno nikaragovsko in kostariško avtohtono kulturo.<ref>{{Cite web|url=http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html|title=Cihuatan|last=Olson Bruhns|first=Karen|website=Cihuatan: El Salvador's Ancient City|access-date=5 April 2020|archive-date=20 February 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200220140910/http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html}}</ref> Tazumalova manjša struktura B1-2 kaže arhitekturni slog talud-tablero, ki je povezan s kulturo Nahua in ustreza njihovi migracijski zgodovini iz Anahuaca. V vzhodnem Salvadorju je najdišče Quelepa iz obdobja Lenca poudarjeno kot pomembno predkolumbovsko kulturno središče in kaže povezave z majevskim najdiščem [[Copan]] v zahodnem [[Honduras]]u, pa tudi s prej omenjenima najdiščema v Chalchuapi in Cara Sucia v zahodnem Salvadorju. Preiskava najdišča La Laguna v Usulutanu je prav tako odkrila predmete Copador, ki ga povezujejo s trgovsko potjo Lenca-Maji. === Prihod Evropejcev (1522) === Do leta 1521 se je število avtohtonega prebivalstva mezoameriškega območja drastično zmanjšalo zaradi epidemije [[črne koze|črnih koz]], ki se je širila po ozemlju, čeprav v Cuzcatlánu ali severnem delu Managuare še ni doseglo pandemične ravni.<ref name="Peters2005">{{cite book|author=Stephanie True Peters|title=Smallpox in the New World|url=https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1637-1|pages=13–18|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143249/https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="Card2007">{{cite thesis|first=Jeb J.|last=Card|title=The Ceramics of Colonial Ciudad Vieja, El Salvador: Culture Contact and Social Change in Mesoamerica| institution= Tulane University | degree= PhD |year=2007|page=99}}</ref><ref>{{cite book|title=Explorer's Guide El Salvador: A Great Destination|url=https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36|date=4 October 2010|publisher=Countryman Press|isbn=978-1-58157-114-1|page=36|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Prvi znani obisk Špancev na današnjem salvadorskem ozemlju je opravil admiral Andrés Niño, ki je vodil odpravo v Srednjo Ameriko. Izkrcal se je v zalivu Fonseca 31. maja 1522 pri otoku Meanguera, ki ga je poimenoval Petronila,<ref name="Valdés2006">{{cite book|author=Gonzalo Fernández de Oviedo y Valdés|title=Writing from the edge of the world: the memoirs of Darién, 1514–1527|url=https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|date=28 August 2006|publisher=University of Alabama Press|isbn=978-0-8173-1518-4|page=164|access-date=16 September 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143256/https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|url-status=live}}</ref> nato pa se je odpravil do zaliva Jiquilisco ob ustju reke Lempa. Prvi avtohtoni prebivalci, ki so imeli stik s Španci, so bili Lenca iz vzhodnega Salvadorja. ==== Osvojitev Cuzcatlána in Managuare ==== [[File:Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg|thumb|upright|Španski konkvistador [[Pedro de Alvarado]]]] Leta 1524 so [[Pedro de Alvarado]], njegov brat Gonzalo in njihovi možje po sodelovanju pri osvajanju Azteškega imperija prečkali Rio Paz proti jugu na ozemlje Cuzcatlana.<ref>{{Cite web |title=The Pipils of El Salvador |url=https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |access-date=7 May 2025 |website=Teaching Central America |language=en-US |archive-date=14 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250514124250/https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |url-status=live }}</ref> Ob prihodu so bili Španci razočarani, ko so odkrili, da imajo Pipili malo zlata v primerjavi s tistim, kar so našli v Gvatemali ali Mehiki. Majhno količino zlata, ki je bila na voljo, je bilo treba izpirati, da bi jo lahko dobili. Sčasoma so Španci prepoznali bogastvo vulkanskih tal v deželi. Po tem odkritju je španska krona začela podeljevati zemljo na podlagi sistema ''encomienda''.<ref>{{citation |url=https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |title=El Salvador: A Country Study |series=Area handbook |editor-last=Haggerty |editor-first=Richard A. |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |date=1990 |pages=4–5 |access-date=11 April 2024 |archive-date=30 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210430062634/https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |url-status=live }}</ref> Pedro Alvarado je junija 1524 vodil prvi vdor, da bi razširil svojo oblast na Cuzcatlán.<ref name="NicholsPool2012">{{cite book|first1=Deborah L.|last1=Nichols|first2=Christopher A.|last2=Pool|title=The Oxford Handbook of Mesoamerican Archaeology|url=https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94|date=18 October 2012|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-539093-3|page=94|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143751/https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Ko je prispel na meje kraljestva, je videl, da so bili civilisti evakuirani. Bojevniki Cuzcatlec so se preselili v obalno mesto Acajutla in čakali na Alvarada in njegove sile. Alvarado se je približal, prepričan, da bo rezultat podoben tistemu, kar se je zgodilo v Mehiki in Gvatemali. Mislil je, da se bo z lahkoto spopadel s to novo avtohtono silo, saj so mehiški zavezniki na njegovi strani in Pipil govorili podoben jezik.<ref name="Pan AmericanUnion1934">{{cite book|author=Lily de Jongh Osborne|title=Index to the Bulletin of the Pan American Union|chapter-url=https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182|series=1-12|volume=LXVII|year=1934|publisher=Pan American Union|page=182|chapter=El Salvador|access-date=4 January 2020|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143803/https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Alvarado je vojake Cuzcatlec opisal kot ščite, okrašene z barvitim eksotičnim perjem, oklep, podoben telovniku, iz tripalčnega bombaža, ki ga puščice niso mogle prebiti, in dolge sulice. Obe vojski sta utrpeli veliko žrtev, ranjeni Alvarado se je umaknil in izgubil veliko svojih mož, zlasti med mehiškimi indijanskimi pomožnimi enotami. Ko se je njegova vojska pregrupirala, se je Alvarado odločil, da se odpravi v prestolnico Cuzcatlana in se ponovno sooči z oboroženim Cuzcatlec. Ranjen, nezmožen boja in skrit v pečinah je Alvarado poslal svoje španske može na konjih, da se približajo Cuzcatlekom, da bi videl, ali se bodo bali konj, vendar se niso umaknili, se Alvarado spominja v svojih pismih [[Hernán Cortés|Hernánu Cortésu]].<ref>{{Cite web|url=http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf|title=En la Búsqueda de Cuscatlan|last=Amaroli| first=Paul| date=1986| website=FUNDAR|access-date=4 April 2020|archive-date=31 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200731030112/http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf}}</ref> Cuzcatleki so ponovno napadli in tokrat ukradli špansko orožje. Alvarado se je umaknil in poslal mehiške sle, da bi od bojevnikov Cuzcatlekov zahtevali, da vrnejo ukradeno orožje in se predajo nasprotnikovemu kralju. Cuzcatleki so odgovorili z znamenitim odgovorom: »Če želite svoje orožje, pridite ponj«. Dnevi so minevali in Alvarado se je bal zasede in poslal še več mehiških slov na pogajanja, vendar se ti sli niso nikoli vrnili in so bili domnevno usmrčeni. [[File:Tazumal 10.jpg|thumb|[[Tazumal]], zgrajen med letoma 250 in 1200 n. št., majevsko najdišče v departmaju Santa Ana]] Španskim prizadevanjem so se Pipil in njihovi majevsko govoreči sosedje odločno uprli. Premagali so Špance in preostanek njihovih zaveznikov Tlaxcalan, zaradi česar so se morali umakniti v Gvatemalo. Potem ko je bil ranjen, je Alvarado opustil vojno in za nadaljevanje naloge imenoval svojega brata Gonzala de Alvarado. Dve poznejši ekspediciji (prva leta 1525, nato pa manjša skupina leta 1528) sta Pipile spravili pod španski nadzor, saj so bili Pipili oslabljeni tudi zaradi regionalne epidemije črnih koz. Leta 1525 je bila osvojitev Cuzcatlána končana in ustanovljeno je bilo mesto San Salvador. Španci so se soočili z velikim odporom Pipilov in niso mogli doseči vzhodnega Salvadorja, območja Lenca. Leta 1526 so Španci ustanovili garnizijsko mesto San Miguel v severni Managuari – ozemlju Lenca, ki ga je vodil drug raziskovalec in konkvistador, Luis de Moscoso Alvarado, nečak Pedra Alvarado. Ustno izročilo pravi, da je majevsko-lenška kronska princesa Antu Silan Ulap I. organizirala odpor proti konkvistadorjem.[47] Commonwealth Lenca je bil zaskrbljen zaradi Moscosove invazije, Antu Silan pa je potoval od vasi do vasi in združil vsa mesta Lenca v današnjem Salvadorju in Hondurasu proti Špancem. Z nepričakovanimi napadi in številčno premočjo so uspeli pregnati Špance iz San Miguela in uničiti garnizijo. Deset let so Lenci preprečevali Špancem, da bi zgradili stalno naselbino. Nato so se Španci vrnili z več vojaki, vključno s približno 2000 prisilnimi rekruti iz avtohtonih skupnosti v Gvatemali. Voditelje Lencev so zasledovali naprej v gore Intibucá. Antu Silan Ulap je sčasoma predal nadzor nad odporom Lencev Lempiri (imenovani tudi Empira).<ref>{{Cite web |title=World Directory of Minorities and Indigenous Peoples - El Salvador : Lencas |url=https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |access-date=7 May 2025 |website=Refworld |language=en |archive-date=20 July 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250720141855/https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |url-status=live }}</ref> Lempira je bil med avtohtonimi voditelji pomemben, saj se je posmehoval Špancem, tako da je po ujetje nosil njihova oblačila in uporabljal njihovo orožje, ujete v bitki. Lempira se je šest let boril kot poveljnik tisočih sil Lenca v Managuari, dokler ni bil ubit v bitki. Preostale sile Lenca so se umaknile v hribe. Španci so nato leta 1537 lahko obnovili svoje garnizijsko mesto San Miguel. === Kolonialno obdobje (1525–1821) === [[File:Iglesia Colonial Metapan.jpg|thumb|left|Kolonialna cerkev San Pedro Apóstol v Metapánu, zgrajena med letoma 1736 in 1743]] [[File:Proclama de libertad (indep. Centroamérica).jpg|thumb|Slika praznovanja prvega gibanja za neodvisnost v San Salvadorju. V sredini je José Matías Delgado]] V kolonialnem obdobju sta bila San Salvador in San Miguel del generalne kapitanije Gvatemala, znane tudi kot Kraljevina Gvatemala ({{langx|es|Reino de Guatemala}}), ustanovljene leta 1609 kot upravna delitev Nove Španije. Salvadorsko ozemlje je upravljal župan Sonsonateja, San Salvador pa je bil leta 1786 ustanovljen kot ''intendencia''. Od konca 16. stoletja je gojenje indiga postalo pomemben del salvadorskega gospodarstva, ki se je razširilo zlasti v središču, vzhodu in vzdolž obale, skupaj z drugimi tržnimi pridelki, kot je sladkor. Nevarni delovni pogoji na plantažah indiga so v povezavi z agresivnim novačenjem delovne sile iz vasi, boleznimi, ki so jih prinesli Španci, in izgubo skupnih zemljišč (''ejidos'') v kolonialnem obdobju privedli do postopnega upada avtohtonega prebivalstva teh regij, saj so se njihove skupnosti razpadle in se asimilirale v ladino družbo. Severne obmejne regije države so doživele podoben pojav zaradi širjenja živinoreje. Po drugi strani pa so avtohtone skupnosti bolj neokrnjene preživele na zahodu države, kjer je gospodarstvo temeljilo na kakavu in balzamu ter je bilo zaščiteno pred živinorejo in boleznimi, kar je omogočilo ohranitev avtohtonega kmetijstva in posledično njihovih družbenih struktur, jezika in identitete.<ref>{{cite web |last1=Mac |first1=Chapin |title=The 500,000 Invisible Indians of El Salvador {{!}} Cultural Survival |url=https://www.culturalsurvival.org/publications/cultural-survival-quarterly/500000-invisible-indians-el-salvador |website=www.culturalsurvival.org |access-date=27 June 2026 |language=en |date=2 March 2010}}</ref> Leta 1811 je kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov spodbudila srednjeameriške elite k poskusu pridobitve neodvisnosti od španske krone. Najpomembnejša notranja dejavnika sta bila želja lokalnih elit, da bi nadzorovale zadeve države brez vmešavanja španskih oblasti, in dolgoletna kreolska težnja po neodvisnosti. Glavna zunanjega dejavnika, ki sta spodbudila gibanje za neodvisnost, sta bila uspeh [[francoska revolucija|francoske]] in [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]] v 18. stoletju ter oslabitev vojaške moči španske krone zaradi napoleonskih vojn, kar je povzročilo nezmožnost učinkovitega nadzora nad kolonijami. Novembra 1811 je salvadorski duhovnik José Matías Delgado pozvonil na zvonove cerkve Iglesia La Merced v San Salvadorju, pozval k uporu in sprožil gibanje za neodvisnost leta 1811. Ta upor je bil zadušen, mnogi njegovi voditelji pa so bili aretirani in obsojeni na zaporno kazen. Leta 1814 se je začel še en upor, ki je bil prav tako zadušen. === Neodvisnost (1821) === Leta 1821 so španske oblasti zaradi nemirov v Gvatemali kapitulirale in podpisale Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, s katerim so celotno generalno kapitanstvo Gvatemale (ki obsega sedanja ozemlja Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve in Kostarike ter mehiško zvezno državo Chiapas) osvobodile španske oblasti in razglasile neodvisnost. Leta 1821 se je Salvador pridružil Kostariki, Gvatemali, Hondurasu in Nikaragvi v uniji, imenovani [[Zvezna republika Srednja Amerika]]. [[File:Vergara detalle firmaacta1821.JPG|thumb|left|[[José Matías Delgado]] podpisuje Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, 15. september 1821]] V začetku leta 1822 so oblasti novo neodvisnih srednjeameriških provinc na sestanku v mestu Guatemala glasovale za pridružitev novo ustanovljenemu Prvemu mehiškemu cesarstvu pod vodstvom Agustína de Iturbideja. Salvador se je upiral in vztrajal pri avtonomiji za srednjeameriške države. Mehiški vojaški odred je odkorakal v San Salvador in zatrl nestrinjanje, toda s padcem Iturbideja 19. marca 1823 se je vojska umaknila nazaj v Mehiko.<ref name="Marure1895">{{cite book|last1=Marure|first1=Alejandro|date=1895|title=Efemérides de los Hechos Notables Acaecidos en la República de Centro-América Desde el Año de 1821 Hasta el de 1842|trans-title=Ephemeris of the Notable Events that Occurred in the Republic of Central America from the Year 1821 to that of 1842|url=https://archive.org/details/efemeridesdeloshe00alejguat/page/n11/mode/2up|language=es|location=Central America|publisher=Tipografía Nacional|page=127|oclc=02933391|access-date=26 April 2024}}</ref> Kmalu zatem so oblasti provinc preklicale glasovanje o pridružitvi Mehiki in se namesto tega odločile za oblikovanje federalne unije petih preostalih provinc (Chiapas se je na tej točki trajno pridružil Mehiki), znane kot Zvezna republika Srednja Amerika. Salvador je 30. januarja 1841 razglasil neodvisnost od Zvezne republike Srednja Amerika. Salvador se je leta 1896 pridružil Hondurasu in Nikaragvi ter ustanovil zvezo [[Velika republika Srednja Amerika]], ki je leta 1898 razpadla. [[File:Woman and girl in el salvador making bread.png|thumb|Ženska in dekle v Salvadorju pripravljata kruh, 1910]] Po sredini 19. stoletja je gospodarstvo temeljilo na gojenju kave. Ko je svetovni trg indiga upadal, je gospodarstvo cvetelo ali trpelo, saj je svetovna cena kave nihala. Ogromni dobički, ki jih je kava prinašala kot monokulturni izvoz, so spodbudili koncentracijo zemlje v roke oligarhije le nekaj družin.<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Politics in Central America: Guatemala, El Salvador, Honduras, and Nicaragua |url=https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |access-date=29 July 2012 |year=1988 |via=Google Books |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-275-92883-4 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143657/https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |url-status=live }}</ref> V drugi polovici 19. stoletja se je vrsta predsednikov iz vrst salvadorske oligarhije, nominalno tako konservativnih kot liberalnih, na splošno strinjala o promociji kave kot prevladujoče tržne kulture, razvoju infrastrukture (železnic in pristaniških objektov), ​​predvsem v podporo trgovini s kavo, odpravi komunalnih zemljiških posesti za lažjo nadaljnjo proizvodnjo kave, sprejetju zakonov proti potepuštvu, da bi zagotovili, da razseljeni prebivalci in drugi podeželski prebivalci zagotavljajo dovolj delovne sile za kavne plantaže (''fince''), in zatiranju nezadovoljstva na podeželju. Leta 1912 je bila ustanovljena nacionalna garda kot podeželska policijska sila. === 20. stoletje === [[File:Tomas Regalado1.jpg|thumb|upright|General Tomás Regalado]] Leta 1898 je general Tomás Regalado s silo prevzel oblast, odstavil generala Rafaela Antonia Gutiérreza in vladal kot predsednik do leta 1903. Ko je nastopil funkcijo, je oživil prakso, da predsedniki imenujejo svoje naslednike. Po odsluženem mandatu je ostal aktiven v salvadorski vojski in bil 11. julija 1906 ubit v El Jicaru med vojno proti Gvatemali. Do leta 1913 je bil Salvador politično stabilen, s prikritimi tokovi ljudskega nezadovoljstva. Ko je bil leta 1913 ubit predsednik Manuel Enrique Araujo, so se pojavile številne hipoteze o političnem motivu njegovega umora. Vladavini Manuela Enriqueja Arauja je sledila dinastija Meléndez-Quiñónez, ki je trajala od leta 1913 do 1927. Pío Romero Bosque, nekdanji minister in zaupanja vreden sodelavec dinastije, je nasledil predsednika Alfonsa Quiñóneza Molino in leta 1930 razpisal svobodne volitve, na katerih je Arturo Araujo prišel na oblast 1. marca 1931, kar je veljalo za prve svobodne volitve v državi. Njegova vlada je trajala le devet mesecev, preden so jo strmoglavili nižji vojaški častniki, ki so njegovo salvadorsko laburistično stranko obtožili pomanjkanja političnih in vladnih izkušenj ter neučinkovite uporabe vladnih položajev. Arturo Araujo se je soočil s splošnim nezadovoljstvom ljudstva, saj so ljudje pričakovali gospodarske reforme in prerazporeditev zemlje. Pred Narodno palačo so potekale demonstracije že od prvega tedna njegove vladavine. Njegov podpredsednik in vojni minister je bil general Maximiliano Hernández Martínez. Decembra 1931 so nižji častniki organizirali državni udar pod vodstvom Martíneza. Predsedstvo sta branila le Prvi konjeniški polk in Nacionalna policija (Nacionalna policija je bila na njihovi plačilni listi), toda pozneje iste noči so se po več urah bojev močno premagani branilci predali uporniškim silam. Direktorat, sestavljen iz častnikov, se je skril za skrivnostno figuro,<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Matanza: The 1932 "Slaughter" That Traumatized a Nation, Shaping US-Salvadoran Policy to This Day |url=https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |access-date=29 July 2012 |year=1992 |publisher=Curbstone Press |isbn=978-1-880684-04-7 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143756/https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> bogatim protikomunističnim bankirjem Rodolfom Dukeom, in kasneje za predsednika postavil podpredsednika Martíneza. Upor je verjetno povzročilo nezadovoljstvo vojske, ker predsednik Araujo že nekaj mesecev ni prejemal plače. Araujo je zapustil Nacionalno palačo in neuspešno poskušal organizirati sile za poraz upora. Ameriški minister v Salvadorju se je srečal z Direktoratom in kasneje priznal vlado Martíneza, ki se je strinjala z izvedbo predsedniških volitev. Šest mesecev pred ponovno kandidaturo je odstopil in kot edini kandidat na glasovnici ponovno osvojil predsedniški položaj. Vladal je od leta 1935 do 1939, nato pa od 1939 do 1943. Četrti mandat je začel leta 1944, a je maja po splošni stavki odstopil. Martínez je dejal, da bo spoštoval ustavo, ki je določala, da ne more biti ponovno izvoljen, vendar obljube ni držal. === Salvadorska državljanska vojna (1979–1992) === [[File:32-0032 Monumento a la Memoria y la Verdad.jpg|thumb|Spomenik, izklesan iz črnega marmorja, ki vsebuje imena tisočih žrtev pobojev, ki so se zgodili med državljansko vojno]] Carlos Humberto Romero je bil zadnji predsednik vojaške diktature v državi, ki se je začela leta 1931. ZDA so bile Romerov največji podpornik, vendar se je Carterjeva administracija do oktobra 1979 odločila, da Salvador potrebuje spremembo režima.<ref>{{cite journal|title=Continuity and Change in U.S. Foreign Policy: Carter and Reagan on El Salvador|last=Pastor|first=Robert|journal=Journal of Policy Analysis and Management|volume=3|issue=2|pages=170–190|date=1984|publisher=Association for Public Policy Analysis and Management|jstor=3323931|doi=10.1002/pam.4050030202}}</ref> 15. oktobra 1979 je državni udar pripeljal na oblast Revolucionarno vladno hunto (JRG). Ta je nacionalizirala številna zasebna podjetja in prevzela veliko zasebnih zemljišč. Namen te nove hunte je bil ustaviti revolucionarno gibanje, ki je že potekalo kot odgovor na Duartejevo ukradeno izvolitev. Kljub temu je oligarhija nasprotovala agrarni reformi in hunta se je oblikovala z mladimi reformističnimi elementi iz vojske, kot sta polkovnika Adolfo Arnoldo Majano in Jaime Abdul Gutiérrez,<ref>{{cite web |title=Román Mayorga asume embajada en Venezuela |url=http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |website=elsalvador.com |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140811214354/http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |archive-date=11 August 2014 |date=29 October 2009 }}</ref><ref>{{cite web |title=Chronology of the Civil War in El Salvador |url=http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |website=Kellogg Institute for International Studies |publisher=University of Notre Dame |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170408194257/http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |archive-date=8 April 2017 }}</ref> pa tudi s progresivci, kot sta Guillermo Ungo in Alvarez. Pritisk oligarhije je kmalu razpustil hunto zaradi njene nezmožnosti nadzora nad vojsko pri zatiranju ljudi, ki so se borili za sindikalne pravice, agrarno reformo, boljše plače, dostopno zdravstveno varstvo in svobodo izražanja. Medtem se je gverilsko gibanje širilo na vse sektorje salvadorske družbe. Dijaki in dijaki so bili organizirani v MERS (''Movimiento Estudiantil Revolucionario de Secundaria'', Revolucionarno gibanje dijakov); študenti so bili vključeni v AGEUS (''Asociación de Estudiantes Universitarios Salvadorenos''; Združenje salvadorskih študentov); Delavci so bili organizirani v BPR (''Bloque Popular Revolucionario'', Ljudski revolucionarni blok). Oktobra 1980 je več drugih večjih gverilskih skupin salvadorske levice ustanovilo Narodnoosvobodilno fronto Farabundo Martí ali FMLN. Do konca 1970-ih so vladne enote smrti vsak dan ubijale približno 10 ljudi. Medtem je imela FMLN od 6000 do 8000 aktivnih gverilcev in več sto tisoč honorarnih milic, podpornikov in simpatizerjev.<ref>{{cite journal |last=Mason |first=T.D. |author2=D.A. Krane |title=The Political Economy of Death Squads: Toward a Theory of the Impact of State-Sanctioned Terror |journal=International Studies Quarterly |year=1989 |volume=33 |issue=2 |pages=175–198 |doi=10.2307/2600536|jstor=2600536 |s2cid=36082281 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200731003053/http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-date=31 July 2020 }}</ref> ZDA so podprle in financirale ustanovitev druge hunte, da bi spremenili politično okolje in ustavili širjenje levičarske vstaje. Napoleóna Duarteja so odpoklicali iz izgnanstva v Venezueli, da bi vodil to novo hunto. Vendar je bila revolucija že v teku in njegovo novo vlogo vodje hunte je splošna javnost videla kot oportunistično. Na izid vstaje ni mogel vplivati. Óscar Romero, rimskokatoliški nadškof San Salvadorja, je obsodil krivice in pokole, ki so jih vladne sile zagrešile nad civilisti. Veljal je za ''glas brez glasu'', vendar ga je 24. marca 1980 med mašo umoril eskadron smrti.<ref>{{cite web |last1=Golden |first1=Renny |title=Oscar Romero: Bishop of the Poor |url=http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |website=U.S. Catholic |access-date=17 March 2020 |date=25 February 2009 |archive-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130119005101/http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |url-status=live }}</ref> Nekateri menijo, da je to začetek celotne salvadorske državljanske vojne, ki je trajala od leta 1980 do 1992. Med konfliktom je 'izginilo' neznano število ljudi, ZN pa poročajo, da jih je bilo ubitih več kot 75.000.<ref>{{cite web |last1=Boutros-Ghali |first1=Boutros |title=Report of the UN Truth Commission on El Salvador |url=http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |website=El Equipo Nizkor |publisher=United Nations Security Council |access-date=17 March 2020 |date=29 March 1993 |archive-date=23 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223031646/http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |url-status=live }}</ref> Bataljon Atlácatl salvadorske vojske, ki so ga usposabljale ZDA, je bil odgovoren za pokol v El Mozoteju, kjer je bilo umorjenih več kot 800 civilistov, od tega več kot polovica otrok, pokol v El Calabozu in umor študentov UCA.<ref>{{cite news |last1=Wilkinson |first1=Tracy |title=Notorious Salvadoran Battalion Is Disbanded: Military: U.S.-trained Atlacatl unit was famed for battle prowess but was also implicated in atrocities. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |access-date=17 March 2020 |work=Los Angeles Times |date=9 December 1992 |archive-date=19 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200319215642/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |url-status=live }}</ref> 16. januarja 1992 sta vlada Salvadorja, ki jo je zastopal predsednik Alfredo Cristiani, in FMLN, ki so jo zastopali poveljniki petih gverilskih skupin – Schafik Hándal, Joaquín Villalobos, Salvador Sánchez Cerén, Francisco Jovel in Eduardo Sancho, podpisali mirovne sporazume, ki so jih sklenili Združeni narodi in s katerimi se je končala 12-letna državljanska vojna. Dogodka, ki je potekal na gradu Chapultepec v Mehiki, so se udeležili dostojanstveniki ZN in drugi predstavniki mednarodne skupnosti. Po podpisu premirja je predsednik vstal in se rokoval z novimi bivšimi gverilskimi poveljniki, kar je bilo deležno širokega občudovanja. === Po vojni (1992–2019) === Mirovni sporazumi iz Chapultepeca so narekovali zmanjšanje obsega vojske ter razpustitev nacionalne policije, finančne policije, nacionalne garde in civilne zaščite, paravojaške skupine. Organizirana naj bi bila nova civilna policija. Sodna imuniteta za kazniva dejanja, ki so jih zagrešile oborožene sile, je bila končana; vlada se je strinjala, da se bo podredila priporočilom Komisije za resnico za Salvador (''Comisión de la Verdad Para El Salvador''), ki bi »preiskala resna nasilna dejanja, ki so se zgodila od leta 1980, ter naravo in posledice nasilja ter ... priporočila metode za spodbujanje nacionalne sprave«. Leta 1993 je Komisija predstavila svoje ugotovitve, v katerih je poročala o kršitvah človekovih pravic na obeh straneh konflikta.<ref>{{cite web |last1=Betancur |first1=Belisario |last2=Planchart |first2=Reinaldo Figueredo |last3=Buergenthal |first3=Thomas |title=From Madness to Hope: The 12-Year War in El Salvador: Report of the Commission on the Truth for El Salvador |url=https://www.usip.org/sites/default/files/file/ElSalvador-Report.pdf |website=United States Institute for Peace |publisher=The Commission on the Truth for El Salvador |access-date=17 March 2020 |date=1 January 1993 |archive-date=1 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130201122202/http://www.usip.org/files/file/ElSalvador-Report.pdf |url-status=dead }}</ref> Pet dni pozneje je salvadorski zakonodajalec sprejel zakon o amnestiji za vsa nasilna dejanja v tem obdobju. Od leta 1989 do 2004 so Salvadorčani naklonjeni Nacionalistični republikanski zvezi (ARENA) in so na vseh volitvah do leta 2009 volili predsednike ARENE (Alfredo Cristiani, Armando Calderón Sol, Francisco Flores Pérez, Antonio Saca). Neuspešni poskusi levičarske stranke, da bi zmagala na predsedniških volitvah, so privedli do tega, da je za kandidata namesto nekdanjega gverilskega voditelja izbrala novinarja. 15. marca 2009 je Mauricio Funes, televizijska osebnost, postal prvi predsednik iz FMLN. Inavguriran je bil 1. junija 2009.<ref>{{Cite web|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|title=El Salvador elects its first leftist president, TV host Mauricio Funes|date=2 June 2009|website=Los Angeles Times|access-date=11 April 2021|archive-date=11 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411193343/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|url-status=live}}</ref> Eden od poudarkov Funesove vlade je bilo razkrivanje domnevne korupcije iz prejšnje vlade.<ref>{{cite web |url=http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |title=Funes saca a luz corrupción en gobiernos de ARENA |publisher=Diario CoLatino |year=2009 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20140706065656/http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |archive-date=6 July 2014 }}</ref> [[File: XXIV Conmemoración de los Acuerdos de Paz. (23793774503).jpg|thumb|Podpisniki mirovnih sporazumov. ob 24. obletnici; Sporazumi so privedli do vrste preobrazb, ki so zaznamovale obdobje pred in po nacionalni zgodovini.]] ARENA je Saco uradno izključila iz stranke decembra 2009. Z 12 zvestimi poslanci v državnem zboru je Saca ustanovil svojo stranko, Veliko zavezništvo za nacionalno enotnost (GANA), in sklenil taktično zakonodajno zavezništvo z FMLN. Po treh letih na položaju, ko je Sacova stranka GANA FMLN zagotovila zakonodajno večino, Funes ni ukrepal niti za preiskavo niti za privedbo koruptivnih nekdanjih uradnikov pred sodišče. Gospodarske reforme od začetka 1990-ih so prinesle velike koristi v smislu izboljšanih socialnih razmer, diverzifikacije izvoznega sektorja in dostopa do mednarodnih finančnih trgov na ravni naložbenega razreda. Kriminal ostaja velik problem za naložbeno okolje. V začetku novega tisočletja je salvadorska vlada ustanovila ''Ministerio de Medio Ambiente y Recursos Naturales'' – Ministrstvo za okolje in naravne vire (MARN) – kot odgovor na skrbi glede podnebnih sprememb.<ref name="cdkn.org">{{cite web |title=El Salvador builds resilience in the face of a stormy future |url=https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |website=Climate & Development Knowledge Network |access-date=17 March 2020 |date=24 December 2013 |archive-date=10 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200110224503/https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |url-status=live }}</ref> Marca 2014 je nekdanji gverilski vodja FMLN Cerén tesno zmagal na volitvah. Za predsednika je prisegel 31. maja 2014. Bil je prvi nekdanji gverilec, ki je postal predsednik Salvadorja.<ref name=bbcnews>{{cite web |title=Ex-rebel becomes El Salvador leader |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |website=BBC News |date=1 June 2014 |access-date=26 March 2021 |archive-date=6 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210706185233/https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |url-status=live }}</ref> Oktobra 2017 je sodišče v Salvadorju razsodilo, da sta se nekdanji predsednik Funes in eden od njegovih sinov nezakonito obogatila. Funes je leta 2016 zaprosil za azil v Nikaragvi.<ref>{{cite web |title=Salvador court finds ex-president Funes illegally enriched himself |url=https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |website=Reuters |date=28 November 2017 |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |url-status=live }}</ref> Septembra 2018 je bil nekdanji predsednik Saca obsojen na 10 let zapora, potem ko je priznal krivdo za preusmeritev več kot 300 milijonov ameriških dolarjev državnih sredstev lastnim podjetjem in tretjim osebam.<ref name="OCCRP2018">{{cite web |last1=Papachristou |first1=Lucy |title=Salvadoran Ex-President Sentenced to 10 Years in Prison |url=https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |website=www.occrp.org |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |url-status=live }}</ref> === 2019–danes === [[File: Nayib Bukele talks at his inauguration ceremony.jpg|thumb|Nayib Bukele govori na svoji inavguracijski slovesnosti]] 1. junija 2019 je Nayib Bukele postal novi predsednik Salvadorja.<ref>{{cite web |last1=ALEMAN |first1=MARCOS |title=El Salvador's president sworn in, ending 2-party dominance |url=https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |website=AP NEWS |date=1 June 2019 |access-date=26 March 2021 |archive-date=19 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210619065325/https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |url-status=live }}</ref> Bukele je bil zmagovalec predsedniških volitev februarja 2019. Zastopal je GANA, saj mu je bilo zavrnjeno sodelovanje z novo ustanovljeno stranko Nuevas Ideas. ARENA in FMLN, dve glavni stranki Salvadorja, sta v zadnjih treh desetletjih prevladovali v politiki Salvadorja. Po poročilu Mednarodne krizne skupine (ICG) 2020 se je stopnja umorov v Salvadorju od Bukelejevega prevzema položaja predsednika junija 2019 zmanjšala za kar 60 %. Čeprav je vlada uradno zanikala kakršno koli sodelovanje z organiziranim kriminalom, so poročila v tisku, ki so temeljila na pričevanjih članov vlade in varnostnih uradnikov, navajala, da je obstajal "sporazum o nenapadanju" med deli vlade in tolpami. Stranka ''Nuevas Ideas'' (NI, »Nove ideje«), ki jo je ustanovil Bukele, je skupaj s svojim zaveznikom (GANA) na zakonodajnih volitvah februarja 2021 osvojila približno 63 % glasov. Njegova stranka in zavezniki so osvojili 61 sedežev, kar je precej več kot zaželena super večina 56 sedežev v 84-članskem parlamentu, kar omogoča nesporne odločitve na zakonodajni ravni. Super večina stranki predsednika Bukeleja omogoča, da imenuje člane sodstva in sprejema zakone z malo ali nič nasprotovanja, na primer za odpravo omejitev predsedniških mandatov.<ref>{{cite news |last1=Brigida |first1=Anna-Catherine |last2=Sheridan |first2=Mary Beth |title=El Salvador's leader wins control of legislature in midterm vote; critics fear rising authoritarianism |url=https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |newspaper=The Washington Post |access-date=27 March 2021 |archive-date=12 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412030843/https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |url-status=live }}</ref> 8. junija 2021 so provladni poslanci v zakonodajni skupščini na pobudo predsednika Bukeleja sprejeli zakonodajo, s katero je [[bitcoin]] postal zakonito plačilno sredstvo v Salvadorju.<ref name=btcasamblea202106>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211222071910/https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 |date=22 December 2021 }}, 9 June 2021, official website of the Legislative Assembly of El Salvador</ref> Septembra 2021 je vrhovno sodišče Salvadorja odločilo, da se Bukeleju dovoli drugi mandat leta 2024, kljub dejstvu, da ustava predsedniku prepoveduje dva zaporedna mandata. Odločitev so organizirali sodniki, ki jih je na sodišče imenoval Bukele. Salvador je 25. februarja 2021 postal prva srednjeameriška država, ki ji je SZO podelila certifikat za izkoreninjenje malarije.<ref>{{cite web |title=El Salvador certified as malaria-free by WHO |url=https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |website=www.who.int |language=en |access-date=23 August 2023 |archive-date=23 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230823230611/https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |url-status=live }}</ref> Januarja 2022 je Mednarodni denarni sklad (IMF) pozval Salvador, naj prekliče svojo odločitev, da kriptovaluto uvrsti med zakonita plačilna sredstva. Bitcoin je hitro izgubil približno polovico svoje vrednosti, kar je pomenilo gospodarske težave in, od maja 2022, ko so se državne obveznice trgovale po 40 % prvotne vrednosti, možnost grozečega državnega bankrota; vendar se je vrednost bitcoina od aprila 2025 podvojila, odkar ga je Salvador prvič uvrstil med zakonita plačilna sredstva. Bukele je januarja 2022 napovedal načrte za izgradnjo Bitcoin Cityja ob vznožju vulkana v Salvadorju.<ref>{{cite news |title=IMF urges El Salvador to remove bitcoin as legal tender |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |work=BBC News |date=26 January 2022 |access-date=8 February 2022 |archive-date=8 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220208190323/https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je salvadorska vlada začela obsežen boj proti kriminalnim združbam in nasilju, povezanemu z združbami. Izredne razmere so bile razglašene 27. marca in podaljšane 20. julija. Aretiranih je bilo več kot 53.000 osumljenih članov tolp, kar je povzročilo najvišjo zabeleženo stopnjo zapiranja na svetu. Zaradi zatiranja je bilo po poročanjih ubitih več sto pridržanih, mednarodne organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty International, pa so to razglasile za najhujšo kršitev človekovih pravic v državi od državljanske vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|title=El Salvador experiencing 'alarming regression' on human rights -report|publisher=Reuters|date=5 December 2023|access-date=17 August 2024|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206081044/https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|url-status=live}}</ref> 30. novembra 2023 je zakonodajna skupščina Bukeleju in podpredsedniku Felixu Ulloi odobrila dopust, da bi se lahko osredotočila na svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2024. Bukeleja je na mestu vršilke dolžnosti predsednice nasledila Claudia Rodríguez de Guevara, prva predsednica v zgodovini Salvadorja.<ref>{{cite web|url=https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|title=Asamblea Otorga Permiso a Bukele para que Realice Campaña|trans-title=Assembly Grants Bukele Permission to Realize His Campaign|language=es|date=30 November 2023|access-date=30 November 2023|work=La Prensa Gráfica|first1=Gabriel|last1=Campos Madrid|archive-date=1 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201233327/https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|url-status=live}}</ref> Januarja 2024 je bilo objavljeno, da se je stopnja umorov v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za skoraj 70 %, in sicer na 154 v letu 2023 v primerjavi s 495 umori v letu 2022.<ref>{{cite news |title=Drastic drop in murders caused the popularity of El Salvador's president to soar {{!}} Semafor |url=https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |work=www.semafor.com |date=4 January 2024 |language=en |archive-date=1 March 2024 |access-date=5 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301231631/https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |url-status=live }}</ref> 4. februarja 2024 je bil Bukele ponovno izvoljen na predsedniških volitvah z 84 % glasov. Njegova stranka Nuevas Ideas je osvojila 58 od 60 sedežev v parlamentu. 1. junija 2024 je prisegel za svoj drugi petletni mandat.<ref>{{cite news |title=El Salvador's 'all-powerful' gang-busting President Bukele sworn in for second term |url=https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |work=France 24 |date=1 June 2024 |language=en |archive-date=4 June 2024 |access-date=4 June 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240604064540/https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |url-status=live }}</ref> Februarja 2025 se je salvadorski kongres po pritisku Mednarodnega denarnega sklada strinjal, da Bitcoinu odvzame status zakonitega plačilnega sredstva. Konec julija 2025 je zakonodajna skupščina odobrila spremembe ustave Salvadorja, ki bi odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale posamezne mandate s 5 let na 6. Zakonodajna skupščina je tudi prestavila naslednje predsedniške volitve z leta 2029 na 2027 (s čimer bi sovpadale z zakonodajnimi volitvami tistega leta), po katerih bi začele veljati ustavne spremembe.<ref>{{Cite web |title=El Salvador's Congress approves indefinite presidential reelection and extends presidential terms to 6 years |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |access-date=2 August 2025 |website=ABC News |language=en |archive-date=2 August 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250802013413/https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Salvadorja}} [[File:El Salvador Topography.png|thumb|Topografija Salvadorja]] Salvador leži na ožini Srednje Amerike med zemljepisnima širinama 13° in 15° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 87° in 91° zahodne zemljepisne dolžine. Razteza se 270 km od zahoda proti severozahodu proti vzhodu proti jugovzhodu in 142 km od severa proti jugu, s skupno površino 21.041 km². Kot najmanjša in najbolj gosto poseljena država v celinski Ameriki se Salvador ljubeče imenuje ''Pulgarcito de America'' ('Palec obeh Amerik'). Salvador meji na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Honduras]] ter ima obalo s [[Tihi ocean|Tihim oceanom]]. Skupna dolžina državne meje je 546 km: 203 km z Gvatemalo in 343 km s Hondurasom. Je edina srednjeameriška država, ki nima karibske obale. Obala Pacifika je dolga 307 km. Salvador ima več kot 300 rek, najpomembnejša med njimi je [[Lempa (reka)|Rio Lempa]]. Rio Lempa, ki izvira v Gvatemali, seka severno gorovje, teče vzdolž večjega dela osrednje planote in seka južno vulkansko gorovje, da se izliva v Pacifik. Je edina plovna reka v Salvadorju. S svojimi pritoki odvaja vodo iz približno polovice površine države. Druge reke so običajno kratke in odvajajo vodo iz pacifiških nižav ali tečejo iz osrednje planote skozi razpoke v južnem gorovju v Pacifik. Mednje spadajo Goascorán, Jiboa, Torola, Paz in Río Grande de San Miguel. [[File:Santa Ana - El Salvador (50899359306).jpg|thumb|Ognjenik Ilamatepec (Santa Ana)]] Geografija Salvadorja je vulkanska. Salvador je država, ki leži na [[Pacifiški ognjeni obroč|Ognjenem obroču]], kjer se zgodi večina vulkanov in potresov na Zemlji.<ref>{{Cite web |title=Where do earthquakes occur? |url=https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/earth-hazards/earthquakes/where-do-earthquakes-occur/#:~:text=Over%2080%20per%20cent%20of,active%20zone%20in%20the%20world. |website=bgs.ac.uk |access-date=21 May 2024 |archive-date=21 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240521222457/https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/earth-hazards/earthquakes/where-do-earthquakes-occur/#:~:text=Over%2080%20per%20cent%20of,active%20zone%20in%20the%20world. |url-status=live }}</ref> Najbolj opazen vulkan je Volcan Chaparrastique ([[ognjenik San Miguel]]), ki kaže tudi največjo vulkansko aktivnost. Najvišji vulkan je [[Ognjenik Santa Ana |Ilamatepec]]<ref>{{Cite web |title=Santa Ana Volcano |url=https://www.britannica.com/place/Santa-Ana-Volcano |website=britannica.com}}</ref> (ognjenik Santa Ana), ki sega 2384 metrov nad morsko gladino. Poleg teh je še 20 drugih vulkanov, od katerih so mnogi aktivni ali potencialno aktivni. Salvador ima drugo največje število vulkanov med vsemi srednjeameriškimi državami. V Salvadorju je več jezer, ki jih obdajajo vulkanski kraterji, najpomembnejša med njimi sta jezero Ilopango (70 km²) in jezero Coatepeque (26 km²). Jezero Güija je največje naravno jezero v Salvadorju (44 km²). Z zajezitvijo reke Lempa je nastalo več umetnih jezer, največje med njimi je akumulacijsko jezero Cerrón Grande (135 km2). Znotraj meja Salvadorja je skupno 320 km² vode. Najvišja točka Salvadorja je Cerro El Pital z 2730 metri na meji s Hondurasom. Salvador na zahodu prečkata dve vzporedni gorski verigi, med njima pa je osrednja planota, med njima pa ozka obalna ravnina, ki objema Pacifik. Te fizične značilnosti delijo državo na dve fiziografski regiji. Gorske verige in osrednja planota, ki pokrivajo 85 % kopnega, sestavljajo notranje višavje. Preostale obalne ravnice se imenujejo pacifiške nižine. === Podnebje === Salvador ima tropsko podnebje z izrazitimi mokrimi in suhimi letnimi časi.<ref name=":0">{{cite encyclopedia|title=El Salvador: a country study|publisher=Federal Research Division, Library of Congress|location=Washington, D.C.|url=https://www.loc.gov/item/89048948/|last=Helms|first=Mary W.|date=1990|editor-last=Haggerty|editor-first=Richard A.|pages=49–53|isbn=|oclc=44362656|entry=Geography|access-date=15 August 2023|archive-date=14 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231014053412/https://www.loc.gov/item/89048948/|url-status=live}}</ref> Temperature se spreminjajo predvsem z nadmorsko višino in kažejo le malo sezonskih sprememb. Pacifiške nižine so enakomerno vroče in vlažne. Osrednja planota in gorska območja so bolj zmerna. Deževna sezona, lokalno znana kot ''invierno'', traja od maja do oktobra. Skoraj vse letne padavine padejo v tem času, letne količine padavin, zlasti na južnih gorskih pobočjih, pa lahko dosežejo tudi do 2000 milimetrov. Zavarovana območja in osrednja planota prejmejo manjše, čeprav še vedno znatne količine. Padavine v tej sezoni običajno izvirajo iz nizkega zračnega tlaka nad Pacifikom in običajno padajo v močnih popoldanskih nevihtah. Čeprav se v Pacifiku občasno pojavljajo orkani, le redko prizadenejo Salvador, z izjemo orkana ''Mitch'' leta 1998 (ki se je dejansko oblikoval nad Atlantskim bazenom) in orkana ''Emily'' leta 1973. Od novembra do aprila severovzhodni pasati nadzorujejo vremenske vzorce. V teh mesecih zrak, ki teče iz Karibov, med prehodom čez gore v Hondurasu izgubi večino padavin. Ko ta zrak doseže Salvador, je suh, vroč in meglen. Ta letni čas je lokalno znan kot ''verano'' ali poletje. Temperature se glede na letni čas malo spreminjajo; glavni dejavnik je nadmorska višina. Pacifiško nižavje je najbolj vroče območje z letnimi povprečji od 25 do 29 °C. [[San Salvador]] je reprezentativen za osrednjo planoto s povprečno letno temperaturo 23 °C in absolutno najvišjo in najnižjo vrednostjo 38 oziroma 6 °C. Gorska območja so najhladnejša, z letnimi povprečji od 12 do 23 °C in najnižjimi temperaturami, ki se včasih približajo ledišču. === Naravne nesreče === ==== Ekstremni vremenski dogodki ==== Zaradi lege Salvadorja ob Tihem oceanu je izpostavljen hudim vremenskim razmeram, vključno z močnimi nalivi in ​​hudimi sušami, ki jih lahko še bolj poslabšata učinka [[El Niño]] in [[La Niña]].<ref name="cdkn.org" /> V Tihem oceanu občasno nastajajo [[orkan]]i, z izjemo orkana ''Mitch'', ki je nastal v Atlantiku in prečkal Srednjo Ameriko. Poleti leta 2001 je huda suša uničila 80 % salvadorskih pridelkov in povzročila lakoto na podeželju.<ref>{{cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/wideangle/episodes/by-geography/18-with-a-bullet-introduction/750/|title=Photo Essay: El Salvador, the Makings of a Gangland|publisher=Pbs.org|date=11 July 2006|access-date=2 May 2010|archive-date=16 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080416015450/http://www.pbs.org/wnet/wideangle/shows/elsalvador/photo6.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.fiu.edu/~oberbaue/el_salvador.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070702202332/http://www.fiu.edu/~oberbaue/el_salvador.pdf|archive-date=2 July 2007|title=El Salvador|work=Fiu.edu|access-date=2 May 2010}}</ref> 4. oktobra 2005 je močno deževje povzročilo nevarne poplave in zemeljske plazove, ki so terjali najmanj 50 smrtnih žrtev.<ref name="tdfiyp"/> ==== Potresi in vulkanska aktivnost ==== [[File:Vulkan Chaparrastique, El Salvador 2013 01.JPG|thumb|Vulkan San Miguel leta 2013]] Salvador leži vzdolž [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]] in je podvržen znatni tektonski aktivnosti, vključno s pogostimi [[potres]]i in vulkansko aktivnostjo. Glavno mesto San Salvador je bilo uničeno leta 1756 in 1854, močno poškodovano pa je bilo tudi v potresih v letih 1919, 1982 in 1986. Med nedavnimi primeri je potres z magnitudo 7,7 13. januarja 2001, ki je povzročil [[zemeljski plaz]], v katerem je umrlo več kot 800 ljudi.<ref name="tdfiyp">{{cite web |url=https://travel.state.gov/travel/cis_pa_tw/cis/cis_1109.html |title=El Salvador landslide |publisher=Travel.state.gov |access-date=2 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510070619/http://travel.state.gov/travel/cis_pa_tw/cis/cis_1109.html |archive-date=10 May 2010 }}</ref> V drugem potresu mesec dni kasneje, 13. februarja 2001, je umrlo 255 ljudi in bilo poškodovanih približno 20 % stanovanj v državi. Potres z magnitudo 5,7 Mw leta 1986 je povzročil 1500 smrtnih žrtev, 10.000 poškodb in 100.000 ljudi, ki so ostali brez domov.<ref>{{cite journal|last=Harlow|first=David H.|year=1993|title=The San Salvador earthquake of 10 October 1986 and its historical context|url=http://bssa.geoscienceworld.org/content/83/4/1143.abstract|journal=Bulletin of the Seismological Society of America|volume=83|issue=4|pages=1143–1154|doi=10.1785/BSSA0830041143|bibcode=1993BuSSA..83.1143H|s2cid=130882786|access-date=29 July 2012|archive-date=13 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121013005411/http://bssa.geoscienceworld.org/content/83/4/1143.abstract|url-status=live|url-access=subscription}}</ref><ref>{{cite journal|last1 = Bommer|first1=Julian|year=1987|title=The San Salvador earthquake of 10th October 1986|journal=Disasters|volume=11 |issue=2|pages=83–95|doi=10.1111/j.1467-7717.1987.tb00620.x|last2=Ledbetter|first2=Stephen|bibcode=1987Disas..11...83B }}</ref> Salvador ima več kot dvajset vulkanov. Dva od njih, San Miguel in [[ognjenik Izalco]], sta aktivna v zadnjih letih. Od začetka 19. stoletja do sredine 1950-ih je Izalco bruhal tako redno, da si je prislužil ime ''Svetilnik Pacifika''. Njegovi sijoči izbruhi so bili jasno vidni na velikih razdaljah na morju, ponoči pa ga je žareča lava spremenila v bleščeč svetleč stožec. Najnovejši uničujoči vulkanski izbruh se je zgodil 1. oktobra 2005, ko je [[Ognjenik Santa Ana]] bruhal oblak pepela, vročega blata in kamenja, ki je padel na bližnje vasi in povzročil dve smrtni žrtvi. Najhujši vulkanski izbruh na tem območju se je zgodil v 5. stoletju našega štetja, ko je vulkan Ilopango izbruhnil z močjo VEI 6, kar je povzročilo obsežne piroklastične tokove in uničilo majevska mesta.<ref>{{cite journal|last=Dull|first=Robert A.|year=2001|title=Volcanism, Ecology and Culture: A Reassessment of the Volcan Ilopango Tbj eruption in the Southern Maya Realm|journal=Latin American Antiquity|volume=12 |issue=1|pages=25–44|doi=10.2307/971755|author2=Southon|author3=Sheets|jstor=971755|s2cid=163686184}}</ref> === Flora in favna === [[File:Eumomota superciliosa.jpg|thumb|Motmot ''Eumomota superciliosa'' je nacionalna ptica Salvadorja]] Ocenjuje se, da v Salvadorju živi 500 vrst ptic, 1000 vrst metuljev, 400 vrst orhidej, 800 vrst dreves in 800 vrst morskih rib. Od osmih vrst morskih želv na svetu jih šest gnezdi na obalah Srednje Amerike, štiri pa živijo na salvadorski obali: [[orjaška usnjača]], [[prava kareta]], [[orjaška črepaha]] in [[zelenkasta želva]]. Prava kareta je kritično ogrožena vrsta. Nedavna prizadevanja za ohranjanje dajejo upanje za prihodnost [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] v državi. Leta 1997 je vlada ustanovila Ministrstvo za okolje in naravne vire. Leta 1999 je državni zbor odobril splošni okvirni zakon o okolju. Več nevladnih organizacij si prizadeva za zaščito nekaterih najpomembnejših gozdnih območij Salvadorja. Med njimi je najpomembnejša SalvaNatura, ki upravlja El Imposible, največji narodni park v Salvadorju, v skladu s sporazumom s salvadorskimi okoljskimi organi. V Salvadorju je šest kopenskih ekosistemov: gorski gozdovi Srednje Amerike, vlažni gozdovi Sierra Madre de Chiapas, suhi gozdovi Srednje Amerike, borovi hrastovi gozdovi Srednje Amerike, mangrove v zalivu Fonseca in mangrove na severni suhi pacifiški obali.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287|doi-access=free}}</ref> Leta 2018 je imel povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 4,06/10, kar ga uvršča na 136. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmid=33293507|pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> == Upravne delitve == Salvador je razdeljen na 14 departmajev (''departamentos''), ki so nato razdeljeni na 44 občin (''municipios''), ki so prav tako razdeljene na 262 okrožij. {| class="wikitable" style="width:780px" |- ! ! Departma ! Glavno mesto ! Prebivalci 2017<ref>{{Internetquelle |url=http://www.citypopulation.de/ElSalvador-Cities_d.html |titel=El Salvador: Departamentos, Städte & Agglomerationen – Einwohnerzahlen in Karten und Tabellen |sprache=de |abruf=2018-03-18}}</ref> | rowspan=14 style="text-align:center" |[[Slika:Departamentos El Salvador con Etiquetas, color.svg|520px|Karta derpartmajev Salvadorja]] |- | 1 | Ahuachapán | Ahuachapán | {{0|0.}}363.500 |- | 2 | Cabañas | Sensuntepeque | {{0|0.}}167.600 |- | 3 | Chalatenango | Chalatenango | {{0|0.}}204.900 |- | 4 | Cuscatlán | Cojutepeque | {{0|0.}}266.200 |- | 5 | La Libertad | Santa Tecla | {{0|0.}}803.800 |- | 6 | La Paz | Zacatecoluca | {{0|0.}}362.600 |- | 7 | La Unión | La Unión | {{0|0.}}268.400 |- | 8 | Morazán | style="white-space:nowrap" | San Francisco Gotera | {{0|0.}}203.800 |- | 9 | San Miguel | San Miguel | {{0|0.}}499.900 |- | 10 | San Salvador | [[San Salvador]] | 1.786.400 |- | 11 | San Vicente | San Vicente | {{0|0.}}589.300 |- | 12 | Santa Ana | Santa Ana | {{0|0.}}184.100 |- | 13 | Sonsonate | Sonsonate | {{0|0.}}506.500 |- | 14 | Usulután | Usulután | {{0|0.}}374.900 | style="text-align:center;" class="hintergrundfarbe-basis" |} == Gospodarstvo == Salvadorsko gospodarstvo so včasih ovirale naravne nesreče, kot so potresi in orkani, vladne politike, ki nalagajo velike gospodarske subvencije, in korupcija v uradništvu. Subvencije so postale takšen problem, da je aprila 2012 Mednarodni denarni sklad začasno ustavil posojilo centralni vladi v višini 750 milijonov dolarjev. Vodja kabineta predsednika Funesa, Alex Segovia, je priznal, da je gospodarstvo na "točki zloma".<ref>{{cite news |last1=Quintanilla |first1=Lourdes |title=FMI suspende acuerdo de préstamo con el país |url=http://www.laprensagrafica.com/economia/nacional/259909-fmi-suspende-acuerdo-de-prestamo-con-el-pais.html |access-date=17 March 2020 |work=La Prensa Grafica |date=26 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120702214809/http://www.laprensagrafica.com/economia/nacional/259909-fmi-suspende-acuerdo-de-prestamo-con-el-pais.html |archive-date=2 July 2012}}</ref> Bruto domači proizvod (BDP) v pariteti kupne moči je po ocenah za leto 2021 znašal 57,95 milijarde USD, kar pomeni 4,2-odstotno rast realnega BDP za leto 2021.<ref name="IMFWEOSV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=253,&s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,LUR,&sy=2019&ey=2023&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2021 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=1 July 2021 |archive-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709183151/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=253,&s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,LUR,&sy=2019&ey=2023&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Storitveni sektor je največji del BDP s 64,1 %, sledi mu industrijski sektor s 24,7 % (ocena iz leta 2008), kmetijstvo pa predstavlja 11,2 % BDP (ocena iz leta 2010). BDP je po letu 1996 rasel z letno stopnjo, ki je v povprečju znašala 3,2 % realne rasti. Vlada se je zavezala pobudam prostega trga in realna stopnja rasti BDP leta 2007 je dosegla 4,7 %. Decembra 2017 so neto mednarodne rezerve znašale 3,57 milijarde dolarjev.<ref name="cia.gov">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|title=El Salvador - The World Factbook|website=www.cia.gov|date=July 2022|access-date=9 July 2021|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321170220/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador|url-status=dead}}</ref> Razvoj novih sektorjev rasti za bolj raznoliko gospodarstvo je v Salvadorju že dolgo izziv. V preteklosti je država proizvajala zlato in srebro,<ref>{{cite web |last1=Oancea |first1=Dan |title=Mining in Central America |url=http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf |website=MINING.com |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516031334/http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf |archive-date=16 May 2011 |date=January 2009 }}</ref> vendar so nedavni poskusi ponovnega odprtja rudarskega sektorja, ki naj bi lokalnemu gospodarstvu dodali več sto milijonov dolarjev, propadli, potem ko je predsednik Saca ustavil delovanje rudarske korporacije Pacific Rim. Tako kot druge nekdanje kolonije je tudi Salvador dolga leta veljal za gospodarstvo z enim izvozom (gospodarstvo, ki je bilo močno odvisno od ene vrste izvoza). V kolonialnih časih je bil Salvador uspešen izvoznik indiga, a po izumu sintetičnih barvil v 19. stoletju se je novonastala moderna država kot glavni izvozni proizvod obrnila na kavo. [[File:San Miguel El Salvador.png|thumb|San Miguel je pomembno gospodarsko središče Salvadorja in dom ''Karnevala San Miguela'', enega največjih festivalov zabave in hrane v Srednji Ameriki.<ref name="Herrera-Sobek2012">{{cite book|first=Maria|last=Herrera-Sobek|title=Celebrating Latino Folklore|url=https://books.google.com/books?id=lY-tY62V1FIC&pg=PA459|date=31 July 2012|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-34340-7|page=459|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143656/https://books.google.com/books?id=lY-tY62V1FIC&pg=PA459|url-status=live}}</ref>]] Leta 2006 je bil Salvador prva država, ki je ratificirala sporazum o prosti trgovini med Srednjo Ameriko in Dominikansko republiko (CAFTA) – o katerem so se pet držav Srednje Amerike in Dominikanska republika dogovorile z Združenimi državami. CAFTA od salvadorske vlade zahteva, da sprejme politike, ki spodbujajo prosto trgovino. CAFTA je okrepila izvoz predelane hrane, sladkorja in etanola ter podprla naložbe v sektor oblačil, ki se je po izteku sporazuma o več vlaknih leta 2005 soočil z azijsko konkurenco. V pričakovanju upada konkurenčnosti sektorja oblačil si je prejšnja administracija prizadevala za diverzifikacijo gospodarstva s promocijo države kot regionalnega distribucijskega in logističnega središča ter s spodbujanjem naložb v turizem z davčnimi spodbudami. Junija 2021 je predsednik Nayib Bukele dejal, da bo uvedel zakonodajo, s katero bo [[bitcoin]] postal zakonito plačilno sredstvo v Salvadorju.<ref name=cnbc20210605>{{cite news |title=El Salvador looks to become the world's first country to adopt bitcoin as legal tender |url=https://www.msn.com/en-us/money/markets/el-salvador-hopes-to-becomes-the-world-s-first-country-to-adopt-bitcoin-as-legal-tender/ar-AAKK3CW |work=CNBC |date=5 June 2021 |access-date=5 June 2021 |archive-date=5 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210605215745/https://www.msn.com/en-us/money/markets/el-salvador-hopes-to-becomes-the-world-s-first-country-to-adopt-bitcoin-as-legal-tender/ar-AAKK3CW |url-status=live }}</ref> Zakon o bitcoinu je zakonodajna skupščina Salvadorja sprejela 9. junija 2021. Bitcoin je uradno postal zakonito plačilno sredstvo 7. septembra 2021.<ref>{{cite web|url=https://www.wsj.com/articles/bitcoin-comes-to-el-salvador-first-country-to-adopt-crypto-as-national-currency-11631005200|title=El Salvador Becomes First Country to Adopt Bitcoin as National Currency|website=The Wall Street Journal|last=Pérez|first=Santiago|date=7 September 2021|access-date=7 September 2021|archive-date=7 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210907233833/https://www.wsj.com/articles/bitcoin-comes-to-el-salvador-first-country-to-adopt-crypto-as-national-currency-11631005200|url-status=live}}{{subscription required}}</ref> V skladu z zakonom lahko tujci pridobijo stalno prebivališče v Salvadorju, če v državo vložijo 3 bitcoine. Izvajanje zakona je naletelo na proteste, saj je večina države proti uporabi bitcoina kot zakonitega plačilnega sredstva.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/technology-58473260|quote=More than 68% of those questioned said they disagreed with using cryptocurrency as a legal tender.|website=BBC|first=Joe|last=Tidy|date=7 September 2021|title=Fear and excitement in El Salvador as Bitcoin becomes legal tender|access-date=8 September 2021|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926081220/https://www.bbc.co.uk/news/technology-58473260|url-status=live}}</ref> Glede na anketo, ki jo je izvedla Salvadorska trgovinska zbornica, je marca 2022 le 14 % trgovcev v državi obdelalo vsaj eno transakcijo z bitcoini. Od maja 2024 uradni vladni subjekt z imenom Bitcoin Office of El Salvador poroča, da ima vlada 5750 bitcoinov (približno 354 milijonov dolarjev okoli maja 2024) – od tega je bilo od septembra 2021 z uporabo geotermalne energije vulkana Tecapa izkopanih skoraj 474 bitcoinov (približno 29 milijonov dolarjev okoli maja 2024).<ref>{{Cite web |last=Renteria |first=Nelson |date=15 May 2024 |title=El Salvador mined nearly 474 bitcoins, adding to state crypto holding, in last three years |url=https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-mined-nearly-474-bitcoins-adding-state-crypto-holding-last-three-2024-05-14/ |access-date=24 September 2024 |website=Reuters |archive-date=29 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250429144715/https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-mined-nearly-474-bitcoins-adding-state-crypto-holding-last-three-2024-05-14/ |url-status=live }}</ref> Salvador je v regiji vodilni po številu nakazil na prebivalca, pri čemer so prilivi enaki skoraj vsem izvoznim dohodkom; Leta 2019 je v ZDA živelo 2,35 milijona Salvadorčanov.[140] Nakazila so prejemala približno tretjina vseh gospodinjstev. Nakazila Salvadorčanov, ki živijo v Združenih državah Amerike, poslana družinskim članom v Salvadorju, so pomemben vir tujih dohodkov in izravnavajo trgovinski primanjkljaj. Nakazila so se od začetka 2000-ih stalno povečevala, s 3,32 milijarde dolarjev oziroma približno 16,2 % BDP leta 2006 na skoraj 6 milijard dolarjev (približno 20 % BDP leta 2019, kar je ena najvišjih stopenj na svetu po podatkih Svetovne banke).<ref>{{Cite news |last=Wilson |first=Tom |last2= |first2= |date=14 June 2021 |title=EXCLUSIVE El Salvador bitcoin transfers soar, but still a fraction of dollar remittances |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/business/finance/exclusive-el-salvador-bitcoin-transfers-soar-still-fraction-dollar-remittances-2021-06-14/ |access-date=10 May 2023 |archive-date=13 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210913155921/https://www.reuters.com/business/finance/exclusive-el-salvador-bitcoin-transfers-soar-still-fraction-dollar-remittances-2021-06-14/ |url-status=live }}</ref> [[File:Palms El Salvador.JPG|thumb|Tropska plaža La Libertad]] === Turizem === Večina severnoameriških in evropskih turistov išče plaže in nočno življenje Salvadorja. Turistična pokrajina Salvadorja se nekoliko razlikuje od turistične pokrajine drugih srednjeameriških držav. Zaradi svoje geografske velikosti in urbanizacije ni veliko turističnih destinacij z naravno tematiko, kot so ekoture ali arheološka najdišča, odprta za javnost. Kljub temu Salvador ostaja najbolj znan po svojih plažah in vulkanih. Najpogosteje obiskane plaže vključujejo El Tunco, Punta Roca, El Sunzal, El Zonte beach, La Costa del Sol, El Majahual in La Libertad beach. Najbolj obiskana vulkana sta Santa Ana in Izalco.<ref>{{cite web |title=12 Places to visit in El Salvador. Get to know them today. |url=https://elsalvadorinfo.net/places-to-visit-in-el-salvador/ |website=El Salvador Info |date=23 January 2021 |access-date=6 March 2023 |archive-date=6 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306215122/https://elsalvadorinfo.net/places-to-visit-in-el-salvador/ |url-status=live }}</ref> == Demografija == Prebivalstvo Salvadorja je leta 2021 štelo 6.314.167, v primerjavi z 2.200.000 leta 1950. Leta 2010 je bil odstotek prebivalstva, mlajšega od 15 let, 32,1 %, 61 % jih je bilo starih med 15 in 65 let, 6,9 % pa jih je bilo starih 65 let ali več.<ref name="WPP 2012">{{Cite web|url=https://population.un.org/wpp/|archive-url=https://web.archive.org/web/20110506065230/http://esa.un.org/unpd/wpp/index.htm|title=World Population Prospects - Population Division - United Nations|archive-date=6 May 2011|website=population.un.org}}</ref> Glavno mesto San Salvador ima približno 2,1 milijona prebivalcev. Ocenjujejo, da 42 % prebivalstva Salvadorja živi na podeželju. Urbanizacija se je v Salvadorju od 1960-ih neverjetno hitro širila, milijoni ljudi so se preselili v mesta in s tem ustvarili težave za urbanistično načrtovanje in storitve. V Salvadorju živi do 100.000 Nikaragvancev.<ref>{{cite web|url=http://www.thedialogue.org/PublicationFiles/The%20Nicaragua%20case_M%20Orozco2%20REV.pdf|title=The Nicaragua case_M Orozco2 REV.doc|access-date=2 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511104117/http://www.thedialogue.org/PublicationFiles/The%20Nicaragua%20case_M%20Orozco2%20REV.pdf|archive-date=11 May 2011}}</ref> Na lestvici Global Hunger Index za leto 2024 se je Salvador uvrstil na 43. mesto od 127 držav z zadostnimi podatki za izračun rezultatov GHI za leto 2024. Z rezultatom 8,0 ima Salvador nizko stopnjo lakote.<ref>{{Cite web |title=Global Hunger Index Scores by 2024 GHI Rank |url=https://www.globalhungerindex.org/ranking.html |access-date=15 December 2024 |website=Global Hunger Index (GHI) - peer-reviewed annual publication designed to comprehensively measure and track hunger at the global, regional, and country levels |language=en |archive-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225183607/https://www.globalhungerindex.org/ranking.html |url-status=live }}</ref> === Etnične skupine === Približno 86 % Salvadorčanov se identificira kot mestici oziroma mešanega ameriškega in evropskega porekla, 12,7 % se identificira kot popolnoma evropskega porekla, 0,1 % se identificira kot afro-potomci, medtem ko se približno 0,6 % ne identificira z nobeno od zgoraj omenjenih kategorij.<ref name="El Salvador Census 2007">{{cite web| url=http://www.digestyc.gob.sv/biblioteca/CENSOS/CENAPOVI2007/Tomo_IV_Vol.I_Municipios_Caracteristicas_Generales.pdf|title=VI Censo de población y V de vivienda 2007|page=336|publisher=Dirección General de Estadística y Censos|access-date=6 January 2023|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20191220071530/http://www.digestyc.gob.sv/biblioteca/CENSOS/CENAPOVI2007/Tomo_IV_Vol.I_Municipios_Caracteristicas_Generales.pdf|archive-date=20 December 2019}}</ref> Od prebivalstva se 0,23 % izpostavlja kot popolnoma avtohtono. Etnične skupine so Kakavira, ki predstavlja 0,07 % celotnega prebivalstva države, Nahua (0,06 %), Lenca (0,04 %) in druge manjše skupine (0,06 %). Zelo malo ameriških Indijancev je ohranilo svoje običaje in tradicije, saj so se sčasoma asimilirali v prevladujočo mestico kulturo.<ref>{{cite web| url=http://www.countriesquest.com/central_america/el_salvador/history/military_rule_1931-1979.htm|title=Jose Napoleon Duarte, Hernandez Martinez, Ungo, Matanza, Central American Common Market, CACM, urban middle class, Christian Democratic Party, powerful families, death squads, Organization of American States, PRUD, International Court Of Justice, urban center, rapid population growth|website=countriesquest.com|access-date=13 May 2015|archive-date=18 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518070347/http://www.countriesquest.com/central_america/el_salvador/history/military_rule_1931-1979.htm|url-status=dead}}</ref> Obstaja majhna afro-salvadorska skupina, ki predstavlja 0,13 % celotnega prebivalstva, pri čemer so bili črnci in druge rase zaradi vladnih politik v začetku 20. stoletja preprečeni priseljevanju. Potomci zasužnjenih Afričanov pa so se že precej prej, v kolonialnem in postkolonialnem obdobju, integrirali v salvadorsko prebivalstvo in kulturo. Med različnimi skupinami priseljencev v Salvadorju izstopajo [[Palestinci]].<ref>{{cite book|last=Marín-Guzmán|first=Roberto|title=A Century of Palestinian Immigration into Central America: A study of their economic and cultural contributions|year=2000|publisher=Universidad de Costa Rica|location=San Jose, CR}}</ref> Čeprav jih je malo, so njihovi potomci v državi dosegli veliko gospodarsko in politično moč, kar dokazuje izvolitev predsednika Antonia Sace, čigar nasprotnik na volitvah leta 2004, Schafik Handal, je bil prav tako palestinskega porekla, in cvetoča komercialna, industrijska in gradbena podjetja v lasti te etnične skupine. Tudi sedanji predsednik Nayib Bukele je palestinskega porekla. Leta 2004 je zunaj Salvadorja živelo približno 3,2 milijona Salvadorcev, pri čemer so Združene države Amerike tradicionalno glavna destinacija salvadorskih ekonomskih migrantov. Do leta 2012 je bilo v ZDA približno 2,0 milijona salvadorskih priseljencev in Američanov salvadorskega porekla, kar jih uvršča med šeste največje skupine priseljencev v državi.<ref>{{cite journal |last1=Terrazas |first1=Aaron |title=Salvadoran Immigrants in the United States |journal=Migration Information Source |date=5 January 2010 |url=https://www.migrationpolicy.org/article/salvadoran-immigrants-united-states/ |access-date=17 March 2020 |publisher=Migration Policy Institute |archive-date=28 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428133022/https://www.migrationpolicy.org/article/salvadoran-immigrants-united-states |url-status=live }}</ref> Druga destinacija Salvadorcev, ki živijo zunaj države, je Gvatemala, z več kot 111.000 prebivalci, večinoma v mestu Guatemala City. Salvadorci živijo tudi v drugih bližnjih državah, kot so Belize, Honduras in Nikaragva. Med drugimi državami z opaznimi salvadorskimi skupnostmi so Kanada, Mehika, Združeno kraljestvo (vključno s Kajmanovi otoki), Švedska, Brazilija, Italija in Kolumbija. === Jeziki === [[Španščina]] je uradni jezik in jo govorijo skoraj vsi prebivalci, čeprav zelo majhno število (okoli 500) avtohtonih Pipilov govori jezik Navat. Drugi avtohtoni jeziki, in sicer Poqomam, Cacaopera in Lenca, so izumrli. Q'eqchi' govorijo avtohtoni priseljenci gvatemalskega in belizejskega porekla, ki živijo v Salvadorju. Lokalni španski jezik se imenuje ''Caliche'' in velja za neformalnega. Tako kot v drugih regijah Srednje in Južne Amerike tudi Salvadorci uporabljajo ''voseo''. To se nanaša na uporabo ''vos'' kot zaimka v drugi osebi ednine namesto ''tú''. == Kultura == [[File:SalvadorDelMundo.jpg|thumb|upright|Ikonični kip Kristusa na zemeljski krogli je del spomenika ''Monumento al Divino Salvador del Mundo'' (»Spomenik Božanskemu Odrešeniku sveta«) na trgu Plaza El Salvador del Mundo ('Trg Odrešenika sveta'), znamenitosti v prestolnici Salvadorja, San Salvadorju.]] Zaradi mešanih porok med domorodci, evropskimi naseljenci in zasužnjenimi Afričani je nastala mešana populacija, ki je nastala pod vplivom avtohtonih, kolonialnih španskih in afriških vplivov. Katoliška cerkev igra pomembno vlogo v salvadorski kulturi. Nadškof Óscar Romero je narodni junak zaradi svoje vloge pri upiranju kršitvam človekovih pravic, ki so se dogajale pred salvadorsko državljansko vojno. Pomembne tuje osebnosti v Salvadorju so bili jezuitski duhovniki in profesorji Ignacio Ellacuría, Ignacio Martín-Baró in Segundo Montes, ki jih je leta 1989 na vrhuncu državljanske vojne umorila salvadorska vojska. Slikarstvo, keramika in tekstil so glavni ročni umetniški mediji. Pisatelji Francisco Gavidia, Salarrué (Salvador Salazar Arrué), Claudia Lars, Alfredo Espino, Pedro Geoffroy Rivas, Manlio Argueta, José Roberto Cea in pesnik Roque Dalton so pomembni pisatelji iz Salvadorja. Pomembne osebe 20. stoletja so pokojni filmski ustvarjalec Baltasar Polio, režiserka Patricia Chica, umetnik Fernando Llort in karikaturist Toño Salazar. Med bolj priznanimi predstavniki grafične umetnosti so slikarji Studio Lenca, Augusto Crespin, Noe Canjura, Carlos Cañas, Giovanni Gil, Julia Díaz, Mauricio Mejia, Maria Elena Palomo de Mejia, Camilo Minero, Ricardo Carbonell, Roberto Huezo, Miguel Angel Cerna, (slikar in pisatelj bolj znan kot MACLo), Esael Araujo in mnogi drugi. == Kuhinja == Ena od znamenitih jedi Salvadorja je ''pupusa''. ''Pupuse'' so ročno izdelane koruzne tortilje (iz ''masa de maíz'' ali ''masa de arroz'', testa iz koruzne ali riževe moke, ki se uporablja v latinskoameriški kuhinji), polnjene z eno ali več od naslednjega: sirom (običajno mehkim salvadorskim sirom, kot je ''quesillo'', podoben mocari), ''chicharrónom'' ali prepraženim fižolom. Včasih je nadev ''queso con loroco'' (sir v kombinaciji z lorocom, cvetnim popkom vinske trte, ki izvira iz Srednje Amerike). ''Pupusas revueltas'' so pupuse, polnjene s fižolom, sirom in svinjino. Obstajajo tudi vegetarijanske možnosti. Nekatere pustolovske restavracije ponujajo celo pupuse, polnjene s kozicami ali špinačo. Ime ''pupusa'' izhaja iz besede ''pupusahua'' v jeziku Pipil-Nahuatl. O izvoru pupuse se razpravlja, čeprav je znano, da je bila v Salvadorju prisotna pred prihodom Špancev.<ref name="Elsalvador.com">{{cite web|url=http://www.elsalvador.com/noticias/2003/10/31/nacional/nacio7.html|title=Pobladores prehispánicos inventaron las pupusas|publisher=Elsalvador.com|date=31 October 2003|access-date=2 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503202216/http://www.elsalvador.com/noticias/2003/10/31/nacional/nacio7.html|archive-date=3 May 2011}}</ref> V Salvadorju velja pupusa za mezoameriško zapuščino prednikov in najbolj priljubljeno jed v državi. Z zakonodajnim odlokom št. 655 v salvadorski ustavi je bila označena kot ''nacionalna jed Salvadorja''. Odlok tudi določa, da bo država vsako drugo nedeljo v novembru praznovala ''državni dan pupusas''.<ref>"Decrecto Legislativo No. 655 de la Republica de El Salvador" Asamblea Legislativa-Republica de El Salvador, 11 April 2005, www.asamblea.gob.sv.</ref> Dve drugi tipični salvadorski jedi sta ''yuca frita'' in ''panes con pollo''. ''Yuca frita'' je ocvrta korenina [[manioka|kasave]], postrežena s ''curtido'' (preliv iz vloženega zelja, čebule in korenja) in svinjske kože s ''pescaditas'' (ocvrti mladi ''sardinali''). Yuca se včasih postreže kuhana namesto ocvrta. ''Pan con pollo/pavo'' (kruh s piščancem/puranom) so topli sendviči, napolnjeni s puranom ali piščancem. Ptica je marinirana, nato pečena z začimbami in ročno puljena. Ta sendvič se tradicionalno postreže s paradižnikom in vodno krešo skupaj s kumarami, čebulo, solato, majonezo in gorčico. Eden od tipičnih salvadorskih zajtrkov je ocvrta banana, običajno postrežena s smetano. Pogosta je v salvadorskih restavracijah in domovih, vključno s tistimi priseljencev v Združenih državah Amerike. ''Alguashte'', začimba iz posušenih, zmletih ''pepit'', se pogosto uporablja v slanih in sladkih salvadorskih jedeh. ''Maria Luisa'' je sladica, ki jo pogosto najdemo v Salvadorju. Gre za večplastno torto, ki je prepojena z marmelado iz pomaranč in posuta s sladkorjem v prahu. Ena najbolj priljubljenih sladic je torta ''Pastel de tres leches'' (torta treh mlekov), ki je sestavljena iz treh vrst mleka: kondenziranega mleka, kondenziranega mleka in smetane. Priljubljena pijača, ki jo uživajo Salvadorčani, je ''horchata''. To je najpogosteje narejena iz semen ''morro'', zmletih v prah in dodanih mleku ali vodi ter sladkorju. ''Horchato'' pijejo vse leto in jo lahko pijejo kadar koli v dnevu. Večinoma jo spremlja krožnik ''pupusas'' ali ocvrte juke. ''Horchata'' iz Salvadorja ima zelo značilen okus in je ne smemo zamenjevati z mehiško ''horchato'', ki je narejena na osnovi riža. Kava je prav tako pogosta jutranja pijača. Med drugimi priljubljenimi pijačami v Salvadorju sta ''ensalada'', pijača iz sesekljanega sadja, ki plava v sadnem soku, in ''Kolachampan'', gazirana pijača z okusom sladkornega trsa. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|El Salvador|Salvador}} {{Wikivoyage}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20090727223316/http://embassy.el-salvador.org.uk/ Embassy of El Salvador in London]}} – content rich site about every aspect of Salvadoran life, government, business, and politics. * [https://web.archive.org/web/20081210074035/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/el-salvador.html Chief of State and Cabinet Members] * [https://web.archive.org/web/20260114021956/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/ El Salvador]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency * [https://web.archive.org/web/20080607084758/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/elsalvador.htm El Salvador] at ''UCB Libraries GovPubs'' * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1220684.stm El Salvador profile] from the BBC News * {{Wikiatlas|El Salvador}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Salvador|*]] {{normativna kontrola}} gdfthbvu3kaj7p0rxc51k6ckfjst50s 6744796 6744795 2026-08-30T18:48:17Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6744796 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Salvador}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Salvador | common_name = Salvador | common_name2 = Salvadorja | native_name = República de El Salvador | image_flag = Flag of El Salvador.svg | image_coat = Coat of arms of El Salvador.svg | national_motto = {{jezik|es|Dios, Unión, Libertad}}<br />{{small|{{jezik-sl|»Bog, unija, svoboda«}}}} | national_anthem = ''Himno Nacional de El Salvador''<br />({{lang-sl|»Nacionalna himna Salvadorja«}})<div style="padding-top:0.5em;">[[File:El Salvador National Anthem.ogg|center]]</div> | image_map = El Salvador (orthographic projection).svg | image_map2 = | capital = [[San Salvador]] | coordinates = {{coord|13|41|56|N|89|11|29|W|type:city_region:SV-SS}} | largest_city = [[San Salvador]] | official_languages = [[Salvadorska španščina|španščina]] | ethnic_groups = {{vunblist | 86,3&nbsp;% [[mestic]]ev (mešanih [[beli Latinoameričani|belcev]] in [[Domorodna ljudstva Salvadorja#Salvador|domorodcev]]) | 12,7&nbsp;% [[beli latinoameričani|belcev]] | 0,2&nbsp;% [[domorodna ljudstva Amerik#Salvador|domorodcev]] | 0,1&nbsp;% [[Afrolatinski Američani|črncev]] | 0,7&nbsp;% drugih<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|title=El Salvador - The World Factbook|website=www.cia.gov|accessdate=2021-06-12|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507021641/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|url-status=dead}}</ref>}} | demonym = Salvadorec, Salvadorka<br>gvanako (pogovorno) | government_type = [[Unitarna država|unitarna]] [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika|ustavna republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = Nayib Bukele | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = Félix Ulloa | legislature = zakonodajna skupščina | sovereignty_type =Neodvisnost | established_event1 = {{nowrap|od [[Španija|Španije]]}} | established_date1 = 15. septembra 1821 | established_event2 = od [[prvo mehiško cesarstvo|prvega mehiškega cesarstva]] | established_date2 = 1. julija 1823 | established_event3 = od <br/>[[Zvezna republika Srednja Amerika]] | established_date3 = 12. junija 1824 | established_event4 =mednarodno priznanje<ref name="FitzGerald2014">{{navedi knjigo|author=David Scott FitzGerald|title=Culling the Masses|url=https://books.google.com/books?id=ldNoAwAAQBAJ&pg=PA363|date=22. april 2014|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-36967-2|page=363}}</ref> | established_date4 = 18. februarja 1841 | area_km2 = 21.041 | area_rank = 148. | percent_water = 1,5 | population_census = {{IncreaseNeutral}} 6.029.976<ref name="census">{{cite web|url=https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |title= Presentación Nacional de Resultados Censo de Población y Vivienda El Salvador 2024 (Segunda Entrega) |trans-title= National Presentation of Results of the Population and Housing Census of El Salvador 2024 (2nd Edition)|language=es|date=30 January 2025 |access-date=22 February 2025|work=Central Reserve Bank of El Salvador |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20250222101906/https://censo2024.bcr.gob.sv/wp-content/uploads/tablas-geoportal/presentacion-de-resultados-censo-de-poblacion-y-vivienda-el-salvador-2024-segunda-entrega.pdf |archive-date= 22 February 2025}}</ref> | population_census_year = 2024 | population_census_rank = 114. | population_density_km2 = auto | population_density_rank = 46. | GDP_PPP = {{increase}} $88,323 mrd<ref name="IMFWEO.SV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2024 Edition. (El Salvador) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2024 |access-date=2 January 2025 |archive-date=9 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109201821/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=253,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=1980&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_rank = 107. | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $13.753 | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{increase}} $37.843 billion | GDP_nominal_rank = 104. | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $5893 | GDP_nominal_per_capita_rank = 108. | Gini = 38,8 <!--number only--> | Gini_year = 2022 | Gini_change = stabilno | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |url-status=dead |archive-date=4 February 2021 |title=Gini Index coefficient|publisher=The World Factbook|access-date=24 September 2024}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,678 | HDI_year = 2023 | HDI_change =increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank =123. | currency = {{unbulleted list | [[ameriški dolar]] ([[ISO 4217|USD]], od 2001){{efn|[[Ameriški dolar]] je valuta v uporabi. Finančni podatki se izražajo v ameriških dolarjih in [[salvadorski kolon|salvadorskih kolonih]], vendar kolon ni več v obtoku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |title=Main Aspects of the Law |access-date=2007-07-08 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html |archive-date=8. julija 2007 }}</ref>}} | [[bitcoin]] (BTC, XBT, od septembra 2021<ref>{{navedi splet|url=https://cryptonews.com/news/el-salvador-passes-the-bitcoin-law-10617.htm|title=El Salvador Passes Bitcoin Bill: Countdown to Legal Tender Status Begins|website=cryptonews.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2021/jun/09/el-salvador-bitcoin-legal-tender-congress|title=El Salvador becomes first country to adopt bitcoin as legal tender|date=2021-06-09|website=the Guardian}}</ref>)<ref name=btcasamblea>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal], 9. junij 2021, uradna spletna stran zakonodajne skupščine Salvadorja</ref> }} | time_zone = [[centralni časovni pas|CST]] | utc_offset = −6 | calling_code = 503{{efn|Telefonske družbe (tržni delež): Tigo (45&nbsp;%), Claro (25&nbsp;%), Movistar (24&nbsp;%), Digicel (5,5&nbsp;%), Red (0,5&nbsp;%).}} | cctld = .sv | footnotes = {{seznam opomb|group=infobox}} |utc_offset_DST= }} '''Salvador''' ({{jezik-es|El Salvador}}; {{IPA-es|el salβaˈðoɾ|lang|ES-pe - El Salvador.ogg}}, dobesedno ''[[Jezus Kristus|Odrešenik]]''«), uradno '''Republika Salvador''' ({{jezik-es|República de El Salvador}}), je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Na severovzhodu meji na [[Honduras]], na severozahodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Glavno in največje mesto Salvadorja je [[San Salvador]]. Leta&nbsp;2024 je imela država približno 6,00&nbsp;milijona prebivalcev.{{UN_Population|ref}} Območje je več tisočletij nadzorovalo več [[Mezoamerika|mezoameriških]] ljudstev, zlasti [[Lenka]],<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://archive.org/details/MonarchsOfTheIceAge/mode/2up|title=Monarchs of the Ice Age|last=Chevez|first=Lionel|date=July 24, 2017|access-date=4. aprila 2020}}</ref> [[Maji]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|title=Joya De Ceren Archaeological Park|website=FUNDAR|access-date=4. aprila 2020|archive-date=2019-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190914063837/http://www.fundar.org.sv/e_joyadeceren.html|url-status=dead}}</ref> pozneje [[Kuzkatleki]].<ref>{{navedi knjigo|last=Campbell|first=Lyle|title=The Pipil Language of El Salvador|publisher=Mouton Publishers|year=1985|pages=9}}</ref> Arheološki spomeniki kažejo na zgodnjo prisotnost [[Olmeki|Olmekov]] okoli 1.&nbsp;tisočletja&nbsp;pr.&nbsp;n.&nbsp;št.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Ej1Ya6YDvpoC&q=olmec+stone+tazumal|title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador|last=Kelly|first=Joyce|year=1996|page=288|isbn=9780806128610|access-date=4. aprila 2020}}</ref> V začetku 16.&nbsp;stoletja je srednjeameriško ozemlje zavzel [[špansko zavojevanje Salvadorja|Španski imperij]] in ga vključil v podkraljevino [[Nova Španija|Novo Španijo]], katere glavno mesto je bilo [[Ciudad de Mexico]]. Vendar je Podkraljevina Španija le malo vplivala na vsakodnevno dogajanje na polotoku, ki so ga kolonizirali leta&nbsp;1524. Leta&nbsp;1609 so Španci območje razglasili za [[Generalno kapetanstvo Gvatemale]]. Salvadorsko ozemlje je bilo vanj vključeno do razglasitve neodvisnosti od Španije leta&nbsp;1821, nato pa je spadalo pod [[prvo mehiško cesarstvo]], od katerega se je leta 1823 odcepilo in se pridružilo [[Zvezna republika Srednja Amerika|Zvezni srednjeameriški republiki]]. Ko je republika leta 1841 razpadla, je Salvador postal suverena država, nato pa je kratek čas – od leta&nbsp;1895 do leta&nbsp;1898 – tvoril unijo, imenovano [[Velika republika Srednja Amerika]], s [[Honduras]]om in [[Nikaragva|Nikaragvo]].<ref name="Boland2001">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/2 2]}}</ref><ref name="IhrieOropesa2011">{{navedi knjigo|first1=Maureen|last1=Ihrie|first2=Salvador|last2=Oropesa|title=World Literature in Spanish: An Encyclopedia &#91;3 volumes&#93;: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=zPDFHE_5besC&pg=PA332|date=20. oktober 2011|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-08083-8|page=332}}</ref><ref name="Haskin2012">{{navedi knjigo|first=Jeanne M.|last=Haskin|title=From Conflict to Crisis: The Danger of U.S. Actions|url=https://books.google.com/books?id=O9hr0Ze14H0C&pg=PA152|year=2012|publisher=Algora Publishing|isbn=978-0-87586-961-2|page=152}}</ref> Od poznega 19.&nbsp;stoletja do sredine 20.&nbsp;stoletja je Salvador pretresala kronična politična in gospodarska nestabilnost z državnimi udari, upori in vrsto avtoritarnih vladarjev. Dolgotrajna socialno-gospodarska neenakost in državljanski nemiri so privedli do uničujoče [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorske državljanske vojne]], ki je trajala od leta&nbsp;1979 do leta&nbsp;1992 in v kateri so se borile vladne vojaške sile, ki so jih podpirale [[Združene države Amerike]], in koalicija levičarskih gverilskih skupin. Konflikt se je končal z [[mirovni sporazum v Čapultepecu|mirovnim sporazumom v Čapultepecu]]. S tem dogovorom je bila vzpostavljena današnja večstrankarska ustavna republika. Med državljansko vojno so številni Salvadorci emigrirali v Združene države Amerike in so bili leta 2008 tam ena od največjih priseljenskih skupin.<ref>{{navedi splet|last=Terrazas|first=Aaron Terrazas Aaron|date=2010-01-05|title=Salvadoran Immigrants in the United States in 2008|url=https://www.migrationpolicy.org/article/salvadoran-immigrants-united-states-2008|access-date=2020-10-25|website=migrationpolicy.org|language=en}}</ref> V gospodarstvu Salvadorja zgodovinsko prevladuje kmetijstvo. Španci so v si v 16.&nbsp;stoletju prilastili nasade [[kakavovec|Kakavovca]], ki jih je bilo največ na pobočjih vulkana [[Izalco]], ter [[balzam]]a na območjih [[La Libertad (Salvador)|La Libertad]] in [[Ahuachapan]]. Temu je v 19.&nbsp;stoletju sledil razcvet pridelave [[Indigofera|indiga]] (špansko ''añil''), ki so ga uporabljali predvsem kot barvilo.<ref name="Montgomery1995">{{navedi knjigo|author=Tommie Sue Montgomery|title=Revolution in El Salvador: From Civil Strife to Civil Peace|url=https://books.google.com/books?id=6xTklQxPGe8C&pg=PA27|year=1995|publisher=Westview Press|isbn=978-0-8133-0071-9|page=27}}</ref><ref name="Murray1997">{{navedi knjigo|first=Kevin|last=Murray|title=El Salvador: Peace on Trial|url=https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr|url-access=registration|date=1. januarja 1997|publisher=Oxfam|isbn=978-0-85598-361-1|pages=[https://archive.org/details/elsalvadorpeaceo0000murr/page/8 8]–}}</ref> Pozneje so pridelovali predvsem [[kavovec|kavo]], ki je do začetka 20.&nbsp;stoletja predstavljala 90&nbsp;% izvoznega prihodka.<ref name="Boland2001b">{{navedi knjigo|first=Roy|last=Boland|title=Culture and Customs of El Salvador|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00bola|url-access=registration|date=1. januarja 2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30620-4|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00bola/page/8 8]}}</ref><ref name="Pearcy2006">{{navedi knjigo|first=Thomas L.|last=Pearcy|title=The History of Central America|url=https://books.google.com/books?id=BJRoO1VWCSYC&pg=PA43|year=2006|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-32293-8|page=43}}</ref> Salvador je pozneje zmanjšal svojo odvisnost od pridelave kave in gospodarstvo razpršil z vzpostavitvijo trgovinskih in finančnih povezav ter razširitvijo proizvodnega sektorja.<ref name="FoleyHapipi2005">{{navedi knjigo|first1=Erin|last1=Foley|first2=Rafiz|last2=Hapipi|title=El Salvador|url=https://books.google.com/books?id=PPwwabJIEdkC&pg=PA43|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1967-9|page=43}}</ref> Od leta&nbsp;1892 so uporabljali valuto [[salvadorski kolon]], leta 2001 pa so jo zamenjali z [[ameriški dolar|ameriškim dolarjem]].<ref>{{navedi splet|title=Main Aspects of the Law|url=http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070708094105/http://www.bcr.gob.sv/ingles/integracion/ley.html|archive-date=8. julija 2007|access-date=2007-07-08}} bcr.gob.sv</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === V [[pleistocen]]u je območje naseljevala izumrla megafavna, vključno z velikanskim talnim lenivcem ''Eremotherium'', ''toksodontidom Mixotoxodon'', ''gomfoterjem Cuvieronius'', ''gliptodontom Glyptotherium'', ''kamelidom Hemiauchenia'' in prazgodovinskim konjem ''Equus conversidens''.<ref>{{Cite journal |last=Cisneros |first=Juan Carlos |date=30 December 2005 |title=New Pleistocene vertebrate fauna from El Salvador |url=https://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |journal=Revista Brasileira de Paleontologia |volume=8 |issue=3 |pages=239–255 |doi=10.4072/rbp.2005.3.09 |bibcode=2005RvBrP...8..239C |issn=1519-7530 |archive-date=2 June 2018 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180602060132/http://www.sbpbrasil.org/revista/edicoes/8_3/cisneros.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Cisneros, J.C., 2008, The fossil mammals of El Salvador: New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin, 44, 375–380.  </ref> Arheološki dokazi, zlasti žlebljeni kamniti izstrelki, odkriti v zahodnem Salvadorju, kažejo, da človeška poselitev verjetno sega v paleoindijansko obdobje.<ref>“Las tradiciones Clovis y Cola de Pescado en Centroamérica” Anales de la Academia de Geografía e Historia de Guatemala, LXXXVII (2012): 181–212. Guatemala, 2014.</ref> === Predkolumbovsko obdobje === Arheološke raziskave predkolumbovskega Salvadorja ostajajo omejene, predvsem zaradi visoke gostote prebivalstva, ki omejuje možnosti izkopavanj, in zgodovinske vulkanske aktivnosti, ki prekriva potencialna najdišča pod debelimi plastmi vulkanskega pepela. Posledično so podatki o zgodnjih človeških naseljih – zlasti tistih iz predklasičnega obdobja in predhodnih obdobij – še vedno redki.<ref>{{Cite journal |last=Szymański |first=Jan |date=31 December 2020 |title=Recent Research at San Isidro, El Salvador, in the Context of Southeastern Mesoamerican Archaeology |url=https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |journal=Estudios Latinoamericanos |volume=40 |pages=5–32 |doi=10.36447/estudios2020.v40.art1 |issn=0137-3080 |url-access=subscription |doi-access=free |archive-date=21 August 2024 |access-date=21 August 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240821180427/https://estudioslatinoamericanos.pl/index.php/estudios/article/view/342 |url-status=live }}</ref> Pomembno arheološko najdišče v zahodnem Salvadorju je [[Tazumal]], ki je bil prvič naseljen okoli leta 1200 pr. n. št. in je v predklasičnem obdobju postal pomembno urbano naselje na obrobju majevske civilizacije ter bil močno vpleten v trgovanje z dragocenimi predmeti, kot so [[keramika]], [[obsidian]], [[kakav]] in [[hematit]]. Naselje je bilo okoli leta 430 n. št. močno poškodovano zaradi vulkanskega izbruha, po katerem si ni nikoli več povrnilo nekdanjega pomena.<ref>{{Cite journal |last=Dull |first=Robert A. |date=March 2007 |title=Evidence for Forest Clearance, Agriculture, and Human-Induced Erosion in Precolumbian El Salvador |url=http://dx.doi.org/10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |journal=Annals of the Association of American Geographers |volume=97 |issue=1 |pages=127–141 |doi=10.1111/j.1467-8306.2007.00527.x |bibcode=2007AAAG...97..127D |issn=0004-5608|url-access=subscription }}</ref> Drugo pomembno predkolumbovsko naselje je [[Cara Sucia]] na skrajnem zahodu države, ki se je začelo kot majhno naselje okoli leta 800 pr. n. št. na začetku srednjega predklasičnega obdobja. V poznem klasičnem obdobju (600–900 n. št.) se je Cara Sucia razvila v pomembno urbano naselje, preden je bila v 10. stoletju nenadoma uničena.<ref>Moraga, Regina, Elisa Mencos, Philippe Costa y Sébastien Perrot-Minnot 2010 La Relación entre Cara Sucia (El Salvador) y la zona de Cotzumalguapa (Guatemala): La perspectiva desde un análisis cerámico. En XXIII Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala, 2009 (editado por B. Arroyo, A. Linares y L. Paiz), pp.1180-1192. Museo Nacional de Arqueología y Etnología, Guatemala (versión digital).</ref> [[File:Temazcal en Joya de Cerén.jpg|thumb|Temazcal v [[Joya de Cerén]]]] Ljudstvo Pipil, nahua govoreče skupine, ki izvirajo iz osrednje Mehike, se je začelo seliti okoli leta 800 n. št. in naselilo osrednje in zahodne regije Salvadorja.<ref name="Campbell1985">{{cite book |last=Campbell |first=Lyle |url=https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |title=The Pipil Language of El Salvador |publisher=Walter de Gruyter |year=1985 |isbn=978-0-89925-040-3|access-date=6 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110213911/https://books.google.com/books?id=NUKKQacUsPwC |archive-date=10 January 2024 |url-status=live}}</ref>{{rp|pages=924–925}} Nahua Pipil so bili zadnji avtohtoni prebivalci, ki so prispeli v Salvador.<ref name="Fowler1991">{{cite book|author=William R. Fowler, Jr.|date=6 August 1991|isbn=978-0-8493-8831-6|page=8|publisher=CRC Press|title=The Formation of Complex Society in Southeastern Mesoamerica|url=https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143138/https://books.google.com/books?id=_nN2rNywnWcC&pg=PA8#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Svoje ozemlje so poimenovali Kuskatan, beseda iz jezika nawat,<ref name="Cárdenas1950">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|title=Tratado de etimologías de la lengua aztekatl: para uso de profesores y estudiantes de historias de América y de México, de ciencias naturales y ciencias sociales de las escuela secundarias, normales y preparatorias|url=https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|year=1950|publisher=U. Tl. I. Aztekatl|page=27|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=qspQAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> ki pomeni 'Kraj dragocenih draguljev', kar se je izoblikovalo v klasični [[nahuatl]]ski Cōzcatlān in je splošno znano kot [[Cuzcatlan]].<ref name="Baratta1951">{{cite book|author=María de Baratta|date=1951|page=15|publisher=Ministerio de Cultura|title=Cuzcatlán típico: ensayo sobre etnofonía de El Savator, folklore, folkwisa y folkway|url=https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143244/https://books.google.com/books?id=kqHYAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Cárdenas1964">{{cite book|author=Juan Luna Cárdenas|page=47|publisher=Secretaría de Educación Pública|title=Aztequismos en el español de México|url=https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|year=1964|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143141/https://books.google.com/books?id=RrcuAAAAYAAJ|url-status=live}}</ref> To je bilo največje ozemlje na salvadorskem ozemlju do stika z Evropo. Izraz ''Cuzcatleco'' se pogosto uporablja za identifikacijo osebe s salvadorsko dediščino, čeprav ima večina vzhodnega prebivalstva avtohtono dediščino lenškega izvora, prav tako njihova krajevna imena, kot so Intipuca, Chirilagua in Lolotique. Večina arheoloških najdišč v zahodnem Salvadorju, kot sta [[Lago de Guija]] in [[Joya De Ceren]], kaže na predkolumbovsko majevsko kulturo. Cihuatan kaže znake materialne trgovine s severno kulturo Nahua, vzhodnimi kulturo Majev in Lenca ter južno nikaragovsko in kostariško avtohtono kulturo.<ref>{{Cite web|url=http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html|title=Cihuatan|last=Olson Bruhns|first=Karen|website=Cihuatan: El Salvador's Ancient City|access-date=5 April 2020|archive-date=20 February 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200220140910/http://userwww.sfsu.edu/kbruhns/cihuatan/welcome.html}}</ref> Tazumalova manjša struktura B1-2 kaže arhitekturni slog talud-tablero, ki je povezan s kulturo Nahua in ustreza njihovi migracijski zgodovini iz Anahuaca. V vzhodnem Salvadorju je najdišče Quelepa iz obdobja Lenca poudarjeno kot pomembno predkolumbovsko kulturno središče in kaže povezave z majevskim najdiščem [[Copan]] v zahodnem [[Honduras]]u, pa tudi s prej omenjenima najdiščema v Chalchuapi in Cara Sucia v zahodnem Salvadorju. Preiskava najdišča La Laguna v Usulutanu je prav tako odkrila predmete Copador, ki ga povezujejo s trgovsko potjo Lenca-Maji. === Prihod Evropejcev (1522) === Do leta 1521 se je število avtohtonega prebivalstva mezoameriškega območja drastično zmanjšalo zaradi epidemije [[črne koze|črnih koz]], ki se je širila po ozemlju, čeprav v Cuzcatlánu ali severnem delu Managuare še ni doseglo pandemične ravni.<ref name="Peters2005">{{cite book|author=Stephanie True Peters|title=Smallpox in the New World|url=https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13|year=2005|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-1637-1|pages=13–18|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143249/https://books.google.com/books?id=v0zEiM_hijsC&pg=PA13#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="Card2007">{{cite thesis|first=Jeb J.|last=Card|title=The Ceramics of Colonial Ciudad Vieja, El Salvador: Culture Contact and Social Change in Mesoamerica| institution= Tulane University | degree= PhD |year=2007|page=99}}</ref><ref>{{cite book|title=Explorer's Guide El Salvador: A Great Destination|url=https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36|date=4 October 2010|publisher=Countryman Press|isbn=978-1-58157-114-1|page=36|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143140/https://books.google.com/books?id=b9Jm7PERatwC&pg=PA36#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Prvi znani obisk Špancev na današnjem salvadorskem ozemlju je opravil admiral Andrés Niño, ki je vodil odpravo v Srednjo Ameriko. Izkrcal se je v zalivu Fonseca 31. maja 1522 pri otoku Meanguera, ki ga je poimenoval Petronila,<ref name="Valdés2006">{{cite book|author=Gonzalo Fernández de Oviedo y Valdés|title=Writing from the edge of the world: the memoirs of Darién, 1514–1527|url=https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|date=28 August 2006|publisher=University of Alabama Press|isbn=978-0-8173-1518-4|page=164|access-date=16 September 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143256/https://books.google.com/books?id=shlqAAAAMAAJ&q=%22Andr%C3%A9s%20Ni%C3%B1o%22%20%22Petronila%22|url-status=live}}</ref> nato pa se je odpravil do zaliva Jiquilisco ob ustju reke Lempa. Prvi avtohtoni prebivalci, ki so imeli stik s Španci, so bili Lenca iz vzhodnega Salvadorja. ==== Osvojitev Cuzcatlána in Managuare ==== [[File:Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg|thumb|upright|Španski konkvistador [[Pedro de Alvarado]]]] Leta 1524 so [[Pedro de Alvarado]], njegov brat Gonzalo in njihovi možje po sodelovanju pri osvajanju Azteškega imperija prečkali Rio Paz proti jugu na ozemlje Cuzcatlana.<ref>{{Cite web |title=The Pipils of El Salvador |url=https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |access-date=7 May 2025 |website=Teaching Central America |language=en-US |archive-date=14 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250514124250/https://www.teachingcentralamerica.org/pipils-el-salvador |url-status=live }}</ref> Ob prihodu so bili Španci razočarani, ko so odkrili, da imajo Pipili malo zlata v primerjavi s tistim, kar so našli v Gvatemali ali Mehiki. Majhno količino zlata, ki je bila na voljo, je bilo treba izpirati, da bi jo lahko dobili. Sčasoma so Španci prepoznali bogastvo vulkanskih tal v deželi. Po tem odkritju je španska krona začela podeljevati zemljo na podlagi sistema ''encomienda''.<ref>{{citation |url=https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |title=El Salvador: A Country Study |series=Area handbook |editor-last=Haggerty |editor-first=Richard A. |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |date=1990 |pages=4–5 |access-date=11 April 2024 |archive-date=30 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210430062634/https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/el/elsalvadorcountr00hagg/elsalvadorcountr00hagg.pdf |url-status=live }}</ref> Pedro Alvarado je junija 1524 vodil prvi vdor, da bi razširil svojo oblast na Cuzcatlán.<ref name="NicholsPool2012">{{cite book|first1=Deborah L.|last1=Nichols|first2=Christopher A.|last2=Pool|title=The Oxford Handbook of Mesoamerican Archaeology|url=https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94|date=18 October 2012|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-539093-3|page=94|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143751/https://books.google.com/books?id=D4zSRvPvuiMC&pg=PA94#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Ko je prispel na meje kraljestva, je videl, da so bili civilisti evakuirani. Bojevniki Cuzcatlec so se preselili v obalno mesto Acajutla in čakali na Alvarada in njegove sile. Alvarado se je približal, prepričan, da bo rezultat podoben tistemu, kar se je zgodilo v Mehiki in Gvatemali. Mislil je, da se bo z lahkoto spopadel s to novo avtohtono silo, saj so mehiški zavezniki na njegovi strani in Pipil govorili podoben jezik.<ref name="Pan AmericanUnion1934">{{cite book|author=Lily de Jongh Osborne|title=Index to the Bulletin of the Pan American Union|chapter-url=https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182|series=1-12|volume=LXVII|year=1934|publisher=Pan American Union|page=182|chapter=El Salvador|access-date=4 January 2020|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143803/https://books.google.com/books?id=7aobAAAAMAAJ&pg=PA182#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Alvarado je vojake Cuzcatlec opisal kot ščite, okrašene z barvitim eksotičnim perjem, oklep, podoben telovniku, iz tripalčnega bombaža, ki ga puščice niso mogle prebiti, in dolge sulice. Obe vojski sta utrpeli veliko žrtev, ranjeni Alvarado se je umaknil in izgubil veliko svojih mož, zlasti med mehiškimi indijanskimi pomožnimi enotami. Ko se je njegova vojska pregrupirala, se je Alvarado odločil, da se odpravi v prestolnico Cuzcatlana in se ponovno sooči z oboroženim Cuzcatlec. Ranjen, nezmožen boja in skrit v pečinah je Alvarado poslal svoje španske može na konjih, da se približajo Cuzcatlekom, da bi videl, ali se bodo bali konj, vendar se niso umaknili, se Alvarado spominja v svojih pismih [[Hernán Cortés|Hernánu Cortésu]].<ref>{{Cite web|url=http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf|title=En la Búsqueda de Cuscatlan|last=Amaroli| first=Paul| date=1986| website=FUNDAR|access-date=4 April 2020|archive-date=31 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200731030112/http://www.fundar.org.sv/referencias/buscacuscatlan.pdf}}</ref> Cuzcatleki so ponovno napadli in tokrat ukradli špansko orožje. Alvarado se je umaknil in poslal mehiške sle, da bi od bojevnikov Cuzcatlekov zahtevali, da vrnejo ukradeno orožje in se predajo nasprotnikovemu kralju. Cuzcatleki so odgovorili z znamenitim odgovorom: »Če želite svoje orožje, pridite ponj«. Dnevi so minevali in Alvarado se je bal zasede in poslal še več mehiških slov na pogajanja, vendar se ti sli niso nikoli vrnili in so bili domnevno usmrčeni. [[File:Tazumal 10.jpg|thumb|[[Tazumal]], zgrajen med letoma 250 in 1200 n. št., majevsko najdišče v departmaju Santa Ana]] Španskim prizadevanjem so se Pipil in njihovi majevsko govoreči sosedje odločno uprli. Premagali so Špance in preostanek njihovih zaveznikov Tlaxcalan, zaradi česar so se morali umakniti v Gvatemalo. Potem ko je bil ranjen, je Alvarado opustil vojno in za nadaljevanje naloge imenoval svojega brata Gonzala de Alvarado. Dve poznejši ekspediciji (prva leta 1525, nato pa manjša skupina leta 1528) sta Pipile spravili pod španski nadzor, saj so bili Pipili oslabljeni tudi zaradi regionalne epidemije črnih koz. Leta 1525 je bila osvojitev Cuzcatlána končana in ustanovljeno je bilo mesto San Salvador. Španci so se soočili z velikim odporom Pipilov in niso mogli doseči vzhodnega Salvadorja, območja Lenca. Leta 1526 so Španci ustanovili garnizijsko mesto San Miguel v severni Managuari – ozemlju Lenca, ki ga je vodil drug raziskovalec in konkvistador, Luis de Moscoso Alvarado, nečak Pedra Alvarado. Ustno izročilo pravi, da je majevsko-lenška kronska princesa Antu Silan Ulap I. organizirala odpor proti konkvistadorjem.[47] Commonwealth Lenca je bil zaskrbljen zaradi Moscosove invazije, Antu Silan pa je potoval od vasi do vasi in združil vsa mesta Lenca v današnjem Salvadorju in Hondurasu proti Špancem. Z nepričakovanimi napadi in številčno premočjo so uspeli pregnati Špance iz San Miguela in uničiti garnizijo. Deset let so Lenci preprečevali Špancem, da bi zgradili stalno naselbino. Nato so se Španci vrnili z več vojaki, vključno s približno 2000 prisilnimi rekruti iz avtohtonih skupnosti v Gvatemali. Voditelje Lencev so zasledovali naprej v gore Intibucá. Antu Silan Ulap je sčasoma predal nadzor nad odporom Lencev Lempiri (imenovani tudi Empira).<ref>{{Cite web |title=World Directory of Minorities and Indigenous Peoples - El Salvador : Lencas |url=https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |access-date=7 May 2025 |website=Refworld |language=en |archive-date=20 July 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250720141855/https://www.refworld.org/reference/countryrep/mrgi/2017/en/119087 |url-status=live }}</ref> Lempira je bil med avtohtonimi voditelji pomemben, saj se je posmehoval Špancem, tako da je po ujetje nosil njihova oblačila in uporabljal njihovo orožje, ujete v bitki. Lempira se je šest let boril kot poveljnik tisočih sil Lenca v Managuari, dokler ni bil ubit v bitki. Preostale sile Lenca so se umaknile v hribe. Španci so nato leta 1537 lahko obnovili svoje garnizijsko mesto San Miguel. === Kolonialno obdobje (1525–1821) === [[File:Iglesia Colonial Metapan.jpg|thumb|left|Kolonialna cerkev San Pedro Apóstol v Metapánu, zgrajena med letoma 1736 in 1743]] [[File:Proclama de libertad (indep. Centroamérica).jpg|thumb|Slika praznovanja prvega gibanja za neodvisnost v San Salvadorju. V sredini je José Matías Delgado]] V kolonialnem obdobju sta bila San Salvador in San Miguel del generalne kapitanije Gvatemala, znane tudi kot Kraljevina Gvatemala ({{langx|es|Reino de Guatemala}}), ustanovljene leta 1609 kot upravna delitev Nove Španije. Salvadorsko ozemlje je upravljal župan Sonsonateja, San Salvador pa je bil leta 1786 ustanovljen kot ''intendencia''. Od konca 16. stoletja je gojenje indiga postalo pomemben del salvadorskega gospodarstva, ki se je razširilo zlasti v središču, vzhodu in vzdolž obale, skupaj z drugimi tržnimi pridelki, kot je sladkor. Nevarni delovni pogoji na plantažah indiga so v povezavi z agresivnim novačenjem delovne sile iz vasi, boleznimi, ki so jih prinesli Španci, in izgubo skupnih zemljišč (''ejidos'') v kolonialnem obdobju privedli do postopnega upada avtohtonega prebivalstva teh regij, saj so se njihove skupnosti razpadle in se asimilirale v ladino družbo. Severne obmejne regije države so doživele podoben pojav zaradi širjenja živinoreje. Po drugi strani pa so avtohtone skupnosti bolj neokrnjene preživele na zahodu države, kjer je gospodarstvo temeljilo na kakavu in balzamu ter je bilo zaščiteno pred živinorejo in boleznimi, kar je omogočilo ohranitev avtohtonega kmetijstva in posledično njihovih družbenih struktur, jezika in identitete.<ref>{{cite web |last1=Mac |first1=Chapin |title=The 500,000 Invisible Indians of El Salvador {{!}} Cultural Survival |url=https://www.culturalsurvival.org/publications/cultural-survival-quarterly/500000-invisible-indians-el-salvador |website=www.culturalsurvival.org |access-date=27 June 2026 |language=en |date=2 March 2010}}</ref> Leta 1811 je kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov spodbudila srednjeameriške elite k poskusu pridobitve neodvisnosti od španske krone. Najpomembnejša notranja dejavnika sta bila želja lokalnih elit, da bi nadzorovale zadeve države brez vmešavanja španskih oblasti, in dolgoletna kreolska težnja po neodvisnosti. Glavna zunanjega dejavnika, ki sta spodbudila gibanje za neodvisnost, sta bila uspeh [[francoska revolucija|francoske]] in [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]] v 18. stoletju ter oslabitev vojaške moči španske krone zaradi napoleonskih vojn, kar je povzročilo nezmožnost učinkovitega nadzora nad kolonijami. Novembra 1811 je salvadorski duhovnik José Matías Delgado pozvonil na zvonove cerkve Iglesia La Merced v San Salvadorju, pozval k uporu in sprožil gibanje za neodvisnost leta 1811. Ta upor je bil zadušen, mnogi njegovi voditelji pa so bili aretirani in obsojeni na zaporno kazen. Leta 1814 se je začel še en upor, ki je bil prav tako zadušen. === Neodvisnost (1821) === Leta 1821 so španske oblasti zaradi nemirov v Gvatemali kapitulirale in podpisale Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, s katerim so celotno generalno kapitanstvo Gvatemale (ki obsega sedanja ozemlja Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve in Kostarike ter mehiško zvezno državo Chiapas) osvobodile španske oblasti in razglasile neodvisnost. Leta 1821 se je Salvador pridružil Kostariki, Gvatemali, Hondurasu in Nikaragvi v uniji, imenovani [[Zvezna republika Srednja Amerika]]. [[File:Vergara detalle firmaacta1821.JPG|thumb|left|[[José Matías Delgado]] podpisuje Zakon o neodvisnosti Srednje Amerike, 15. september 1821]] V začetku leta 1822 so oblasti novo neodvisnih srednjeameriških provinc na sestanku v mestu Guatemala glasovale za pridružitev novo ustanovljenemu Prvemu mehiškemu cesarstvu pod vodstvom Agustína de Iturbideja. Salvador se je upiral in vztrajal pri avtonomiji za srednjeameriške države. Mehiški vojaški odred je odkorakal v San Salvador in zatrl nestrinjanje, toda s padcem Iturbideja 19. marca 1823 se je vojska umaknila nazaj v Mehiko.<ref name="Marure1895">{{cite book|last1=Marure|first1=Alejandro|date=1895|title=Efemérides de los Hechos Notables Acaecidos en la República de Centro-América Desde el Año de 1821 Hasta el de 1842|trans-title=Ephemeris of the Notable Events that Occurred in the Republic of Central America from the Year 1821 to that of 1842|url=https://archive.org/details/efemeridesdeloshe00alejguat/page/n11/mode/2up|language=es|location=Central America|publisher=Tipografía Nacional|page=127|oclc=02933391|access-date=26 April 2024}}</ref> Kmalu zatem so oblasti provinc preklicale glasovanje o pridružitvi Mehiki in se namesto tega odločile za oblikovanje federalne unije petih preostalih provinc (Chiapas se je na tej točki trajno pridružil Mehiki), znane kot Zvezna republika Srednja Amerika. Salvador je 30. januarja 1841 razglasil neodvisnost od Zvezne republike Srednja Amerika. Salvador se je leta 1896 pridružil Hondurasu in Nikaragvi ter ustanovil zvezo [[Velika republika Srednja Amerika]], ki je leta 1898 razpadla. [[File:Woman and girl in el salvador making bread.png|thumb|Ženska in dekle v Salvadorju pripravljata kruh, 1910]] Po sredini 19. stoletja je gospodarstvo temeljilo na gojenju kave. Ko je svetovni trg indiga upadal, je gospodarstvo cvetelo ali trpelo, saj je svetovna cena kave nihala. Ogromni dobički, ki jih je kava prinašala kot monokulturni izvoz, so spodbudili koncentracijo zemlje v roke oligarhije le nekaj družin.<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Politics in Central America: Guatemala, El Salvador, Honduras, and Nicaragua |url=https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |access-date=29 July 2012 |year=1988 |via=Google Books |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-275-92883-4 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143657/https://books.google.com/books?id=uar_iWVhSaIC |url-status=live }}</ref> V drugi polovici 19. stoletja se je vrsta predsednikov iz vrst salvadorske oligarhije, nominalno tako konservativnih kot liberalnih, na splošno strinjala o promociji kave kot prevladujoče tržne kulture, razvoju infrastrukture (železnic in pristaniških objektov), ​​predvsem v podporo trgovini s kavo, odpravi komunalnih zemljiških posesti za lažjo nadaljnjo proizvodnjo kave, sprejetju zakonov proti potepuštvu, da bi zagotovili, da razseljeni prebivalci in drugi podeželski prebivalci zagotavljajo dovolj delovne sile za kavne plantaže (''fince''), in zatiranju nezadovoljstva na podeželju. Leta 1912 je bila ustanovljena nacionalna garda kot podeželska policijska sila. === 20. stoletje === [[File:Tomas Regalado1.jpg|thumb|upright|General Tomás Regalado]] Leta 1898 je general Tomás Regalado s silo prevzel oblast, odstavil generala Rafaela Antonia Gutiérreza in vladal kot predsednik do leta 1903. Ko je nastopil funkcijo, je oživil prakso, da predsedniki imenujejo svoje naslednike. Po odsluženem mandatu je ostal aktiven v salvadorski vojski in bil 11. julija 1906 ubit v El Jicaru med vojno proti Gvatemali. Do leta 1913 je bil Salvador politično stabilen, s prikritimi tokovi ljudskega nezadovoljstva. Ko je bil leta 1913 ubit predsednik Manuel Enrique Araujo, so se pojavile številne hipoteze o političnem motivu njegovega umora. Vladavini Manuela Enriqueja Arauja je sledila dinastija Meléndez-Quiñónez, ki je trajala od leta 1913 do 1927. Pío Romero Bosque, nekdanji minister in zaupanja vreden sodelavec dinastije, je nasledil predsednika Alfonsa Quiñóneza Molino in leta 1930 razpisal svobodne volitve, na katerih je Arturo Araujo prišel na oblast 1. marca 1931, kar je veljalo za prve svobodne volitve v državi. Njegova vlada je trajala le devet mesecev, preden so jo strmoglavili nižji vojaški častniki, ki so njegovo salvadorsko laburistično stranko obtožili pomanjkanja političnih in vladnih izkušenj ter neučinkovite uporabe vladnih položajev. Arturo Araujo se je soočil s splošnim nezadovoljstvom ljudstva, saj so ljudje pričakovali gospodarske reforme in prerazporeditev zemlje. Pred Narodno palačo so potekale demonstracije že od prvega tedna njegove vladavine. Njegov podpredsednik in vojni minister je bil general Maximiliano Hernández Martínez. Decembra 1931 so nižji častniki organizirali državni udar pod vodstvom Martíneza. Predsedstvo sta branila le Prvi konjeniški polk in Nacionalna policija (Nacionalna policija je bila na njihovi plačilni listi), toda pozneje iste noči so se po več urah bojev močno premagani branilci predali uporniškim silam. Direktorat, sestavljen iz častnikov, se je skril za skrivnostno figuro,<ref>{{cite book |first=Thomas P. |last=Anderson |title=Matanza: The 1932 "Slaughter" That Traumatized a Nation, Shaping US-Salvadoran Policy to This Day |url=https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |access-date=29 July 2012 |year=1992 |publisher=Curbstone Press |isbn=978-1-880684-04-7 |archive-date=10 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143756/https://books.google.com/books?id=w5xqAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> bogatim protikomunističnim bankirjem Rodolfom Dukeom, in kasneje za predsednika postavil podpredsednika Martíneza. Upor je verjetno povzročilo nezadovoljstvo vojske, ker predsednik Araujo že nekaj mesecev ni prejemal plače. Araujo je zapustil Nacionalno palačo in neuspešno poskušal organizirati sile za poraz upora. Ameriški minister v Salvadorju se je srečal z Direktoratom in kasneje priznal vlado Martíneza, ki se je strinjala z izvedbo predsedniških volitev. Šest mesecev pred ponovno kandidaturo je odstopil in kot edini kandidat na glasovnici ponovno osvojil predsedniški položaj. Vladal je od leta 1935 do 1939, nato pa od 1939 do 1943. Četrti mandat je začel leta 1944, a je maja po splošni stavki odstopil. Martínez je dejal, da bo spoštoval ustavo, ki je določala, da ne more biti ponovno izvoljen, vendar obljube ni držal. === Salvadorska državljanska vojna (1979–1992) === [[File:32-0032 Monumento a la Memoria y la Verdad.jpg|thumb|Spomenik, izklesan iz črnega marmorja, ki vsebuje imena tisočih žrtev pobojev, ki so se zgodili med državljansko vojno]] Carlos Humberto Romero je bil zadnji predsednik vojaške diktature v državi, ki se je začela leta 1931. ZDA so bile Romerov največji podpornik, vendar se je Carterjeva administracija do oktobra 1979 odločila, da Salvador potrebuje spremembo režima.<ref>{{cite journal|title=Continuity and Change in U.S. Foreign Policy: Carter and Reagan on El Salvador|last=Pastor|first=Robert|journal=Journal of Policy Analysis and Management|volume=3|issue=2|pages=170–190|date=1984|publisher=Association for Public Policy Analysis and Management|jstor=3323931|doi=10.1002/pam.4050030202}}</ref> 15. oktobra 1979 je državni udar pripeljal na oblast Revolucionarno vladno hunto (JRG). Ta je nacionalizirala številna zasebna podjetja in prevzela veliko zasebnih zemljišč. Namen te nove hunte je bil ustaviti revolucionarno gibanje, ki je že potekalo kot odgovor na Duartejevo ukradeno izvolitev. Kljub temu je oligarhija nasprotovala agrarni reformi in hunta se je oblikovala z mladimi reformističnimi elementi iz vojske, kot sta polkovnika Adolfo Arnoldo Majano in Jaime Abdul Gutiérrez,<ref>{{cite web |title=Román Mayorga asume embajada en Venezuela |url=http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |website=elsalvador.com |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140811214354/http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6351&idArt=4199885 |archive-date=11 August 2014 |date=29 October 2009 }}</ref><ref>{{cite web |title=Chronology of the Civil War in El Salvador |url=http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |website=Kellogg Institute for International Studies |publisher=University of Notre Dame |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170408194257/http://kellogg.nd.edu/romero/Salvador.htm |archive-date=8 April 2017 }}</ref> pa tudi s progresivci, kot sta Guillermo Ungo in Alvarez. Pritisk oligarhije je kmalu razpustil hunto zaradi njene nezmožnosti nadzora nad vojsko pri zatiranju ljudi, ki so se borili za sindikalne pravice, agrarno reformo, boljše plače, dostopno zdravstveno varstvo in svobodo izražanja. Medtem se je gverilsko gibanje širilo na vse sektorje salvadorske družbe. Dijaki in dijaki so bili organizirani v MERS (''Movimiento Estudiantil Revolucionario de Secundaria'', Revolucionarno gibanje dijakov); študenti so bili vključeni v AGEUS (''Asociación de Estudiantes Universitarios Salvadorenos''; Združenje salvadorskih študentov); Delavci so bili organizirani v BPR (''Bloque Popular Revolucionario'', Ljudski revolucionarni blok). Oktobra 1980 je več drugih večjih gverilskih skupin salvadorske levice ustanovilo Narodnoosvobodilno fronto Farabundo Martí ali FMLN. Do konca 1970-ih so vladne enote smrti vsak dan ubijale približno 10 ljudi. Medtem je imela FMLN od 6000 do 8000 aktivnih gverilcev in več sto tisoč honorarnih milic, podpornikov in simpatizerjev.<ref>{{cite journal |last=Mason |first=T.D. |author2=D.A. Krane |title=The Political Economy of Death Squads: Toward a Theory of the Impact of State-Sanctioned Terror |journal=International Studies Quarterly |year=1989 |volume=33 |issue=2 |pages=175–198 |doi=10.2307/2600536|jstor=2600536 |s2cid=36082281 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200731003053/http://pdfs.semanticscholar.org/6698/d4568a77c41a133fbcb5da2750db91cde582.pdf |archive-date=31 July 2020 }}</ref> ZDA so podprle in financirale ustanovitev druge hunte, da bi spremenili politično okolje in ustavili širjenje levičarske vstaje. Napoleóna Duarteja so odpoklicali iz izgnanstva v Venezueli, da bi vodil to novo hunto. Vendar je bila revolucija že v teku in njegovo novo vlogo vodje hunte je splošna javnost videla kot oportunistično. Na izid vstaje ni mogel vplivati. Óscar Romero, rimskokatoliški nadškof San Salvadorja, je obsodil krivice in pokole, ki so jih vladne sile zagrešile nad civilisti. Veljal je za ''glas brez glasu'', vendar ga je 24. marca 1980 med mašo umoril eskadron smrti.<ref>{{cite web |last1=Golden |first1=Renny |title=Oscar Romero: Bishop of the Poor |url=http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |website=U.S. Catholic |access-date=17 March 2020 |date=25 February 2009 |archive-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130119005101/http://www.uscatholic.org/culture/social-justice/2009/02/oscar-romero-bishop-poor |url-status=live }}</ref> Nekateri menijo, da je to začetek celotne salvadorske državljanske vojne, ki je trajala od leta 1980 do 1992. Med konfliktom je 'izginilo' neznano število ljudi, ZN pa poročajo, da jih je bilo ubitih več kot 75.000.<ref>{{cite web |last1=Boutros-Ghali |first1=Boutros |title=Report of the UN Truth Commission on El Salvador |url=http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |website=El Equipo Nizkor |publisher=United Nations Security Council |access-date=17 March 2020 |date=29 March 1993 |archive-date=23 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223031646/http://www.derechos.org/nizkor/salvador/informes/truth.html |url-status=live }}</ref> Bataljon Atlácatl salvadorske vojske, ki so ga usposabljale ZDA, je bil odgovoren za pokol v El Mozoteju, kjer je bilo umorjenih več kot 800 civilistov, od tega več kot polovica otrok, pokol v El Calabozu in umor študentov UCA.<ref>{{cite news |last1=Wilkinson |first1=Tracy |title=Notorious Salvadoran Battalion Is Disbanded: Military: U.S.-trained Atlacatl unit was famed for battle prowess but was also implicated in atrocities. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |access-date=17 March 2020 |work=Los Angeles Times |date=9 December 1992 |archive-date=19 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200319215642/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-12-09-mn-1714-story.html |url-status=live }}</ref> 16. januarja 1992 sta vlada Salvadorja, ki jo je zastopal predsednik Alfredo Cristiani, in FMLN, ki so jo zastopali poveljniki petih gverilskih skupin – Schafik Hándal, Joaquín Villalobos, Salvador Sánchez Cerén, Francisco Jovel in Eduardo Sancho, podpisali mirovne sporazume, ki so jih sklenili Združeni narodi in s katerimi se je končala 12-letna državljanska vojna. Dogodka, ki je potekal na gradu Chapultepec v Mehiki, so se udeležili dostojanstveniki ZN in drugi predstavniki mednarodne skupnosti. Po podpisu premirja je predsednik vstal in se rokoval z novimi bivšimi gverilskimi poveljniki, kar je bilo deležno širokega občudovanja. === Po vojni (1992–2019) === Mirovni sporazumi iz Chapultepeca so narekovali zmanjšanje obsega vojske ter razpustitev nacionalne policije, finančne policije, nacionalne garde in civilne zaščite, paravojaške skupine. Organizirana naj bi bila nova civilna policija. Sodna imuniteta za kazniva dejanja, ki so jih zagrešile oborožene sile, je bila končana; vlada se je strinjala, da se bo podredila priporočilom Komisije za resnico za Salvador (''Comisión de la Verdad Para El Salvador''), ki bi »preiskala resna nasilna dejanja, ki so se zgodila od leta 1980, ter naravo in posledice nasilja ter ... priporočila metode za spodbujanje nacionalne sprave«. Leta 1993 je Komisija predstavila svoje ugotovitve, v katerih je poročala o kršitvah človekovih pravic na obeh straneh konflikta.<ref>{{cite web |last1=Betancur |first1=Belisario |last2=Planchart |first2=Reinaldo Figueredo |last3=Buergenthal |first3=Thomas |title=From Madness to Hope: The 12-Year War in El Salvador: Report of the Commission on the Truth for El Salvador |url=https://www.usip.org/sites/default/files/file/ElSalvador-Report.pdf |website=United States Institute for Peace |publisher=The Commission on the Truth for El Salvador |access-date=17 March 2020 |date=1 January 1993 |archive-date=1 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130201122202/http://www.usip.org/files/file/ElSalvador-Report.pdf |url-status=dead }}</ref> Pet dni pozneje je salvadorski zakonodajalec sprejel zakon o amnestiji za vsa nasilna dejanja v tem obdobju. Od leta 1989 do 2004 so Salvadorčani naklonjeni Nacionalistični republikanski zvezi (ARENA) in so na vseh volitvah do leta 2009 volili predsednike ARENE (Alfredo Cristiani, Armando Calderón Sol, Francisco Flores Pérez, Antonio Saca). Neuspešni poskusi levičarske stranke, da bi zmagala na predsedniških volitvah, so privedli do tega, da je za kandidata namesto nekdanjega gverilskega voditelja izbrala novinarja. 15. marca 2009 je Mauricio Funes, televizijska osebnost, postal prvi predsednik iz FMLN. Inavguriran je bil 1. junija 2009.<ref>{{Cite web|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|title=El Salvador elects its first leftist president, TV host Mauricio Funes|date=2 June 2009|website=Los Angeles Times|access-date=11 April 2021|archive-date=11 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411193343/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-jun-02-fg-el-salvador-funes2-story.html|url-status=live}}</ref> Eden od poudarkov Funesove vlade je bilo razkrivanje domnevne korupcije iz prejšnje vlade.<ref>{{cite web |url=http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |title=Funes saca a luz corrupción en gobiernos de ARENA |publisher=Diario CoLatino |year=2009 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20140706065656/http://www.diariocolatino.com/es/20090612/nacionales/67865/ |archive-date=6 July 2014 }}</ref> [[File: XXIV Conmemoración de los Acuerdos de Paz. (23793774503).jpg|thumb|Podpisniki mirovnih sporazumov. ob 24. obletnici; Sporazumi so privedli do vrste preobrazb, ki so zaznamovale obdobje pred in po nacionalni zgodovini.]] ARENA je Saco uradno izključila iz stranke decembra 2009. Z 12 zvestimi poslanci v državnem zboru je Saca ustanovil svojo stranko, Veliko zavezništvo za nacionalno enotnost (GANA), in sklenil taktično zakonodajno zavezništvo z FMLN. Po treh letih na položaju, ko je Sacova stranka GANA FMLN zagotovila zakonodajno večino, Funes ni ukrepal niti za preiskavo niti za privedbo koruptivnih nekdanjih uradnikov pred sodišče. Gospodarske reforme od začetka 1990-ih so prinesle velike koristi v smislu izboljšanih socialnih razmer, diverzifikacije izvoznega sektorja in dostopa do mednarodnih finančnih trgov na ravni naložbenega razreda. Kriminal ostaja velik problem za naložbeno okolje. V začetku novega tisočletja je salvadorska vlada ustanovila ''Ministerio de Medio Ambiente y Recursos Naturales'' – Ministrstvo za okolje in naravne vire (MARN) – kot odgovor na skrbi glede podnebnih sprememb.<ref name="cdkn.org">{{cite web |title=El Salvador builds resilience in the face of a stormy future |url=https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |website=Climate & Development Knowledge Network |access-date=17 March 2020 |date=24 December 2013 |archive-date=10 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200110224503/https://cdkn.org/2013/12/el-salvador-builds-resilience-in-face-of-a-stormy-future/?loclang=en_gb |url-status=live }}</ref> Marca 2014 je nekdanji gverilski vodja FMLN Cerén tesno zmagal na volitvah. Za predsednika je prisegel 31. maja 2014. Bil je prvi nekdanji gverilec, ki je postal predsednik Salvadorja.<ref name=bbcnews>{{cite web |title=Ex-rebel becomes El Salvador leader |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |website=BBC News |date=1 June 2014 |access-date=26 March 2021 |archive-date=6 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210706185233/https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-27568032 |url-status=live }}</ref> Oktobra 2017 je sodišče v Salvadorju razsodilo, da sta se nekdanji predsednik Funes in eden od njegovih sinov nezakonito obogatila. Funes je leta 2016 zaprosil za azil v Nikaragvi.<ref>{{cite web |title=Salvador court finds ex-president Funes illegally enriched himself |url=https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |website=Reuters |date=28 November 2017 |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.reuters.com/article/us-el-salvador-corruption-idUSKBN1DS2VP |url-status=live }}</ref> Septembra 2018 je bil nekdanji predsednik Saca obsojen na 10 let zapora, potem ko je priznal krivdo za preusmeritev več kot 300 milijonov ameriških dolarjev državnih sredstev lastnim podjetjem in tretjim osebam.<ref name="OCCRP2018">{{cite web |last1=Papachristou |first1=Lucy |title=Salvadoran Ex-President Sentenced to 10 Years in Prison |url=https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |website=www.occrp.org |access-date=11 April 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411191507/https://www.occrp.org/en/daily/8578-salvadoran-ex-president-sentenced-to-10-years-in-prison |url-status=live }}</ref> === 2019–danes === [[File: Nayib Bukele talks at his inauguration ceremony.jpg|thumb|Nayib Bukele govori na svoji inavguracijski slovesnosti]] 1. junija 2019 je Nayib Bukele postal novi predsednik Salvadorja.<ref>{{cite web |last1=ALEMAN |first1=MARCOS |title=El Salvador's president sworn in, ending 2-party dominance |url=https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |website=AP NEWS |date=1 June 2019 |access-date=26 March 2021 |archive-date=19 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210619065325/https://apnews.com/article/d1f6dee4a85e4fb3a6cf133335e31f7e |url-status=live }}</ref> Bukele je bil zmagovalec predsedniških volitev februarja 2019. Zastopal je GANA, saj mu je bilo zavrnjeno sodelovanje z novo ustanovljeno stranko Nuevas Ideas. ARENA in FMLN, dve glavni stranki Salvadorja, sta v zadnjih treh desetletjih prevladovali v politiki Salvadorja. Po poročilu Mednarodne krizne skupine (ICG) 2020 se je stopnja umorov v Salvadorju od Bukelejevega prevzema položaja predsednika junija 2019 zmanjšala za kar 60 %. Čeprav je vlada uradno zanikala kakršno koli sodelovanje z organiziranim kriminalom, so poročila v tisku, ki so temeljila na pričevanjih članov vlade in varnostnih uradnikov, navajala, da je obstajal "sporazum o nenapadanju" med deli vlade in tolpami. Stranka ''Nuevas Ideas'' (NI, »Nove ideje«), ki jo je ustanovil Bukele, je skupaj s svojim zaveznikom (GANA) na zakonodajnih volitvah februarja 2021 osvojila približno 63 % glasov. Njegova stranka in zavezniki so osvojili 61 sedežev, kar je precej več kot zaželena super večina 56 sedežev v 84-članskem parlamentu, kar omogoča nesporne odločitve na zakonodajni ravni. Super večina stranki predsednika Bukeleja omogoča, da imenuje člane sodstva in sprejema zakone z malo ali nič nasprotovanja, na primer za odpravo omejitev predsedniških mandatov.<ref>{{cite news |last1=Brigida |first1=Anna-Catherine |last2=Sheridan |first2=Mary Beth |title=El Salvador's leader wins control of legislature in midterm vote; critics fear rising authoritarianism |url=https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |newspaper=The Washington Post |access-date=27 March 2021 |archive-date=12 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412030843/https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/salvador-bukele-legislative-midterm-election-authoritarian/2021/02/28/5f2ac302-77c9-11eb-8115-9ad5e9c02117_story.html |url-status=live }}</ref> 8. junija 2021 so provladni poslanci v zakonodajni skupščini na pobudo predsednika Bukeleja sprejeli zakonodajo, s katero je [[bitcoin]] postal zakonito plačilno sredstvo v Salvadorju.<ref name=btcasamblea202106>[https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211222071910/https://www.asamblea.gob.sv/node/11282 |date=22 December 2021 }}, 9 June 2021, official website of the Legislative Assembly of El Salvador</ref> Septembra 2021 je vrhovno sodišče Salvadorja odločilo, da se Bukeleju dovoli drugi mandat leta 2024, kljub dejstvu, da ustava predsedniku prepoveduje dva zaporedna mandata. Odločitev so organizirali sodniki, ki jih je na sodišče imenoval Bukele. Salvador je 25. februarja 2021 postal prva srednjeameriška država, ki ji je SZO podelila certifikat za izkoreninjenje malarije.<ref>{{cite web |title=El Salvador certified as malaria-free by WHO |url=https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |website=www.who.int |language=en |access-date=23 August 2023 |archive-date=23 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230823230611/https://www.who.int/news/item/25-02-2021-el-salvador-certified-as-malaria-free-by-who |url-status=live }}</ref> Januarja 2022 je Mednarodni denarni sklad (IMF) pozval Salvador, naj prekliče svojo odločitev, da kriptovaluto uvrsti med zakonita plačilna sredstva. Bitcoin je hitro izgubil približno polovico svoje vrednosti, kar je pomenilo gospodarske težave in, od maja 2022, ko so se državne obveznice trgovale po 40 % prvotne vrednosti, možnost grozečega državnega bankrota; vendar se je vrednost bitcoina od aprila 2025 podvojila, odkar ga je Salvador prvič uvrstil med zakonita plačilna sredstva. Bukele je januarja 2022 napovedal načrte za izgradnjo Bitcoin Cityja ob vznožju vulkana v Salvadorju.<ref>{{cite news |title=IMF urges El Salvador to remove bitcoin as legal tender |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |work=BBC News |date=26 January 2022 |access-date=8 February 2022 |archive-date=8 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220208190323/https://www.bbc.com/news/world-latin-america-60135552 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je salvadorska vlada začela obsežen boj proti kriminalnim združbam in nasilju, povezanemu z združbami. Izredne razmere so bile razglašene 27. marca in podaljšane 20. julija. Aretiranih je bilo več kot 53.000 osumljenih članov tolp, kar je povzročilo najvišjo zabeleženo stopnjo zapiranja na svetu. Zaradi zatiranja je bilo po poročanjih ubitih več sto pridržanih, mednarodne organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty International, pa so to razglasile za najhujšo kršitev človekovih pravic v državi od državljanske vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|title=El Salvador experiencing 'alarming regression' on human rights -report|publisher=Reuters|date=5 December 2023|access-date=17 August 2024|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206081044/https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-experiencing-alarming-regression-human-rights-report-2023-12-05/|url-status=live}}</ref> 30. novembra 2023 je zakonodajna skupščina Bukeleju in podpredsedniku Felixu Ulloi odobrila dopust, da bi se lahko osredotočila na svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2024. Bukeleja je na mestu vršilke dolžnosti predsednice nasledila Claudia Rodríguez de Guevara, prva predsednica v zgodovini Salvadorja.<ref>{{cite web|url=https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|title=Asamblea Otorga Permiso a Bukele para que Realice Campaña|trans-title=Assembly Grants Bukele Permission to Realize His Campaign|language=es|date=30 November 2023|access-date=30 November 2023|work=La Prensa Gráfica|first1=Gabriel|last1=Campos Madrid|archive-date=1 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201233327/https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Asamblea-otorga-permiso-a-Bukele-para-que-realice-campana-20231130-0091.html|url-status=live}}</ref> Januarja 2024 je bilo objavljeno, da se je stopnja umorov v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za skoraj 70 %, in sicer na 154 v letu 2023 v primerjavi s 495 umori v letu 2022.<ref>{{cite news |title=Drastic drop in murders caused the popularity of El Salvador's president to soar {{!}} Semafor |url=https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |work=www.semafor.com |date=4 January 2024 |language=en |archive-date=1 March 2024 |access-date=5 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301231631/https://www.semafor.com/article/01/04/2024/drastic-drop-in-murders-caused-the-popularity-of-el-salvadors-president-to-soar |url-status=live }}</ref> 4. februarja 2024 je bil Bukele ponovno izvoljen na predsedniških volitvah z 84 % glasov. Njegova stranka Nuevas Ideas je osvojila 58 od 60 sedežev v parlamentu. 1. junija 2024 je prisegel za svoj drugi petletni mandat.<ref>{{cite news |title=El Salvador's 'all-powerful' gang-busting President Bukele sworn in for second term |url=https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |work=France 24 |date=1 June 2024 |language=en |archive-date=4 June 2024 |access-date=4 June 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240604064540/https://www.france24.com/en/americas/20240601-el-salvador-s-all-powerful-gang-busting-president-bukele-sworn-in-for-second-term |url-status=live }}</ref> Februarja 2025 se je salvadorski kongres po pritisku Mednarodnega denarnega sklada strinjal, da Bitcoinu odvzame status zakonitega plačilnega sredstva. Konec julija 2025 je zakonodajna skupščina odobrila spremembe ustave Salvadorja, ki bi odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale posamezne mandate s 5 let na 6. Zakonodajna skupščina je tudi prestavila naslednje predsedniške volitve z leta 2029 na 2027 (s čimer bi sovpadale z zakonodajnimi volitvami tistega leta), po katerih bi začele veljati ustavne spremembe.<ref>{{Cite web |title=El Salvador's Congress approves indefinite presidential reelection and extends presidential terms to 6 years |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |access-date=2 August 2025 |website=ABC News |language=en |archive-date=2 August 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250802013413/https://abcnews.go.com/International/wireStory/el-salvadors-congress-approves-indefinite-presidential-reelection-extends-124266805 |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Salvadorja}} [[File:El Salvador Topography.png|thumb|Topografija Salvadorja]] Salvador leži na ožini Srednje Amerike med zemljepisnima širinama 13° in 15° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 87° in 91° zahodne zemljepisne dolžine. Razteza se 270 km od zahoda proti severozahodu proti vzhodu proti jugovzhodu in 142 km od severa proti jugu, s skupno površino 21.041 km². Kot najmanjša in najbolj gosto poseljena država v celinski Ameriki se Salvador ljubeče imenuje ''Pulgarcito de America'' ('Palec obeh Amerik'). Salvador meji na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Honduras]] ter ima obalo s [[Tihi ocean|Tihim oceanom]]. Skupna dolžina državne meje je 546 km: 203 km z Gvatemalo in 343 km s Hondurasom. Je edina srednjeameriška država, ki nima karibske obale. Obala Pacifika je dolga 307 km. Salvador ima več kot 300 rek, najpomembnejša med njimi je [[Lempa (reka)|Rio Lempa]]. Rio Lempa, ki izvira v Gvatemali, seka severno gorovje, teče vzdolž večjega dela osrednje planote in seka južno vulkansko gorovje, da se izliva v Pacifik. Je edina plovna reka v Salvadorju. S svojimi pritoki odvaja vodo iz približno polovice površine države. Druge reke so običajno kratke in odvajajo vodo iz pacifiških nižav ali tečejo iz osrednje planote skozi razpoke v južnem gorovju v Pacifik. Mednje spadajo Goascorán, Jiboa, Torola, Paz in Río Grande de San Miguel. [[File:Santa Ana - El Salvador (50899359306).jpg|thumb|Ognjenik Ilamatepec (Santa Ana)]] Geografija Salvadorja je vulkanska. Salvador je država, ki leži na [[Pacifiški ognjeni obroč|Ognjenem obroču]], kjer se zgodi večina vulkanov in potresov na Zemlji.<ref>{{Cite web |title=Where do earthquakes occur? |url=https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/earth-hazards/earthquakes/where-do-earthquakes-occur/#:~:text=Over%2080%20per%20cent%20of,active%20zone%20in%20the%20world. |website=bgs.ac.uk |access-date=21 May 2024 |archive-date=21 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240521222457/https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/earth-hazards/earthquakes/where-do-earthquakes-occur/#:~:text=Over%2080%20per%20cent%20of,active%20zone%20in%20the%20world. |url-status=live }}</ref> Najbolj opazen vulkan je Volcan Chaparrastique ([[ognjenik San Miguel]]), ki kaže tudi največjo vulkansko aktivnost. Najvišji vulkan je [[Ognjenik Santa Ana |Ilamatepec]]<ref>{{Cite web |title=Santa Ana Volcano |url=https://www.britannica.com/place/Santa-Ana-Volcano |website=britannica.com}}</ref> (ognjenik Santa Ana), ki sega 2384 metrov nad morsko gladino. Poleg teh je še 20 drugih vulkanov, od katerih so mnogi aktivni ali potencialno aktivni. Salvador ima drugo največje število vulkanov med vsemi srednjeameriškimi državami. V Salvadorju je več jezer, ki jih obdajajo vulkanski kraterji, najpomembnejša med njimi sta jezero Ilopango (70 km²) in jezero Coatepeque (26 km²). Jezero Güija je največje naravno jezero v Salvadorju (44 km²). Z zajezitvijo reke Lempa je nastalo več umetnih jezer, največje med njimi je akumulacijsko jezero Cerrón Grande (135 km2). Znotraj meja Salvadorja je skupno 320 km² vode. Najvišja točka Salvadorja je Cerro El Pital z 2730 metri na meji s Hondurasom. Salvador na zahodu prečkata dve vzporedni gorski verigi, med njima pa je osrednja planota, med njima pa ozka obalna ravnina, ki objema Pacifik. Te fizične značilnosti delijo državo na dve fiziografski regiji. Gorske verige in osrednja planota, ki pokrivajo 85 % kopnega, sestavljajo notranje višavje. Preostale obalne ravnice se imenujejo pacifiške nižine. === Podnebje === Salvador ima tropsko podnebje z izrazitimi mokrimi in suhimi letnimi časi.<ref name=":0">{{cite encyclopedia|title=El Salvador: a country study|publisher=Federal Research Division, Library of Congress|location=Washington, D.C.|url=https://www.loc.gov/item/89048948/|last=Helms|first=Mary W.|date=1990|editor-last=Haggerty|editor-first=Richard A.|pages=49–53|isbn=|oclc=44362656|entry=Geography|access-date=15 August 2023|archive-date=14 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231014053412/https://www.loc.gov/item/89048948/|url-status=live}}</ref> Temperature se spreminjajo predvsem z nadmorsko višino in kažejo le malo sezonskih sprememb. Pacifiške nižine so enakomerno vroče in vlažne. Osrednja planota in gorska območja so bolj zmerna. Deževna sezona, lokalno znana kot ''invierno'', traja od maja do oktobra. Skoraj vse letne padavine padejo v tem času, letne količine padavin, zlasti na južnih gorskih pobočjih, pa lahko dosežejo tudi do 2000 milimetrov. Zavarovana območja in osrednja planota prejmejo manjše, čeprav še vedno znatne količine. Padavine v tej sezoni običajno izvirajo iz nizkega zračnega tlaka nad Pacifikom in običajno padajo v močnih popoldanskih nevihtah. Čeprav se v Pacifiku občasno pojavljajo orkani, le redko prizadenejo Salvador, z izjemo orkana ''Mitch'' leta 1998 (ki se je dejansko oblikoval nad Atlantskim bazenom) in orkana ''Emily'' leta 1973. Od novembra do aprila severovzhodni pasati nadzorujejo vremenske vzorce. V teh mesecih zrak, ki teče iz Karibov, med prehodom čez gore v Hondurasu izgubi večino padavin. Ko ta zrak doseže Salvador, je suh, vroč in meglen. Ta letni čas je lokalno znan kot ''verano'' ali poletje. Temperature se glede na letni čas malo spreminjajo; glavni dejavnik je nadmorska višina. Pacifiško nižavje je najbolj vroče območje z letnimi povprečji od 25 do 29 °C. [[San Salvador]] je reprezentativen za osrednjo planoto s povprečno letno temperaturo 23 °C in absolutno najvišjo in najnižjo vrednostjo 38 oziroma 6 °C. Gorska območja so najhladnejša, z letnimi povprečji od 12 do 23 °C in najnižjimi temperaturami, ki se včasih približajo ledišču. === Naravne nesreče === ==== Ekstremni vremenski dogodki ==== Zaradi lege Salvadorja ob Tihem oceanu je izpostavljen hudim vremenskim razmeram, vključno z močnimi nalivi in ​​hudimi sušami, ki jih lahko še bolj poslabšata učinka [[El Niño]] in [[La Niña]].<ref name="cdkn.org" /> V Tihem oceanu občasno nastajajo [[orkan]]i, z izjemo orkana ''Mitch'', ki je nastal v Atlantiku in prečkal Srednjo Ameriko. Poleti leta 2001 je huda suša uničila 80 % salvadorskih pridelkov in povzročila lakoto na podeželju.<ref>{{cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/wideangle/episodes/by-geography/18-with-a-bullet-introduction/750/|title=Photo Essay: El Salvador, the Makings of a Gangland|publisher=Pbs.org|date=11 July 2006|access-date=2 May 2010|archive-date=16 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080416015450/http://www.pbs.org/wnet/wideangle/shows/elsalvador/photo6.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.fiu.edu/~oberbaue/el_salvador.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070702202332/http://www.fiu.edu/~oberbaue/el_salvador.pdf|archive-date=2 July 2007|title=El Salvador|work=Fiu.edu|access-date=2 May 2010}}</ref> 4. oktobra 2005 je močno deževje povzročilo nevarne poplave in zemeljske plazove, ki so terjali najmanj 50 smrtnih žrtev.<ref name="tdfiyp"/> ==== Potresi in vulkanska aktivnost ==== [[File:Vulkan Chaparrastique, El Salvador 2013 01.JPG|thumb|Vulkan San Miguel leta 2013]] Salvador leži vzdolž [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]] in je podvržen znatni tektonski aktivnosti, vključno s pogostimi [[potres]]i in vulkansko aktivnostjo. Glavno mesto San Salvador je bilo uničeno leta 1756 in 1854, močno poškodovano pa je bilo tudi v potresih v letih 1919, 1982 in 1986. Med nedavnimi primeri je potres z magnitudo 7,7 13. januarja 2001, ki je povzročil [[zemeljski plaz]], v katerem je umrlo več kot 800 ljudi.<ref name="tdfiyp">{{cite web |url=https://travel.state.gov/travel/cis_pa_tw/cis/cis_1109.html |title=El Salvador landslide |publisher=Travel.state.gov |access-date=2 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510070619/http://travel.state.gov/travel/cis_pa_tw/cis/cis_1109.html |archive-date=10 May 2010 }}</ref> V drugem potresu mesec dni kasneje, 13. februarja 2001, je umrlo 255 ljudi in bilo poškodovanih približno 20 % stanovanj v državi. Potres z magnitudo 5,7 Mw leta 1986 je povzročil 1500 smrtnih žrtev, 10.000 poškodb in 100.000 ljudi, ki so ostali brez domov.<ref>{{cite journal|last=Harlow|first=David H.|year=1993|title=The San Salvador earthquake of 10 October 1986 and its historical context|url=http://bssa.geoscienceworld.org/content/83/4/1143.abstract|journal=Bulletin of the Seismological Society of America|volume=83|issue=4|pages=1143–1154|doi=10.1785/BSSA0830041143|bibcode=1993BuSSA..83.1143H|s2cid=130882786|access-date=29 July 2012|archive-date=13 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121013005411/http://bssa.geoscienceworld.org/content/83/4/1143.abstract|url-status=live|url-access=subscription}}</ref><ref>{{cite journal|last1 = Bommer|first1=Julian|year=1987|title=The San Salvador earthquake of 10th October 1986|journal=Disasters|volume=11 |issue=2|pages=83–95|doi=10.1111/j.1467-7717.1987.tb00620.x|last2=Ledbetter|first2=Stephen|bibcode=1987Disas..11...83B }}</ref> Salvador ima več kot dvajset vulkanov. Dva od njih, San Miguel in [[ognjenik Izalco]], sta aktivna v zadnjih letih. Od začetka 19. stoletja do sredine 1950-ih je Izalco bruhal tako redno, da si je prislužil ime ''Svetilnik Pacifika''. Njegovi sijoči izbruhi so bili jasno vidni na velikih razdaljah na morju, ponoči pa ga je žareča lava spremenila v bleščeč svetleč stožec. Najnovejši uničujoči vulkanski izbruh se je zgodil 1. oktobra 2005, ko je [[Ognjenik Santa Ana]] bruhal oblak pepela, vročega blata in kamenja, ki je padel na bližnje vasi in povzročil dve smrtni žrtvi. Najhujši vulkanski izbruh na tem območju se je zgodil v 5. stoletju našega štetja, ko je vulkan Ilopango izbruhnil z močjo VEI 6, kar je povzročilo obsežne piroklastične tokove in uničilo majevska mesta.<ref>{{cite journal|last=Dull|first=Robert A.|year=2001|title=Volcanism, Ecology and Culture: A Reassessment of the Volcan Ilopango Tbj eruption in the Southern Maya Realm|journal=Latin American Antiquity|volume=12 |issue=1|pages=25–44|doi=10.2307/971755|author2=Southon|author3=Sheets|jstor=971755|s2cid=163686184}}</ref> === Flora in favna === [[File:Eumomota superciliosa.jpg|thumb|Motmot ''Eumomota superciliosa'' je nacionalna ptica Salvadorja]] Ocenjuje se, da v Salvadorju živi 500 vrst ptic, 1000 vrst metuljev, 400 vrst orhidej, 800 vrst dreves in 800 vrst morskih rib. Od osmih vrst morskih želv na svetu jih šest gnezdi na obalah Srednje Amerike, štiri pa živijo na salvadorski obali: [[orjaška usnjača]], [[prava kareta]], [[orjaška črepaha]] in [[zelenkasta želva]]. Prava kareta je kritično ogrožena vrsta. Nedavna prizadevanja za ohranjanje dajejo upanje za prihodnost [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] v državi. Leta 1997 je vlada ustanovila Ministrstvo za okolje in naravne vire. Leta 1999 je državni zbor odobril splošni okvirni zakon o okolju. Več nevladnih organizacij si prizadeva za zaščito nekaterih najpomembnejših gozdnih območij Salvadorja. Med njimi je najpomembnejša SalvaNatura, ki upravlja El Imposible, največji narodni park v Salvadorju, v skladu s sporazumom s salvadorskimi okoljskimi organi. V Salvadorju je šest kopenskih ekosistemov: gorski gozdovi Srednje Amerike, vlažni gozdovi Sierra Madre de Chiapas, suhi gozdovi Srednje Amerike, borovi hrastovi gozdovi Srednje Amerike, mangrove v zalivu Fonseca in mangrove na severni suhi pacifiški obali.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287|doi-access=free}}</ref> Leta 2018 je imel povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 4,06/10, kar ga uvršča na 136. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmid=33293507|pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> == Upravne delitve == Salvador je razdeljen na 14 departmajev (''departamentos''), ki so nato razdeljeni na 44 občin (''municipios''), ki so prav tako razdeljene na 262 okrožij. {| class="wikitable" style="width:780px" |- ! ! Departma ! Glavno mesto ! Prebivalci 2017<ref>{{Internetquelle |url=http://www.citypopulation.de/ElSalvador-Cities_d.html |titel=El Salvador: Departamentos, Städte & Agglomerationen – Einwohnerzahlen in Karten und Tabellen |sprache=de |abruf=2018-03-18}}</ref> | rowspan=14 style="text-align:center" |[[Slika:Departamentos El Salvador con Etiquetas, color.svg|520px|Karta derpartmajev Salvadorja]] |- | 1 | Ahuachapán | Ahuachapán | {{0|0.}}363.500 |- | 2 | Cabañas | Sensuntepeque | {{0|0.}}167.600 |- | 3 | Chalatenango | Chalatenango | {{0|0.}}204.900 |- | 4 | Cuscatlán | Cojutepeque | {{0|0.}}266.200 |- | 5 | La Libertad | Santa Tecla | {{0|0.}}803.800 |- | 6 | La Paz | Zacatecoluca | {{0|0.}}362.600 |- | 7 | La Unión | La Unión | {{0|0.}}268.400 |- | 8 | Morazán | style="white-space:nowrap" | San Francisco Gotera | {{0|0.}}203.800 |- | 9 | San Miguel | San Miguel | {{0|0.}}499.900 |- | 10 | San Salvador | [[San Salvador]] | 1.786.400 |- | 11 | San Vicente | San Vicente | {{0|0.}}589.300 |- | 12 | Santa Ana | Santa Ana | {{0|0.}}184.100 |- | 13 | Sonsonate | Sonsonate | {{0|0.}}506.500 |- | 14 | Usulután | Usulután | {{0|0.}}374.900 | style="text-align:center;" class="hintergrundfarbe-basis" |} == Gospodarstvo == Salvadorsko gospodarstvo so včasih ovirale naravne nesreče, kot so potresi in orkani, vladne politike, ki nalagajo velike gospodarske subvencije, in korupcija v uradništvu. Subvencije so postale takšen problem, da je aprila 2012 Mednarodni denarni sklad začasno ustavil posojilo centralni vladi v višini 750 milijonov dolarjev. Vodja kabineta predsednika Funesa, Alex Segovia, je priznal, da je gospodarstvo na "točki zloma".<ref>{{cite news |last1=Quintanilla |first1=Lourdes |title=FMI suspende acuerdo de préstamo con el país |url=http://www.laprensagrafica.com/economia/nacional/259909-fmi-suspende-acuerdo-de-prestamo-con-el-pais.html |access-date=17 March 2020 |work=La Prensa Grafica |date=26 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120702214809/http://www.laprensagrafica.com/economia/nacional/259909-fmi-suspende-acuerdo-de-prestamo-con-el-pais.html |archive-date=2 July 2012}}</ref> Bruto domači proizvod (BDP) v pariteti kupne moči je po ocenah za leto 2021 znašal 57,95 milijarde USD, kar pomeni 4,2-odstotno rast realnega BDP za leto 2021.<ref name="IMFWEOSV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=253,&s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,LUR,&sy=2019&ey=2023&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2021 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=1 July 2021 |archive-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709183151/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=253,&s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,LUR,&sy=2019&ey=2023&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Storitveni sektor je največji del BDP s 64,1 %, sledi mu industrijski sektor s 24,7 % (ocena iz leta 2008), kmetijstvo pa predstavlja 11,2 % BDP (ocena iz leta 2010). BDP je po letu 1996 rasel z letno stopnjo, ki je v povprečju znašala 3,2 % realne rasti. Vlada se je zavezala pobudam prostega trga in realna stopnja rasti BDP leta 2007 je dosegla 4,7 %. Decembra 2017 so neto mednarodne rezerve znašale 3,57 milijarde dolarjev.<ref name="cia.gov">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/|title=El Salvador - The World Factbook|website=www.cia.gov|date=July 2022|access-date=9 July 2021|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321170220/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador|url-status=dead}}</ref> Razvoj novih sektorjev rasti za bolj raznoliko gospodarstvo je v Salvadorju že dolgo izziv. V preteklosti je država proizvajala zlato in srebro,<ref>{{cite web |last1=Oancea |first1=Dan |title=Mining in Central America |url=http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf |website=MINING.com |access-date=17 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516031334/http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf |archive-date=16 May 2011 |date=January 2009 }}</ref> vendar so nedavni poskusi ponovnega odprtja rudarskega sektorja, ki naj bi lokalnemu gospodarstvu dodali več sto milijonov dolarjev, propadli, potem ko je predsednik Saca ustavil delovanje rudarske korporacije Pacific Rim. Tako kot druge nekdanje kolonije je tudi Salvador dolga leta veljal za gospodarstvo z enim izvozom (gospodarstvo, ki je bilo močno odvisno od ene vrste izvoza). V kolonialnih časih je bil Salvador uspešen izvoznik indiga, a po izumu sintetičnih barvil v 19. stoletju se je novonastala moderna država kot glavni izvozni proizvod obrnila na kavo. [[File:San Miguel El Salvador.png|thumb|San Miguel je pomembno gospodarsko središče Salvadorja in dom ''Karnevala San Miguela'', enega največjih festivalov zabave in hrane v Srednji Ameriki.<ref name="Herrera-Sobek2012">{{cite book|first=Maria|last=Herrera-Sobek|title=Celebrating Latino Folklore|url=https://books.google.com/books?id=lY-tY62V1FIC&pg=PA459|date=31 July 2012|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-34340-7|page=459|access-date=6 November 2015|archive-date=10 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240110143656/https://books.google.com/books?id=lY-tY62V1FIC&pg=PA459|url-status=live}}</ref>]] Leta 2006 je bil Salvador prva država, ki je ratificirala sporazum o prosti trgovini med Srednjo Ameriko in Dominikansko republiko (CAFTA) – o katerem so se pet držav Srednje Amerike in Dominikanska republika dogovorile z Združenimi državami. CAFTA od salvadorske vlade zahteva, da sprejme politike, ki spodbujajo prosto trgovino. CAFTA je okrepila izvoz predelane hrane, sladkorja in etanola ter podprla naložbe v sektor oblačil, ki se je po izteku sporazuma o več vlaknih leta 2005 soočil z azijsko konkurenco. V pričakovanju upada konkurenčnosti sektorja oblačil si je prejšnja administracija prizadevala za diverzifikacijo gospodarstva s promocijo države kot regionalnega distribucijskega in logističnega središča ter s spodbujanjem naložb v turizem z davčnimi spodbudami. Junija 2021 je predsednik Nayib Bukele dejal, da bo uvedel zakonodajo, s katero bo [[bitcoin]] postal zakonito plačilno sredstvo v Salvadorju.<ref name=cnbc20210605>{{cite news |title=El Salvador looks to become the world's first country to adopt bitcoin as legal tender |url=https://www.msn.com/en-us/money/markets/el-salvador-hopes-to-becomes-the-world-s-first-country-to-adopt-bitcoin-as-legal-tender/ar-AAKK3CW |work=CNBC |date=5 June 2021 |access-date=5 June 2021 |archive-date=5 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210605215745/https://www.msn.com/en-us/money/markets/el-salvador-hopes-to-becomes-the-world-s-first-country-to-adopt-bitcoin-as-legal-tender/ar-AAKK3CW |url-status=live }}</ref> Zakon o bitcoinu je zakonodajna skupščina Salvadorja sprejela 9. junija 2021. Bitcoin je uradno postal zakonito plačilno sredstvo 7. septembra 2021.<ref>{{cite web|url=https://www.wsj.com/articles/bitcoin-comes-to-el-salvador-first-country-to-adopt-crypto-as-national-currency-11631005200|title=El Salvador Becomes First Country to Adopt Bitcoin as National Currency|website=The Wall Street Journal|last=Pérez|first=Santiago|date=7 September 2021|access-date=7 September 2021|archive-date=7 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210907233833/https://www.wsj.com/articles/bitcoin-comes-to-el-salvador-first-country-to-adopt-crypto-as-national-currency-11631005200|url-status=live}}{{subscription required}}</ref> V skladu z zakonom lahko tujci pridobijo stalno prebivališče v Salvadorju, če v državo vložijo 3 bitcoine. Izvajanje zakona je naletelo na proteste, saj je večina države proti uporabi bitcoina kot zakonitega plačilnega sredstva.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/technology-58473260|quote=More than 68% of those questioned said they disagreed with using cryptocurrency as a legal tender.|website=BBC|first=Joe|last=Tidy|date=7 September 2021|title=Fear and excitement in El Salvador as Bitcoin becomes legal tender|access-date=8 September 2021|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926081220/https://www.bbc.co.uk/news/technology-58473260|url-status=live}}</ref> Glede na anketo, ki jo je izvedla Salvadorska trgovinska zbornica, je marca 2022 le 14 % trgovcev v državi obdelalo vsaj eno transakcijo z bitcoini. Od maja 2024 uradni vladni subjekt z imenom Bitcoin Office of El Salvador poroča, da ima vlada 5750 bitcoinov (približno 354 milijonov dolarjev okoli maja 2024) – od tega je bilo od septembra 2021 z uporabo geotermalne energije vulkana Tecapa izkopanih skoraj 474 bitcoinov (približno 29 milijonov dolarjev okoli maja 2024).<ref>{{Cite web |last=Renteria |first=Nelson |date=15 May 2024 |title=El Salvador mined nearly 474 bitcoins, adding to state crypto holding, in last three years |url=https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-mined-nearly-474-bitcoins-adding-state-crypto-holding-last-three-2024-05-14/ |access-date=24 September 2024 |website=Reuters |archive-date=29 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250429144715/https://www.reuters.com/world/americas/el-salvador-mined-nearly-474-bitcoins-adding-state-crypto-holding-last-three-2024-05-14/ |url-status=live }}</ref> Salvador je v regiji vodilni po številu nakazil na prebivalca, pri čemer so prilivi enaki skoraj vsem izvoznim dohodkom; Leta 2019 je v ZDA živelo 2,35 milijona Salvadorčanov.[140] Nakazila so prejemala približno tretjina vseh gospodinjstev. Nakazila Salvadorčanov, ki živijo v Združenih državah Amerike, poslana družinskim članom v Salvadorju, so pomemben vir tujih dohodkov in izravnavajo trgovinski primanjkljaj. Nakazila so se od začetka 2000-ih stalno povečevala, s 3,32 milijarde dolarjev oziroma približno 16,2 % BDP leta 2006 na skoraj 6 milijard dolarjev (približno 20 % BDP leta 2019, kar je ena najvišjih stopenj na svetu po podatkih Svetovne banke).<ref>{{Cite news |last=Wilson |first=Tom |last2= |first2= |date=14 June 2021 |title=EXCLUSIVE El Salvador bitcoin transfers soar, but still a fraction of dollar remittances |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/business/finance/exclusive-el-salvador-bitcoin-transfers-soar-still-fraction-dollar-remittances-2021-06-14/ |access-date=10 May 2023 |archive-date=13 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210913155921/https://www.reuters.com/business/finance/exclusive-el-salvador-bitcoin-transfers-soar-still-fraction-dollar-remittances-2021-06-14/ |url-status=live }}</ref> [[File:Palms El Salvador.JPG|thumb|Tropska plaža La Libertad]] === Turizem === Večina severnoameriških in evropskih turistov išče plaže in nočno življenje Salvadorja. Turistična pokrajina Salvadorja se nekoliko razlikuje od turistične pokrajine drugih srednjeameriških držav. Zaradi svoje geografske velikosti in urbanizacije ni veliko turističnih destinacij z naravno tematiko, kot so ekoture ali arheološka najdišča, odprta za javnost. Kljub temu Salvador ostaja najbolj znan po svojih plažah in vulkanih. Najpogosteje obiskane plaže vključujejo El Tunco, Punta Roca, El Sunzal, El Zonte beach, La Costa del Sol, El Majahual in La Libertad beach. Najbolj obiskana vulkana sta Santa Ana in Izalco.<ref>{{cite web |title=12 Places to visit in El Salvador. Get to know them today. |url=https://elsalvadorinfo.net/places-to-visit-in-el-salvador/ |website=El Salvador Info |date=23 January 2021 |access-date=6 March 2023 |archive-date=6 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306215122/https://elsalvadorinfo.net/places-to-visit-in-el-salvador/ |url-status=live }}</ref> == Demografija == Prebivalstvo Salvadorja je leta 2021 štelo 6.314.167, v primerjavi z 2.200.000 leta 1950. Leta 2010 je bil odstotek prebivalstva, mlajšega od 15 let, 32,1 %, 61 % jih je bilo starih med 15 in 65 let, 6,9 % pa jih je bilo starih 65 let ali več.<ref name="WPP 2012">{{Cite web|url=https://population.un.org/wpp/|archive-url=https://web.archive.org/web/20110506065230/http://esa.un.org/unpd/wpp/index.htm|title=World Population Prospects - Population Division - United Nations|archive-date=6 May 2011|website=population.un.org}}</ref> Glavno mesto San Salvador ima približno 2,1 milijona prebivalcev. Ocenjujejo, da 42 % prebivalstva Salvadorja živi na podeželju. Urbanizacija se je v Salvadorju od 1960-ih neverjetno hitro širila, milijoni ljudi so se preselili v mesta in s tem ustvarili težave za urbanistično načrtovanje in storitve. V Salvadorju živi do 100.000 Nikaragvancev.<ref>{{cite web|url=http://www.thedialogue.org/PublicationFiles/The%20Nicaragua%20case_M%20Orozco2%20REV.pdf|title=The Nicaragua case_M Orozco2 REV.doc|access-date=2 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511104117/http://www.thedialogue.org/PublicationFiles/The%20Nicaragua%20case_M%20Orozco2%20REV.pdf|archive-date=11 May 2011}}</ref> Na lestvici Global Hunger Index za leto 2024 se je Salvador uvrstil na 43. mesto od 127 držav z zadostnimi podatki za izračun rezultatov GHI za leto 2024. Z rezultatom 8,0 ima Salvador nizko stopnjo lakote.<ref>{{Cite web |title=Global Hunger Index Scores by 2024 GHI Rank |url=https://www.globalhungerindex.org/ranking.html |access-date=15 December 2024 |website=Global Hunger Index (GHI) - peer-reviewed annual publication designed to comprehensively measure and track hunger at the global, regional, and country levels |language=en |archive-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225183607/https://www.globalhungerindex.org/ranking.html |url-status=live }}</ref> === Etnične skupine === Približno 86 % Salvadorčanov se identificira kot mestici oziroma mešanega ameriškega in evropskega porekla, 12,7 % se identificira kot popolnoma evropskega porekla, 0,1 % se identificira kot afro-potomci, medtem ko se približno 0,6 % ne identificira z nobeno od zgoraj omenjenih kategorij.<ref name="El Salvador Census 2007">{{cite web| url=http://www.digestyc.gob.sv/biblioteca/CENSOS/CENAPOVI2007/Tomo_IV_Vol.I_Municipios_Caracteristicas_Generales.pdf|title=VI Censo de población y V de vivienda 2007|page=336|publisher=Dirección General de Estadística y Censos|access-date=6 January 2023|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20191220071530/http://www.digestyc.gob.sv/biblioteca/CENSOS/CENAPOVI2007/Tomo_IV_Vol.I_Municipios_Caracteristicas_Generales.pdf|archive-date=20 December 2019}}</ref> Od prebivalstva se 0,23 % izpostavlja kot popolnoma avtohtono. Etnične skupine so Kakavira, ki predstavlja 0,07 % celotnega prebivalstva države, Nahua (0,06 %), Lenca (0,04 %) in druge manjše skupine (0,06 %). Zelo malo ameriških Indijancev je ohranilo svoje običaje in tradicije, saj so se sčasoma asimilirali v prevladujočo mestico kulturo.<ref>{{cite web| url=http://www.countriesquest.com/central_america/el_salvador/history/military_rule_1931-1979.htm|title=Jose Napoleon Duarte, Hernandez Martinez, Ungo, Matanza, Central American Common Market, CACM, urban middle class, Christian Democratic Party, powerful families, death squads, Organization of American States, PRUD, International Court Of Justice, urban center, rapid population growth|website=countriesquest.com|access-date=13 May 2015|archive-date=18 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518070347/http://www.countriesquest.com/central_america/el_salvador/history/military_rule_1931-1979.htm|url-status=dead}}</ref> Obstaja majhna afro-salvadorska skupina, ki predstavlja 0,13 % celotnega prebivalstva, pri čemer so bili črnci in druge rase zaradi vladnih politik v začetku 20. stoletja preprečeni priseljevanju. Potomci zasužnjenih Afričanov pa so se že precej prej, v kolonialnem in postkolonialnem obdobju, integrirali v salvadorsko prebivalstvo in kulturo. Med različnimi skupinami priseljencev v Salvadorju izstopajo [[Palestinci]].<ref>{{cite book|last=Marín-Guzmán|first=Roberto|title=A Century of Palestinian Immigration into Central America: A study of their economic and cultural contributions|year=2000|publisher=Universidad de Costa Rica|location=San Jose, CR}}</ref> Čeprav jih je malo, so njihovi potomci v državi dosegli veliko gospodarsko in politično moč, kar dokazuje izvolitev predsednika Antonia Sace, čigar nasprotnik na volitvah leta 2004, Schafik Handal, je bil prav tako palestinskega porekla, in cvetoča komercialna, industrijska in gradbena podjetja v lasti te etnične skupine. Tudi sedanji predsednik Nayib Bukele je palestinskega porekla. Leta 2004 je zunaj Salvadorja živelo približno 3,2 milijona Salvadorcev, pri čemer so Združene države Amerike tradicionalno glavna destinacija salvadorskih ekonomskih migrantov. Do leta 2012 je bilo v ZDA približno 2,0 milijona salvadorskih priseljencev in Američanov salvadorskega porekla, kar jih uvršča med šeste največje skupine priseljencev v državi.<ref>{{cite journal |last1=Terrazas |first1=Aaron |title=Salvadoran Immigrants in the United States |journal=Migration Information Source |date=5 January 2010 |url=https://www.migrationpolicy.org/article/salvadoran-immigrants-united-states/ |access-date=17 March 2020 |publisher=Migration Policy Institute |archive-date=28 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428133022/https://www.migrationpolicy.org/article/salvadoran-immigrants-united-states |url-status=live }}</ref> Druga destinacija Salvadorcev, ki živijo zunaj države, je Gvatemala, z več kot 111.000 prebivalci, večinoma v mestu Guatemala City. Salvadorci živijo tudi v drugih bližnjih državah, kot so Belize, Honduras in Nikaragva. Med drugimi državami z opaznimi salvadorskimi skupnostmi so Kanada, Mehika, Združeno kraljestvo (vključno s Kajmanovi otoki), Švedska, Brazilija, Italija in Kolumbija. === Jeziki === [[Španščina]] je uradni jezik in jo govorijo skoraj vsi prebivalci, čeprav zelo majhno število (okoli 500) avtohtonih Pipilov govori jezik Navat. Drugi avtohtoni jeziki, in sicer Poqomam, Cacaopera in Lenca, so izumrli. Q'eqchi' govorijo avtohtoni priseljenci gvatemalskega in belizejskega porekla, ki živijo v Salvadorju. Lokalni španski jezik se imenuje ''Caliche'' in velja za neformalnega. Tako kot v drugih regijah Srednje in Južne Amerike tudi Salvadorci uporabljajo ''voseo''. To se nanaša na uporabo ''vos'' kot zaimka v drugi osebi ednine namesto ''tú''. == Kultura == [[File:SalvadorDelMundo.jpg|thumb|upright|Ikonični kip Kristusa na zemeljski krogli je del spomenika ''Monumento al Divino Salvador del Mundo'' (»Spomenik Božanskemu Odrešeniku sveta«) na trgu Plaza El Salvador del Mundo ('Trg Odrešenika sveta'), znamenitosti v prestolnici Salvadorja, San Salvadorju.]] Zaradi mešanih porok med domorodci, evropskimi naseljenci in zasužnjenimi Afričani je nastala mešana populacija, ki je nastala pod vplivom avtohtonih, kolonialnih španskih in afriških vplivov. Katoliška cerkev igra pomembno vlogo v salvadorski kulturi. Nadškof Óscar Romero je narodni junak zaradi svoje vloge pri upiranju kršitvam človekovih pravic, ki so se dogajale pred salvadorsko državljansko vojno. Pomembne tuje osebnosti v Salvadorju so bili jezuitski duhovniki in profesorji Ignacio Ellacuría, Ignacio Martín-Baró in Segundo Montes, ki jih je leta 1989 na vrhuncu državljanske vojne umorila salvadorska vojska. Slikarstvo, keramika in tekstil so glavni ročni umetniški mediji. Pisatelji Francisco Gavidia, Salarrué (Salvador Salazar Arrué), Claudia Lars, Alfredo Espino, Pedro Geoffroy Rivas, Manlio Argueta, José Roberto Cea in pesnik Roque Dalton so pomembni pisatelji iz Salvadorja. Pomembne osebe 20. stoletja so pokojni filmski ustvarjalec Baltasar Polio, režiserka Patricia Chica, umetnik Fernando Llort in karikaturist Toño Salazar. Med bolj priznanimi predstavniki grafične umetnosti so slikarji Studio Lenca, Augusto Crespin, Noe Canjura, Carlos Cañas, Giovanni Gil, Julia Díaz, Mauricio Mejia, Maria Elena Palomo de Mejia, Camilo Minero, Ricardo Carbonell, Roberto Huezo, Miguel Angel Cerna, (slikar in pisatelj bolj znan kot MACLo), Esael Araujo in mnogi drugi. == Kuhinja == Ena od znamenitih jedi Salvadorja je ''pupusa''. ''Pupuse'' so ročno izdelane koruzne tortilje (iz ''masa de maíz'' ali ''masa de arroz'', testa iz koruzne ali riževe moke, ki se uporablja v latinskoameriški kuhinji), polnjene z eno ali več od naslednjega: sirom (običajno mehkim salvadorskim sirom, kot je ''quesillo'', podoben mocari), ''chicharrónom'' ali prepraženim fižolom. Včasih je nadev ''queso con loroco'' (sir v kombinaciji z lorocom, cvetnim popkom vinske trte, ki izvira iz Srednje Amerike). ''Pupusas revueltas'' so pupuse, polnjene s fižolom, sirom in svinjino. Obstajajo tudi vegetarijanske možnosti. Nekatere pustolovske restavracije ponujajo celo pupuse, polnjene s kozicami ali špinačo. Ime ''pupusa'' izhaja iz besede ''pupusahua'' v jeziku Pipil-Nahuatl. O izvoru pupuse se razpravlja, čeprav je znano, da je bila v Salvadorju prisotna pred prihodom Špancev.<ref name="Elsalvador.com">{{cite web|url=http://www.elsalvador.com/noticias/2003/10/31/nacional/nacio7.html|title=Pobladores prehispánicos inventaron las pupusas|publisher=Elsalvador.com|date=31 October 2003|access-date=2 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503202216/http://www.elsalvador.com/noticias/2003/10/31/nacional/nacio7.html|archive-date=3 May 2011}}</ref> V Salvadorju velja pupusa za mezoameriško zapuščino prednikov in najbolj priljubljeno jed v državi. Z zakonodajnim odlokom št. 655 v salvadorski ustavi je bila označena kot ''nacionalna jed Salvadorja''. Odlok tudi določa, da bo država vsako drugo nedeljo v novembru praznovala ''državni dan pupusas''.<ref>"Decrecto Legislativo No. 655 de la Republica de El Salvador" Asamblea Legislativa-Republica de El Salvador, 11 April 2005, www.asamblea.gob.sv.</ref> Dve drugi tipični salvadorski jedi sta ''yuca frita'' in ''panes con pollo''. ''Yuca frita'' je ocvrta korenina [[manioka|kasave]], postrežena s ''curtido'' (preliv iz vloženega zelja, čebule in korenja) in svinjske kože s ''pescaditas'' (ocvrti mladi ''sardinali''). Yuca se včasih postreže kuhana namesto ocvrta. ''Pan con pollo/pavo'' (kruh s piščancem/puranom) so topli sendviči, napolnjeni s puranom ali piščancem. Ptica je marinirana, nato pečena z začimbami in ročno puljena. Ta sendvič se tradicionalno postreže s paradižnikom in vodno krešo skupaj s kumarami, čebulo, solato, majonezo in gorčico. Eden od tipičnih salvadorskih zajtrkov je ocvrta banana, običajno postrežena s smetano. Pogosta je v salvadorskih restavracijah in domovih, vključno s tistimi priseljencev v Združenih državah Amerike. ''Alguashte'', začimba iz posušenih, zmletih ''pepit'', se pogosto uporablja v slanih in sladkih salvadorskih jedeh. ''Maria Luisa'' je sladica, ki jo pogosto najdemo v Salvadorju. Gre za večplastno torto, ki je prepojena z marmelado iz pomaranč in posuta s sladkorjem v prahu. Ena najbolj priljubljenih sladic je torta ''Pastel de tres leches'' (torta treh mlekov), ki je sestavljena iz treh vrst mleka: kondenziranega mleka, kondenziranega mleka in smetane. Priljubljena pijača, ki jo uživajo Salvadorčani, je ''horchata''. To je najpogosteje narejena iz semen ''morro'', zmletih v prah in dodanih mleku ali vodi ter sladkorju. ''Horchato'' pijejo vse leto in jo lahko pijejo kadar koli v dnevu. Večinoma jo spremlja krožnik ''pupusas'' ali ocvrte juke. ''Horchata'' iz Salvadorja ima zelo značilen okus in je ne smemo zamenjevati z mehiško ''horchato'', ki je narejena na osnovi riža. Kava je prav tako pogosta jutranja pijača. Med drugimi priljubljenimi pijačami v Salvadorju sta ''ensalada'', pijača iz sesekljanega sadja, ki plava v sadnem soku, in ''Kolachampan'', gazirana pijača z okusom sladkornega trsa. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|El Salvador|Salvador}} {{Wikivoyage}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20090727223316/http://embassy.el-salvador.org.uk/ Embassy of El Salvador in London]}} – content rich site about every aspect of Salvadoran life, government, business, and politics. * [https://web.archive.org/web/20081210074035/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/el-salvador.html Chief of State and Cabinet Members] * [https://web.archive.org/web/20260114021956/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/el-salvador/ El Salvador]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency * [https://web.archive.org/web/20080607084758/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/elsalvador.htm El Salvador] at ''UCB Libraries GovPubs'' * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1220684.stm El Salvador profile] from the BBC News * {{Wikiatlas|El Salvador}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} [[Kategorija:Salvador|*]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Republike]] {{normativna kontrola}} j695vixdpyd39fahc2hfvq6f6w373fh 0 11859 6744921 6744186 2026-08-31T08:20:06Z Nareto 77605 /* Razporeditev motorja v avtu */ 6744921 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=obupno nametano}} {{refimprove}} [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === {| class="wikitable" |+Primerjava dizelskega, bencinskega in električnega pogona !Lastnost !Dizel !Bencin !EV Elektrika |- |Kratke relacije |− | + | ++ |- |Servisna zahtevnost |± | + | ++ |- |Mestna vožnja |± | + | ++ |- |Tišina | + |± | ++ |- |Pospeševanje | + | + | ++ |- |Stroški energije | + |− | ++ |- |Križarjenje 50-80 km/h | + | + | ++ |- |Križarjenje 80-100 km/h | + |± | + |- |Križarjenje 140–160 km/h | ++ | - |± |- |Križarjenje 160–180 km/h | ++ |− |− |- |Izkoristek časa | ++ | + |± |- |Dolge avtocestne relacije | ++ |± |± |- |Zelo dolge poti | ++ | + |± |- |Vleka | ++ | + |± |- |Polnjenje/točenje | ++ | ++ | - |- |Avtocestno križarjenje | ++ |± | + |- |Visoke hitrosti | ++ |± |± |- | colspan="4" |'''Legenda:''' <code>++</code> = zelo dobro · <code>+</code> = dobro · <code>±</code> = srednje · <code>−</code> = slabo |} ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto * Idealni za visoke hitrosti križarjenja 160 km/h Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h Prednosti: * Hladen motor se hitreje zagreje * Vozniku daje bolj športen občutek * Manj obsežni servisi * Nižja masa motorja * Nižja nakupna cena * Športnejši občutek vožnje Slabosti: * Višja poraba goriva * Večji hrup zaradi višjih obratov * Majhen navor na nizskih obratih * Kratek doseg z enim rezervoarjem * Niso optimalni za vleko * Večja potreba po prestavljanju * Sunkovito speljevanje * Bolj utrujajoči pri daljših vožnjah * Manj vzdržljivi motorji * Nervoznejša vožnja ==== EV Električna vozila ==== Kdaj naj se kupec odloči za električno vozilo? * letno naredi vsaj 10.000 km * ima možnost polnjenja doma ali na delovnem mestu * večina voženj je kratkih do srednje dolgih relacij * veliko vozi po mestu in primestnih cestah pri nižjih hitrostih * želi zelo tiho in gladko vožnjo * ne potrebuje zelo hitrega dolivanja energije pri dolgih potovanjih * mu ustreza načrtovanje polnjenja pri daljših poteh * večino časa lahko vozilo polni, ko je parkirano '''Prednosti:''' * Zelo nizki stroški energije pri domačem polnjenju * Zelo visok navor ter hitro in gladko speljevanje * Brez prestavljanja popolnoma tekoče pospeševanje * Zelo tih pogon, posebej pri nizkih in srednjih hitrostih * Rekuperacija pri zaviranju * Manj mehanskih delov * Brez olja DPF, AdBlue, injektorjev, turbine zelo malo obrabljivih delov * Zelo prijetna vožnja v mestu in kolonah * Vozilo lahko med parkiranjem učinkovito predgreva/ohlaja kabino * Zelo dobro pospeševanje tudi pri večjih in težjih vozilih '''Slabosti:''' * Visoka nabavna cena * Večja masa vozila zaradi baterije * Doseg je močno odvisen od hitrosti, temperature in vremena * Pri 140–160 km/h poraba hitro naraste in se doseg razpolovi * Na avtocesti je prednost pred dizlom pri energijski učinkovitosti precej manjša * Daljša pot zahteva načrtovanje polnjenja * Polnjenje traja bistveno dlje kot točenje goriva * Ni primeren za lastnike vozil z naključnim dinamičnim urnikom in dežurnih * Na dolgih poteh je odvisnost od razpoložljivosti hitrih polnilnic * Pozimi se doseg in hitrost polnjenja lahko zmanjšata * Pri vleki prikolice se doseg občutno zmanjša * Dolge avtocestne relacije pri visokih hitrostih niso njihovo najbolj učinkovito področje * Baterija je drag in pomemben sestavni del vozila * Pri zelo dolgih potovanjih je lahko veliko postankov === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' [[Slika:Volvo_M41.jpg|sličica|Klasični ročni menjalnik Volvo 140]] 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Razrstitev od primitivnejšega do sofisticiranega vzmetenja''' Sprednja prema: toga prema → MacPherson → dvojna prečna vodila (double wishbone) → večvodilno vzmetenje (multi-link) → aktivno večvodilno vzmetenje. Zadnja prema: toga prema → torzijska prema → vzdolžna vodila (trailing arm) → dvojna prečna vodila (double wishbone) → večvodilno vzmetenje (multi-link) → aktivno oziroma zračno večvodilno vzmetenje. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. '''Primerjava različnih sodobnih sistemov vzmetenja''' Primer: pri Golfu zadnja torzijska prema povezuje obe zadnji kolesi, zato je konstrukcija preprosta in poceni. Pri BMW-ju ali Mercedesu z večvodilnim vzmetenjem se vsako kolo giblje bolj neodvisno, geometrija pa se med gibanjem kolesa natančneje nadzoruje. Rezultat: Golf ponuja dobro razmerje med ceno, udobjem in vodljivostjo, medtem ko BMW/Mercedes višjega razreda z naprednejšim vzmetenjem omogoča boljše udobje, stabilnost in nadzor karoserije, predvsem pri višjih hitrostih in na slabši cesti. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski (robotiziran ročni) menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo, visokim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *samodejno zaviranje v sili, *aktivni radarski tempomat, *avt.ohranjanje voz. pasu, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Vzdrževanje sodobnih vozil zaradi njihove tehnične in elektronske kompleksnosti presega klasično avtomehanično dejavnost. Večji pooblaščeni servisi so zato organizirani v več specializiranih oddelkov. '''Mehanični oddelek''' Izvaja redno vzdrževanje in mehanska popravila motorja, menjalnika, podvozja, zavornega sistema, krmiljenja, klimatskega sistema in drugih mehanskih sklopov. '''Diagnostični in elektronski oddelek''' Ukvarja se z računalniško diagnostiko, programiranjem krmilnih enot, električnimi sistemi, senzorji, komunikacijskimi omrežji vozila ter preverjanjem in odpravljanjem elektronskih napak. Pri sodobnih vozilih je diagnostika pomemben del skoraj vsakega zahtevnejšega servisnega posega. '''Kleparsko-karoserijski oddelek''' Izvaja popravila poškodovane karoserije, vključno z ravnanjem oziroma zamenjavo karoserijskih elementov ter popravili po prometnih nesrečah. '''Ličarsko-lakirniški oddelek''' Izvaja pripravo površin, lakiranje in barvno usklajevanje posameznih karoserijskih elementov. Pri pooblaščenih servisih so lahko takšne delavnice certificirane po standardih proizvajalca. '''Oddelek nadomestnih delov in opreme''' Skrbi za naročanje, skladiščenje in izdajo nadomestnih delov ter dodatne opreme. Zagotavljanje ustreznih delov je pomemben del servisnega procesa, pri pooblaščenih servisih pa se pogosto uporabljajo originalni deli proizvajalca. '''Servisni sprejem oziroma servisni svetovalci''' Predstavljajo povezavo med stranko in servisno delavnico. Sprejmejo vozilo, evidentirajo zahteve stranke, pripravijo delovni nalog, usklajujejo delo z delavnico ter stranko obveščajo o poteku in stroških popravila. '''Kontrola kakovosti in končni pregled''' Pri večjih servisnih organizacijah se po opravljenem delu izvede kontrola opravljenih posegov, preverjanje delovanja vozila in po potrebi končna diagnostična kontrola pred predajo vozila stranki. '''Administrativna in garancijska podpora''' Večji pooblaščeni servisi imajo tudi administrativne postopke za obračun servisnih storitev, garancijske zahtevke, servisno dokumentacijo, elektronsko servisno knjižico in komunikacijo s proizvajalcem. === Pomen vzdrževanja === Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Izposoja avtomobilov == Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu. Osnovni elementi storitve so: * Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev. * Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej. * Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico. * Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika. * Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov. * Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji. * Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja. * Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5. * Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo. * Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi. * Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne. Kako deluje v praksi # Stranka izbere lokacijo, datum in čas najema. # Izbere kategorijo oziroma model vozila, če je zagotovljen. # Ob prevzemu predloži osebni dokument in vozniško dovoljenje ter običajno plačilno kartico. # Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe. # Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo. # Ob vračilu se ponovno preverijo poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila. # Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov. Pomembna razlika: pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za časovno omejeno uporabo vozila. == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. '''Lastna cena avtomobila''' Lastna cena avtomobila na uro predstavlja povprečni strošek uporabe oziroma posedovanja avtomobila, izražen na eno uro uporabe. Pri izračunu se upoštevajo fiksni in variabilni stroški. Med fiksne stroške sodijo predvsem izguba vrednosti oziroma amortizacija, registracija, zavarovanje in financiranje, med variabilne pa gorivo, vzdrževanje, pnevmatike, popravila in drugi stroški, ki so povezani z uporabo vozila. Izračun je mogoče poenostaviti kot: lastna cena na uro = skupni stroški avtomobila ÷ število ur uporabe Pri tem je rezultat močno odvisen od načina uporabe vozila. Avtomobil, ki se uporablja veliko ur in prevozi veliko kilometrov, ima praviloma nižji strošek na uro, čeprav so njegovi skupni letni stroški višji. Pri osebnih avtomobilih je zato smiselno ločeno prikazovati tudi strošek na kilometer, saj ta bolje odraža neposredne stroške vožnje v smislu razdalje, če prav v avtomobilu preživimo veliko časa tudi ko se ne premikamo (semaforji, prometni zastoji, čakanje v parkiranem vozilu, ogrevanje/hlajenje pred vožnjo, čakanje na sopotnike, lakanje na mejnem/cestninskem prehodu, čakanje na trajekt, čakanje na sestanek ipd). Pri čemer velja izkustveno pravilo 1 ura uporabe avtomobila ≈ 50 km vožnje se pravi, če smo v avto stali 60 ur to pomeni ekvivaletno prevoženih 3000 km. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} mxeu5t9lge6ug54s6jixfj7tbzpz7e5 0 12102 6744855 6739952 2026-08-30T22:39:56Z Nareto 77605 /* Znani piloti */ 6744855 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti === Glede na službo === ==== Civilni piloti ==== * [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] ==== Vojaški piloti ==== * [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * [[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Šolanje tipično traja 7-8 let v USAF<ref>{{Navedi novice|title=4 new pilots begin F-22 training|url=https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613091553/https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-date=2023-06-13|access-date=2026-08-03|work=Air Force|language=en-US|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Where fighter pilots begin their careers|url=https://www.usafa.af.mil/News/Article/1788974/iff-where-fighter-pilots-begin-their-careers|url-status=live}}</ref> končni cilj je bojno usposobljen pilot, ki deluje na bojišču. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:Cessna_152_PR-EJQ_(8477064702).jpg|levo|sličica|Ab initio usposabljanje EJ Flight Training na [[Cessna 152|Cessni 152]]]] Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> Povprečen linijski pilot v karieri zamenja 4 tipe letal (npr. [[McDonnell Douglas MD-80]], [[Bombardier Dash 8]], [[Airbus A320|Airbus A-320]], [[Airbus A220|Airbus A-220]]) nekateri seveda več nekateri manj zelo redko ostanejo piloti celo kariero na enem tipu, seveda z menjavo tipa letala pride tudi bonding, ki ga ima letalska družba do pilotov. '''Moduli šolanja prometnega pilota'''[[Slika:Beech_58_Baron_KLM_Luchtvaartschool,_GRQ_Groningen_(Eelde),_Netherlands_PP1095162342.jpg|sličica|Šolanje na večmotornih letalih [[Beechcraft Baron|Beechcraft 58 Baron]] KLM akademija]] * PPL(A) licenca privatnega pilota min. 45h šolanja cca. 6 mesecev * ATPL(A) teorija z zaključenimi vsemi izpiti 800 ur študija 1 leto * nabiranje naleta cca. 130 ur skupnega letenja cca. 4 mesece * NVFR rating 5h šolanja cca. 1 teden * IR/SE rating 50h šolanja cca. 4 mesece * MEP rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * IR/ME rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * CPL(A) licenca 15 ur šolanja cca. 2 teden * MCC/JOC tečaj 30 ur šolanja cca. 14 dni * A-UPRT tečaj 3 ure šolanja cca. 1 teden * Type rating okoli 40 ur simulatorja cca. 2 meseca * OCC tečaj pri družbi cca 2 meseca * Line training 200 ur šolanja cca 3 mesece * ATPL(A) licenca cca. 7 let aktivnega letenja skupaj 1500 h na letalu <nowiki>*</nowiki> ni upoštevan čas za izpite in razpoložljivost inštruktorjev, izpraševalcev ter plovnosti letal in METEO <nowiki>*</nowiki> ni predvideno kakeršnokoli drugo usposabljanje npr. fakulteta, profesionalni šport ipd. ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.[[Slika:Airbus_simulator_cockpit.jpg|sličica|Šolanje na FFS [[Simulator letenja|simulatorju]] [[Airbus A320|A-320]] za tip letala]]V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * pilot ima pogodbo o šolanju z letalsko družbo, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo, * pilot pogosto nima niti formalne pogodbe o zaposlitvi v letalski družbi, delovna doba mu ne teče, ni zavarovan, Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest, najbolj poznani primeri so bili na Airbusu A320 in deloma na B737. ''Kako sistem običajno deluje'' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. ''Kdo ponuja Pay to Fly programe'' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).[[Slika:Rostock-Laage_Airport_Lufthansa_Airbus_A319-112_D-AIBJ_(DSC08522).jpg|sličica|250x250_pik|Airbus A319 [[Dotik in odlet|Touch and Go]] - Baze trening - šolski krogi na praznem letalu, eden izmed dražjih delov šolanja v sklopu ratinga za tip letala]]''Stroški'' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. ''Kaj pomeni za pilote'' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. ''Kritike in kontroverze'' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. ''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'' To ni vedno isto: * ''Self-sponsored type rating'' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * ''Pay to Fly'' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. ''Vpliv na kariero'' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. Problem P2F je, da okoli 95% pilotov, ki je šlo skozi ta sistem se zelo težko prebije do normalnega delodajalca kasneje in celo kariero delajo za različne ACMI kot pogodbeniki brez redne zaposlitve, ocenjeno je, da jih le okoli 5% uspe priti do nacionalnih prevoznikov ali drugih zelo kvalitetnih oblik zaposlitve. === Mejava tipov letala in Bonding === Nekateri piloti, se po letih letenja na istem tipu letala enostavno naveličajo operacije in si želijo spremembe ter se zato odločijo, da vložijo svoje prihranke v novi type rating in gredo s tem poiskati svojo srečo na trg v tej primeru gre za self-sponzor type rating. Večina pilotov se ustali pri neki letalski družbi, ker se pa potrebe letalskih družb skozi čas spreminjajo in se tudi letala razvijajo ter se zastareli tipi letal menjajo z novejšimi je to tudi povezano z menjavo type ratinga glede na potrebe letalske družbe s tem pa pride tudi bonding. Piloti, ki se ne strinjajo z menjavo tipa letala se jih odpusti ali sami odidejo že prej, piloti, ki imajo do upokojitve manj kot traja bonding se jih tudi ne pošilja več na nove type ratinge ampak običajno ostanejo na starem tipu letala. Bonding v letalstvu (angleško ''training bond'', slovensko pogosto ''pogodba o zavezi za usposabljanje'' ali ''šolski dolg'') je finančno-pravni mehanizem med letalsko družbo in pilotom. Gre za pogodbeno obveznost, s katero letalska družba financira pilotovo usposabljanje za določen tip letala, pilot pa se v zameno zaveže, da bo pri tej družbi ostal zaposlen določeno časovno obdobje (najpogosteje med 2 in 5 leti). Namen bondinga je zaščita investicije letalske družbe pred predčasnim odhodom kadra k konkurenčnim prevoznikom ter zagotovitev stabilnih človeških virov za zanesljivo operacijo na novi floti letal. Tipičen cikelj (npr [[Junkers Ju 52|Ju-52]], [[Douglas DC-3|DC-3]] 1930; [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950; [[Boeing 707|B707]], [[Douglas DC-8|DC-8]] 1960; [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Boeing 737|B737-200]] 1970; [[McDonnell Douglas MD-80|MD-80]], [[Boeing 737 Classic|B737-300]] 1980, [[Airbus A320|A320ceo]], [[Boeing 737 Next Generation|B737-600]] 1990; [[Airbus A320NEO|A320neo]], [[Boeing 737 MAX|B737MAX]] 2010; [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 787|B787]] 2020) enega tipa letala v letalski družbi je okoli 15 let potem se letalo že menja z sodobnejšim ali vsaj sodobnejšo različico istega tipa. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /2 tedna |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /1 teden |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji to so predvsem klasične (legacy) nacionalne in full-service letalske družbe, kjer je uniforma še močno formalna: Lufthansa, United Airlines, Air France, Turkish itd. Low-cost prevozniki ne uporabljajo kape zaradi dodatnih stroškov, saj so kape ročno delo in in stanejo veliko. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti oz. pripravniki do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti npr z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi kopiloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice neglede nato ali imajo ATPL(A) ali CPL(A), saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih ali evropskih tradicionalnih letalskih družbah. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |Standardna kapitanska uniforma ima štiri črtice. Za višje funkcije kot so: stari kapetani, linijski trening kapitani, TRI kapitani inštruktorji na tipu, TRE kapitani izpraševalci na tipu, flotni kapitani, šef pilotov - direktor sektorja itd se v določenih letalskih družbah dodaja še dodatni simbol (npr. zvezdica - [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]), vendar to ni razširjena praksa. Testni piloti letal kategorije CS-25 (FAR-25) imajo v licenco dodatno vpisano pooblastilo Flight Test Rating, v nekaterih virih se omenja, da bi takšni piloti lahko nosili pet črtic, vendar to v civilnem letalstvu ni standardizirana ali razširjena praksa. Testnih piloti letijo v letalskih kombinezonih na nekomercialnih letih brez potnikov in pri njihovi operaciji ni poudarka na njihovem izgledu, ker to ne nosi nobenega komercialnega vpliva za razliko od pilotov, ki letijo linijsko. |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Joseph C. McConnell]] |vojaški |{{USA}} |trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955'' |1922- 1954 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Robinson Risner]] |vojaški |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], veteran [[Korejska vojna|Korejske vojne]] in [[letalski as]] sestrelil 8x[[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in veteran [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]] ter vojni ujetnik v [[Vietnam|Vietnamu]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[Bell P-39 Airacobra|P-39]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Lockheed P-80 Shooting Star|F-80]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]] in [[Republic F-105 Thunderchief|F-105]]. Poznan je po tem, da je med Korejsko vojno s svojim F-86 fizično potiskal poškodovani F-86 svojega spremljevalcaJosepha Logana 60 milj do varnega območja, kjer je izskočil. Z F-100F je 21.5.1957 opravil New York–Pariz v 6 h 38 min in postavil transatlantski hitrostni rekord. |1924- 2013 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Tammie Jo Shults]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56; pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy |1961 |- |[[Alfred Clair Haynes]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989, eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini, US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]] |1931- 2019 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Robert Piché]] |prometni/linijski |{{CAN}} |Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre'' |1952 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež, <br>podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež, <br>fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Damir Yusupov]] |prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023'' |1977 |- |[[Yevgeny Novosyolov]] |vojaški in prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije, pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines |1968 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[David Neeleman]] |privatni |{{BRA}} {{USA}} |ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet pilot: Cirrus SR22 |1959 |- |[[Giora Epstein]] |vojaški |{{ISR}} |17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1938- 2025 |- |[[Nguyễn Văn Cốc]] |vojaški |{{VIE}} |Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] |1942 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The McConnell Story (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček RIMOWA na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]“World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM "We go the extra smile" – Brussels Airlines "The Luxembourg Airline" – Luxair “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas [[Slika:CH-NB_Poster_Collection_SNL_TOUR_2238.jpg|alt=File:CH-NB Poster Collection SNL TOUR 2238.jpg|sličica|Swissair [[Douglas DC-6|DC-6B]] poster 1950ta]] “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines "Your Holiday Airline" – SunExpress “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS "The Charter Airline of Yugoslavia" – Aviogenex "The Shortest Way to the Sun" – JAT “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines "The Charming Way to Fly" – Austrian Airlines "We Fly with You" – Air Dolomiti “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj |} === Tržne razmere za pilote === Piloti so poleg kabinskega osebja eden izmed najbolj vidnih predstavnikov letalske družbe zatorej so zahteve za njih tudi temu primerno visoke. Piloti predstavljajo neposredno letalsko družbo in celo državo pri nacionalnih prevoznikih in so odraz organizacijske kulture letalske družbe – urejenost in profesionalnost ter kvalitetne uniforme so zrcalo širšega delovanja letalske družbe. Letalske družbe vzdržujejo standarde, ki pogosto presegajo zakonske zahteve. Poleg tega višji interni standardi zmanjšujejo operativna tveganja, izboljšujejo zanesljivost in utrjujejo ugled družbe v industriji, kjer ima varnost ključno vlogo pri zaupanju potnikov in regulatorjev. ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kapitane ==== Kapitan potniške reaktivnega letala na mednarodnih letih je najvišja letalska pozicija, ki jo imajo piloti v rednem potniškem prometu in zahteva vrhunske kvalifikacije kot tudi zaupanje prevoznika v kapitana, ki je navišji predstavnik letalske družbe v času, ko letalo leti in je na njemu neposredna odgovornost za varnost letalske operacije. Zahteve za kapitane v mednarodnih prevoznikih so neprimerljivo višje od zakonskih zahtev. Napredovanje na položaj kapitana v letalski družbi zahteva večletne operativne izkušnje, dokazano strokovnost, vodstvene sposobnosti ter uspešno opravljene interne postopke preverjanja usposobljenosti. Standard vseh letalskih družb je, da svoje starejše kopilote šolajo za kapitane v svojih letalskih družbah, le izjemoma jemljejo zunaje kapitane. Nalet na drugih tipih letal kot so jadralno, LSA, ULN ima pri večjih letalskih prevoznikih praviloma omejeno vrednost, saj se največji poudarek namenja izkušnjam na letalih kategorije CS-23 (FAR-23), še posebej pa na veččlanskih letalih CS-25 (FAR-25) v komercialnem zračnem prometu. Pot do kapitanskega sedeža ni zagotovljena in je odvisna od potreb prevoznika, osebne uspešnosti pilota, razpoložljivosti delovnih mest ter splošnih razmer na trgu. V obdobjih pomanjkanja pilotov in upokojevanja so možnosti napredovanja hitrejše, medtem ko se lahko v drugih obdobjih bistveno podaljšajo. Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|title=Airbus Direct Entry Captain - Dubai {{!}} AviationCV|url=https://www.aviationcv.com/job/airbus-direct-entry-captain-54725|website=www.aviationcv.com|accessdate=2026-06-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Captain & First Officer – A319 VIP in Europe |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/19848.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Matton |first=Nadine |last2=Raufaste |first2=Éric |last3=Vautier |first3=Stéphane |date=2013-09 |title=External validity of individual differences in multiple cue probability learning: The case of pilot training |url=https://www.cambridge.org/core/journals/judgment-and-decision-making/article/external-validity-of-individual-differences-in-multiple-cue-probability-learning-the-case-of-pilot-training/30BB9C699444D7D734B1C19BBCEE622C |magazine=Judgment and Decision Making |pages=589–602 |language=en |volume=8 |issue=5 |doi=10.1017/S1930297500003685 |issn=1930-2975}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=TRI/TRE A220 (type-rated and non-type-rated, all genders) |url=https://apply.lufthansagroup.careers//index.php?ac=jobad&id=114049 |access-date=2026-08-15 |website=lufthansagroup.careers |language=en}}</ref> mednarodni letalski prevozniki za zaposlitev tujih kapitanov običajno zahtevajo: *[[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * zaupanja vredna osebnost po standardih managmenta družbe (SOP, CRM, integriteta, disciplina, zanesljivost) * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4 * zaželen oz. obvezen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2 ali C1) znanja nacionalnega jezika prevoznika za mesto kapitana * 10 let referenčnih izkušenj v letalski industriji kot pilot * ATPL(A) licenca * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, telesna teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 62 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 110 in 125 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * inštruktor na tipu letala je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 5000-7000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo, višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000-5000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]], višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000 ur naleta na reaktivnih letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 1500 ur skupnega PIC naleta kot vodja zrakoplova v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=A320 First Officers {{!}} Immediate Start {{!}} Sun PhuQuoc Airways {{!}} Vietnam in Viet Nam |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/8928.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Etihad is hiring A320 family First Officers - PilotsGlobal |url=https://pilotsglobal.com/job/A320-family-first-officer-etihad-AE-Cm8ut9ulzu |access-date=2026-08-03 |website=pilotsglobal.com |language=en }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet |last=Š |first=A. |date=2023-12-14 |title=Posao: Croatia Airlines traži prve oficire - kopilote za avione Airbus A320 |url=https://aero.telegraf.rs/info-servis/3800051-croatia-airlines-zaposljava-kopilote-a320 |access-date=2026-08-09 |website=Aero Telegraf |language=sr}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kopilot / First Officer - A320 Family (m/ž) {{!}} Zagreb {{!}} Croatia Airlines, hrvatska zrakoplovna tvrtka d.d. {{!}} MojPosao |url=https://mojposao.hr/posao/d3b64685-a610-11ee-9a53-02d5740d71bf/kopilot-first-officer-a320-family-m-z?source=old |access-date=2026-08-09 |website=mojposao.hr |language=hr}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 za boljše plačilne pogoje * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * visokošolska diploma 180 ECTS * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 56 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 105 in 120 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Chief Flight Instructor - Sacramento, CA 95822 - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=a3e33f2aad30608b |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Aircraft Flight Instructor - Oklahoma City, OK - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=2090f4b29a3e0540 |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Flight Instructor (FI, IRI, CRI) - Lleida {{!}} AviationCV |url=https://www.aviationcv.com/job/flight-instructor-fi-iri-cri-72836 |access-date=2026-08-03 |website=www.aviationcv.com |language=en}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat Pro, Jeppesen FliteDeck, ForeFlight, SkyDemon, Garmin Pilot na iPad-u * uporaba in upravljanje z CBT-ji: CAE, Evionica, Aviationexam, ATPL questions, Bristol * izdelava PPT in izvajanje predavanj iz vseh predmetov ATPL(A) teorije * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 45 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 95 in 110 * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: kopilot na šolanju, mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Pri plačah nikakor ne smemo pozabiti začetnega vložka, ki je okvirno od 130.000 EUR naprej v letalsko šolanje posameznega kopilota, ki si je šolanje mogel plačati, da je prišel na desni sedež potniškega letala in do plače kot pilot v prometnem letalu. Plače letalskih pilotov se med državami in letalskimi prevozniki močno razlikujejo ter so odvisne predvsem od vrste prevoznika (tradicionalni, nizkocenovni, regionalni ali tovorni), delovnega mesta (kopilot ali kapitan), delovne dobe, vrste letala, baze zaposlitve in nacionalnega davčnega sistema. Tradicionalni letalski prevozniki praviloma ponujajo višje osnovne plače in obsežnejše dodatne ugodnosti kot nizkocenovni ali regionalni prevozniki, čeprav so se razlike v zadnjih letih nekoliko zmanjšale. Piloti večjih in zahtevnejših letal ter piloti z več izkušnjami in višjim činom praviloma prejemajo višje plačilo. Na višino dejanskega neto dohodka pomembno vplivajo tudi davčna ureditev države zaposlitve, dodatki za letenje, dnevnice, nadure ter druge pogodbeno določene ugodnosti. Zaradi stalnega svetovnega pomanjkanja izkušnjih pilotov ostajajo plače v poklicu med najvišjimi v prometnem sektorju, pri čemer se v številnih državah pričakuje nadaljnja rast plač in povpraševanja po pilotskem kadru.<ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref> {| class="wikitable" |+Letne bruto plače prometnih pilotov <br>po državah v letu 2026 <ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary Comparison 2026 — 80 Airlines, Captain Pay Up to $420K|url=https://rotatepilot.com/airline-salary|website=Rotate|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pilot Salary Database 2026 — 100+ Airlines Compared|url=https://rotatepilot.com/resources/pilot-salary-database|website=rotatepilot.com|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref> !Država ! align="right" |Kopilot ! align="right" |Kapitan |- |ZDA | align="right" |80.000–180.000 USD | align="right" |200.000–450.000 USD |- |ZAE | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |220.000–350.000 USD |- |Kitajska | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |200.000–350.000 USD |- |Katar | align="right" |95.000–170.000 USD | align="right" |210.000–320.000 USD |- |Švica | align="right" |80.000–130.000 CHF | align="right" |160.000–280.000 CHF |- |Nizozemska | align="right" |80.000–180.000 € | align="right" |150.000–290.000 € |- |Luksenburg | align="right" |70.000–150.000 € | align="right" |110.000–260.000 € |- |Singapur | align="right" |55.000–110.000 USD | align="right" |140.000–270.000 USD |- |Norveška | align="right" |50.000–150.000 € | align="right" |100.000–250.000 € |- |Irska | align="right" |45.000–140.000 € | align="right" |90.000–250.000 € |- |Malta | align="right" |45.000–120.000 € | align="right" |90.000–220.000 € |- |Nemčija | align="right" |65.000–110.000 € | align="right" |140.000–220.000 € |- |Francija | align="right" |60.000–100.000 € | align="right" |130.000–210.000 € |- |Avstrija | align="right" |55.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Belgija | align="right" |50.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Anglija | align="right" |45.000–90.000 £ | align="right" |100.000–190.000 £ |- |Hrvaška | align="right" |40.000–90.000 € | align="right" |70.000–190.000 € |- |Turčija | align="right" |50.000–90.000 USD | align="right" |120.000–220.000 USD |- |Japonska | align="right" |48.000–80.000 USD | align="right" |120.000–205.000 USD |- |Španija | align="right" |45.000–80.000 € | align="right" |100.000–170.000 € |- |Italija | align="right" |40.000–75.000 € | align="right" |90.000–160.000 € |- |Rusija | align="right" |45.000–90.000 USD | align="right" |100.000–180.000 USD |- |Slovenija | align="right" |35.000–85.000 € | align="right" |80.000–130.000 € |- |Srbija | align="right" |30.000–55.000 € | align="right" |70.000–130.000 € |- |Vietnam | align="right" |30.000–60.000 USD | align="right" |80.000–150.000 USD |- |Albanija | align="right" |20.000–40.000 € | align="right" |50.000–90.000 € |- |Kongo | align="right" |15.000–35.000 USD | align="right" |40.000–80.000 USD |} Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> fl83y3ai9wjgtkpihiq076om92ujz34 6744860 6744855 2026-08-30T22:53:26Z Nareto 77605 /* Letalske knjige */ 6744860 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti === Glede na službo === ==== Civilni piloti ==== * [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] ==== Vojaški piloti ==== * [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * [[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Šolanje tipično traja 7-8 let v USAF<ref>{{Navedi novice|title=4 new pilots begin F-22 training|url=https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613091553/https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-date=2023-06-13|access-date=2026-08-03|work=Air Force|language=en-US|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Where fighter pilots begin their careers|url=https://www.usafa.af.mil/News/Article/1788974/iff-where-fighter-pilots-begin-their-careers|url-status=live}}</ref> končni cilj je bojno usposobljen pilot, ki deluje na bojišču. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:Cessna_152_PR-EJQ_(8477064702).jpg|levo|sličica|Ab initio usposabljanje EJ Flight Training na [[Cessna 152|Cessni 152]]]] Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> Povprečen linijski pilot v karieri zamenja 4 tipe letal (npr. [[McDonnell Douglas MD-80]], [[Bombardier Dash 8]], [[Airbus A320|Airbus A-320]], [[Airbus A220|Airbus A-220]]) nekateri seveda več nekateri manj zelo redko ostanejo piloti celo kariero na enem tipu, seveda z menjavo tipa letala pride tudi bonding, ki ga ima letalska družba do pilotov. '''Moduli šolanja prometnega pilota'''[[Slika:Beech_58_Baron_KLM_Luchtvaartschool,_GRQ_Groningen_(Eelde),_Netherlands_PP1095162342.jpg|sličica|Šolanje na večmotornih letalih [[Beechcraft Baron|Beechcraft 58 Baron]] KLM akademija]] * PPL(A) licenca privatnega pilota min. 45h šolanja cca. 6 mesecev * ATPL(A) teorija z zaključenimi vsemi izpiti 800 ur študija 1 leto * nabiranje naleta cca. 130 ur skupnega letenja cca. 4 mesece * NVFR rating 5h šolanja cca. 1 teden * IR/SE rating 50h šolanja cca. 4 mesece * MEP rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * IR/ME rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * CPL(A) licenca 15 ur šolanja cca. 2 teden * MCC/JOC tečaj 30 ur šolanja cca. 14 dni * A-UPRT tečaj 3 ure šolanja cca. 1 teden * Type rating okoli 40 ur simulatorja cca. 2 meseca * OCC tečaj pri družbi cca 2 meseca * Line training 200 ur šolanja cca 3 mesece * ATPL(A) licenca cca. 7 let aktivnega letenja skupaj 1500 h na letalu <nowiki>*</nowiki> ni upoštevan čas za izpite in razpoložljivost inštruktorjev, izpraševalcev ter plovnosti letal in METEO <nowiki>*</nowiki> ni predvideno kakeršnokoli drugo usposabljanje npr. fakulteta, profesionalni šport ipd. ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.[[Slika:Airbus_simulator_cockpit.jpg|sličica|Šolanje na FFS [[Simulator letenja|simulatorju]] [[Airbus A320|A-320]] za tip letala]]V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * pilot ima pogodbo o šolanju z letalsko družbo, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo, * pilot pogosto nima niti formalne pogodbe o zaposlitvi v letalski družbi, delovna doba mu ne teče, ni zavarovan, Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest, najbolj poznani primeri so bili na Airbusu A320 in deloma na B737. ''Kako sistem običajno deluje'' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. ''Kdo ponuja Pay to Fly programe'' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).[[Slika:Rostock-Laage_Airport_Lufthansa_Airbus_A319-112_D-AIBJ_(DSC08522).jpg|sličica|250x250_pik|Airbus A319 [[Dotik in odlet|Touch and Go]] - Baze trening - šolski krogi na praznem letalu, eden izmed dražjih delov šolanja v sklopu ratinga za tip letala]]''Stroški'' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. ''Kaj pomeni za pilote'' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. ''Kritike in kontroverze'' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. ''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'' To ni vedno isto: * ''Self-sponsored type rating'' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * ''Pay to Fly'' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. ''Vpliv na kariero'' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. Problem P2F je, da okoli 95% pilotov, ki je šlo skozi ta sistem se zelo težko prebije do normalnega delodajalca kasneje in celo kariero delajo za različne ACMI kot pogodbeniki brez redne zaposlitve, ocenjeno je, da jih le okoli 5% uspe priti do nacionalnih prevoznikov ali drugih zelo kvalitetnih oblik zaposlitve. === Mejava tipov letala in Bonding === Nekateri piloti, se po letih letenja na istem tipu letala enostavno naveličajo operacije in si želijo spremembe ter se zato odločijo, da vložijo svoje prihranke v novi type rating in gredo s tem poiskati svojo srečo na trg v tej primeru gre za self-sponzor type rating. Večina pilotov se ustali pri neki letalski družbi, ker se pa potrebe letalskih družb skozi čas spreminjajo in se tudi letala razvijajo ter se zastareli tipi letal menjajo z novejšimi je to tudi povezano z menjavo type ratinga glede na potrebe letalske družbe s tem pa pride tudi bonding. Piloti, ki se ne strinjajo z menjavo tipa letala se jih odpusti ali sami odidejo že prej, piloti, ki imajo do upokojitve manj kot traja bonding se jih tudi ne pošilja več na nove type ratinge ampak običajno ostanejo na starem tipu letala. Bonding v letalstvu (angleško ''training bond'', slovensko pogosto ''pogodba o zavezi za usposabljanje'' ali ''šolski dolg'') je finančno-pravni mehanizem med letalsko družbo in pilotom. Gre za pogodbeno obveznost, s katero letalska družba financira pilotovo usposabljanje za določen tip letala, pilot pa se v zameno zaveže, da bo pri tej družbi ostal zaposlen določeno časovno obdobje (najpogosteje med 2 in 5 leti). Namen bondinga je zaščita investicije letalske družbe pred predčasnim odhodom kadra k konkurenčnim prevoznikom ter zagotovitev stabilnih človeških virov za zanesljivo operacijo na novi floti letal. Tipičen cikelj (npr [[Junkers Ju 52|Ju-52]], [[Douglas DC-3|DC-3]] 1930; [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950; [[Boeing 707|B707]], [[Douglas DC-8|DC-8]] 1960; [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Boeing 737|B737-200]] 1970; [[McDonnell Douglas MD-80|MD-80]], [[Boeing 737 Classic|B737-300]] 1980, [[Airbus A320|A320ceo]], [[Boeing 737 Next Generation|B737-600]] 1990; [[Airbus A320NEO|A320neo]], [[Boeing 737 MAX|B737MAX]] 2010; [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 787|B787]] 2020) enega tipa letala v letalski družbi je okoli 15 let potem se letalo že menja z sodobnejšim ali vsaj sodobnejšo različico istega tipa. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /2 tedna |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /1 teden |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji to so predvsem klasične (legacy) nacionalne in full-service letalske družbe, kjer je uniforma še močno formalna: Lufthansa, United Airlines, Air France, Turkish itd. Low-cost prevozniki ne uporabljajo kape zaradi dodatnih stroškov, saj so kape ročno delo in in stanejo veliko. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti oz. pripravniki do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti npr z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi kopiloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice neglede nato ali imajo ATPL(A) ali CPL(A), saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih ali evropskih tradicionalnih letalskih družbah. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |Standardna kapitanska uniforma ima štiri črtice. Za višje funkcije kot so: stari kapetani, linijski trening kapitani, TRI kapitani inštruktorji na tipu, TRE kapitani izpraševalci na tipu, flotni kapitani, šef pilotov - direktor sektorja itd se v določenih letalskih družbah dodaja še dodatni simbol (npr. zvezdica - [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]), vendar to ni razširjena praksa. Testni piloti letal kategorije CS-25 (FAR-25) imajo v licenco dodatno vpisano pooblastilo Flight Test Rating, v nekaterih virih se omenja, da bi takšni piloti lahko nosili pet črtic, vendar to v civilnem letalstvu ni standardizirana ali razširjena praksa. Testni piloti letijo v letalskih kombinezonih na nekomercialnih letih brez potnikov in pri njihovi operaciji ni poudarka na njihovem izgledu, ker to ne nosi nobenega komercialnega vpliva za razliko od pilotov, ki letijo linijsko. |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Joseph C. McConnell]] |vojaški |{{USA}} |trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955'' |1922- 1954 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Robinson Risner]] |vojaški |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], veteran [[Korejska vojna|Korejske vojne]] in [[letalski as]] sestrelil 8x[[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in veteran [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]] ter vojni ujetnik v [[Vietnam|Vietnamu]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[Bell P-39 Airacobra|P-39]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Lockheed P-80 Shooting Star|F-80]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]] in [[Republic F-105 Thunderchief|F-105]]. Poznan je po tem, da je med Korejsko vojno s svojim F-86 fizično potiskal poškodovani F-86 svojega spremljevalcaJosepha Logana 60 milj do varnega območja, kjer je izskočil. Z F-100F je 21.5.1957 opravil New York–Pariz v 6 h 38 min in postavil transatlantski hitrostni rekord. |1924- 2013 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Tammie Jo Shults]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56; pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy |1961 |- |[[Alfred Clair Haynes]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989, eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini, US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]] |1931- 2019 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Robert Piché]] |prometni/linijski |{{CAN}} |Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre'' |1952 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež, <br>podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež, <br>fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Damir Yusupov]] |prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023'' |1977 |- |[[Yevgeny Novosyolov]] |vojaški in prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije, pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines |1968 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[David Neeleman]] |privatni |{{BRA}} {{USA}} |ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet pilot: Cirrus SR22 |1959 |- |[[Giora Epstein]] |vojaški |{{ISR}} |17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1938- 2025 |- |[[Nguyễn Văn Cốc]] |vojaški |{{VIE}} |Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] |1942 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev kot vodja zrakoplova neomejena tonaža, redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The McConnell Story (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček RIMOWA na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]“World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM "We go the extra smile" – Brussels Airlines "The Luxembourg Airline" – Luxair “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas [[Slika:CH-NB_Poster_Collection_SNL_TOUR_2238.jpg|alt=File:CH-NB Poster Collection SNL TOUR 2238.jpg|sličica|Swissair [[Douglas DC-6|DC-6B]] poster 1950ta]] “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines "Your Holiday Airline" – SunExpress “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS "The Charter Airline of Yugoslavia" – Aviogenex "The Shortest Way to the Sun" – JAT “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines "The Charming Way to Fly" – Austrian Airlines "We Fly with You" – Air Dolomiti “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj |} === Tržne razmere za pilote === Piloti so poleg kabinskega osebja eden izmed najbolj vidnih predstavnikov letalske družbe zatorej so zahteve za njih tudi temu primerno visoke. Piloti predstavljajo neposredno letalsko družbo in celo državo pri nacionalnih prevoznikih in so odraz organizacijske kulture letalske družbe – urejenost in profesionalnost ter kvalitetne uniforme so zrcalo širšega delovanja letalske družbe. Letalske družbe vzdržujejo standarde, ki pogosto presegajo zakonske zahteve. Poleg tega višji interni standardi zmanjšujejo operativna tveganja, izboljšujejo zanesljivost in utrjujejo ugled družbe v industriji, kjer ima varnost ključno vlogo pri zaupanju potnikov in regulatorjev. ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kapitane ==== Kapitan potniške reaktivnega letala na mednarodnih letih je najvišja letalska pozicija, ki jo imajo piloti v rednem potniškem prometu in zahteva vrhunske kvalifikacije kot tudi zaupanje prevoznika v kapitana, ki je navišji predstavnik letalske družbe v času, ko letalo leti in je na njemu neposredna odgovornost za varnost letalske operacije. Zahteve za kapitane v mednarodnih prevoznikih so neprimerljivo višje od zakonskih zahtev. Napredovanje na položaj kapitana v letalski družbi zahteva večletne operativne izkušnje, dokazano strokovnost, vodstvene sposobnosti ter uspešno opravljene interne postopke preverjanja usposobljenosti. Standard vseh letalskih družb je, da svoje starejše kopilote šolajo za kapitane v svojih letalskih družbah, le izjemoma jemljejo zunaje kapitane. Nalet na drugih tipih letal kot so jadralno, LSA, ULN ima pri večjih letalskih prevoznikih praviloma omejeno vrednost, saj se največji poudarek namenja izkušnjam na letalih kategorije CS-23 (FAR-23), še posebej pa na veččlanskih letalih CS-25 (FAR-25) v komercialnem zračnem prometu. Pot do kapitanskega sedeža ni zagotovljena in je odvisna od potreb prevoznika, osebne uspešnosti pilota, razpoložljivosti delovnih mest ter splošnih razmer na trgu. V obdobjih pomanjkanja pilotov in upokojevanja so možnosti napredovanja hitrejše, medtem ko se lahko v drugih obdobjih bistveno podaljšajo. Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|title=Airbus Direct Entry Captain - Dubai {{!}} AviationCV|url=https://www.aviationcv.com/job/airbus-direct-entry-captain-54725|website=www.aviationcv.com|accessdate=2026-06-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Captain & First Officer – A319 VIP in Europe |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/19848.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Matton |first=Nadine |last2=Raufaste |first2=Éric |last3=Vautier |first3=Stéphane |date=2013-09 |title=External validity of individual differences in multiple cue probability learning: The case of pilot training |url=https://www.cambridge.org/core/journals/judgment-and-decision-making/article/external-validity-of-individual-differences-in-multiple-cue-probability-learning-the-case-of-pilot-training/30BB9C699444D7D734B1C19BBCEE622C |magazine=Judgment and Decision Making |pages=589–602 |language=en |volume=8 |issue=5 |doi=10.1017/S1930297500003685 |issn=1930-2975}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=TRI/TRE A220 (type-rated and non-type-rated, all genders) |url=https://apply.lufthansagroup.careers//index.php?ac=jobad&id=114049 |access-date=2026-08-15 |website=lufthansagroup.careers |language=en}}</ref> mednarodni letalski prevozniki za zaposlitev tujih kapitanov običajno zahtevajo: *[[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * zaupanja vredna osebnost po standardih managmenta družbe (SOP, CRM, integriteta, disciplina, zanesljivost) * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4 * zaželen oz. obvezen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2 ali C1) znanja nacionalnega jezika prevoznika za mesto kapitana * 10 let referenčnih izkušenj v letalski industriji kot pilot * ATPL(A) licenca * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, telesna teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 62 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 110 in 125 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * inštruktor na tipu letala je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 5000-7000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo, višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000-5000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]], višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000 ur naleta na reaktivnih letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 1500 ur skupnega PIC naleta kot vodja zrakoplova v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=A320 First Officers {{!}} Immediate Start {{!}} Sun PhuQuoc Airways {{!}} Vietnam in Viet Nam |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/8928.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Etihad is hiring A320 family First Officers - PilotsGlobal |url=https://pilotsglobal.com/job/A320-family-first-officer-etihad-AE-Cm8ut9ulzu |access-date=2026-08-03 |website=pilotsglobal.com |language=en }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet |last=Š |first=A. |date=2023-12-14 |title=Posao: Croatia Airlines traži prve oficire - kopilote za avione Airbus A320 |url=https://aero.telegraf.rs/info-servis/3800051-croatia-airlines-zaposljava-kopilote-a320 |access-date=2026-08-09 |website=Aero Telegraf |language=sr}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kopilot / First Officer - A320 Family (m/ž) {{!}} Zagreb {{!}} Croatia Airlines, hrvatska zrakoplovna tvrtka d.d. {{!}} MojPosao |url=https://mojposao.hr/posao/d3b64685-a610-11ee-9a53-02d5740d71bf/kopilot-first-officer-a320-family-m-z?source=old |access-date=2026-08-09 |website=mojposao.hr |language=hr}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 za boljše plačilne pogoje * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * visokošolska diploma 180 ECTS * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 56 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 105 in 120 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Chief Flight Instructor - Sacramento, CA 95822 - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=a3e33f2aad30608b |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Aircraft Flight Instructor - Oklahoma City, OK - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=2090f4b29a3e0540 |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Flight Instructor (FI, IRI, CRI) - Lleida {{!}} AviationCV |url=https://www.aviationcv.com/job/flight-instructor-fi-iri-cri-72836 |access-date=2026-08-03 |website=www.aviationcv.com |language=en}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat Pro, Jeppesen FliteDeck, ForeFlight, SkyDemon, Garmin Pilot na iPad-u * uporaba in upravljanje z CBT-ji: CAE, Evionica, Aviationexam, ATPL questions, Bristol * izdelava PPT in izvajanje predavanj iz vseh predmetov ATPL(A) teorije * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 45 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 95 in 110 * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: kopilot na šolanju, mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Pri plačah nikakor ne smemo pozabiti začetnega vložka, ki je okvirno od 130.000 EUR naprej v letalsko šolanje posameznega kopilota, ki si je šolanje mogel plačati, da je prišel na desni sedež potniškega letala in do plače kot pilot v prometnem letalu. Plače letalskih pilotov se med državami in letalskimi prevozniki močno razlikujejo ter so odvisne predvsem od vrste prevoznika (tradicionalni, nizkocenovni, regionalni ali tovorni), delovnega mesta (kopilot ali kapitan), delovne dobe, vrste letala, baze zaposlitve in nacionalnega davčnega sistema. Tradicionalni letalski prevozniki praviloma ponujajo višje osnovne plače in obsežnejše dodatne ugodnosti kot nizkocenovni ali regionalni prevozniki, čeprav so se razlike v zadnjih letih nekoliko zmanjšale. Piloti večjih in zahtevnejših letal ter piloti z več izkušnjami in višjim činom praviloma prejemajo višje plačilo. Na višino dejanskega neto dohodka pomembno vplivajo tudi davčna ureditev države zaposlitve, dodatki za letenje, dnevnice, nadure ter druge pogodbeno določene ugodnosti. Zaradi stalnega svetovnega pomanjkanja izkušnjih pilotov ostajajo plače v poklicu med najvišjimi v prometnem sektorju, pri čemer se v številnih državah pričakuje nadaljnja rast plač in povpraševanja po pilotskem kadru.<ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref> {| class="wikitable" |+Letne bruto plače prometnih pilotov <br>po državah v letu 2026 <ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary Comparison 2026 — 80 Airlines, Captain Pay Up to $420K|url=https://rotatepilot.com/airline-salary|website=Rotate|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pilot Salary Database 2026 — 100+ Airlines Compared|url=https://rotatepilot.com/resources/pilot-salary-database|website=rotatepilot.com|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref> !Država ! align="right" |Kopilot ! align="right" |Kapitan |- |ZDA | align="right" |80.000–180.000 USD | align="right" |200.000–450.000 USD |- |ZAE | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |220.000–350.000 USD |- |Kitajska | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |200.000–350.000 USD |- |Katar | align="right" |95.000–170.000 USD | align="right" |210.000–320.000 USD |- |Švica | align="right" |80.000–130.000 CHF | align="right" |160.000–280.000 CHF |- |Nizozemska | align="right" |80.000–180.000 € | align="right" |150.000–290.000 € |- |Luksenburg | align="right" |70.000–150.000 € | align="right" |110.000–260.000 € |- |Singapur | align="right" |55.000–110.000 USD | align="right" |140.000–270.000 USD |- |Norveška | align="right" |50.000–150.000 € | align="right" |100.000–250.000 € |- |Irska | align="right" |45.000–140.000 € | align="right" |90.000–250.000 € |- |Malta | align="right" |45.000–120.000 € | align="right" |90.000–220.000 € |- |Nemčija | align="right" |65.000–110.000 € | align="right" |140.000–220.000 € |- |Francija | align="right" |60.000–100.000 € | align="right" |130.000–210.000 € |- |Avstrija | align="right" |55.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Belgija | align="right" |50.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Anglija | align="right" |45.000–90.000 £ | align="right" |100.000–190.000 £ |- |Hrvaška | align="right" |40.000–90.000 € | align="right" |70.000–190.000 € |- |Turčija | align="right" |50.000–90.000 USD | align="right" |120.000–220.000 USD |- |Japonska | align="right" |48.000–80.000 USD | align="right" |120.000–205.000 USD |- |Španija | align="right" |45.000–80.000 € | align="right" |100.000–170.000 € |- |Italija | align="right" |40.000–75.000 € | align="right" |90.000–160.000 € |- |Rusija | align="right" |45.000–90.000 USD | align="right" |100.000–180.000 USD |- |Slovenija | align="right" |35.000–85.000 € | align="right" |80.000–130.000 € |- |Srbija | align="right" |30.000–55.000 € | align="right" |70.000–130.000 € |- |Vietnam | align="right" |30.000–60.000 USD | align="right" |80.000–150.000 USD |- |Albanija | align="right" |20.000–40.000 € | align="right" |50.000–90.000 € |- |Kongo | align="right" |15.000–35.000 USD | align="right" |40.000–80.000 USD |} Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> o0ijk531gwgkt93hj3w1vk022iqv9rc 6744862 6744860 2026-08-30T23:11:56Z Nareto 77605 /* Letalske reklame */ 6744862 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti === Glede na službo === ==== Civilni piloti ==== * [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] ==== Vojaški piloti ==== * [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * [[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Šolanje tipično traja 7-8 let v USAF<ref>{{Navedi novice|title=4 new pilots begin F-22 training|url=https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613091553/https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-date=2023-06-13|access-date=2026-08-03|work=Air Force|language=en-US|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Where fighter pilots begin their careers|url=https://www.usafa.af.mil/News/Article/1788974/iff-where-fighter-pilots-begin-their-careers|url-status=live}}</ref> končni cilj je bojno usposobljen pilot, ki deluje na bojišču. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:Cessna_152_PR-EJQ_(8477064702).jpg|levo|sličica|Ab initio usposabljanje EJ Flight Training na [[Cessna 152|Cessni 152]]]] Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> Povprečen linijski pilot v karieri zamenja 4 tipe letal (npr. [[McDonnell Douglas MD-80]], [[Bombardier Dash 8]], [[Airbus A320|Airbus A-320]], [[Airbus A220|Airbus A-220]]) nekateri seveda več nekateri manj zelo redko ostanejo piloti celo kariero na enem tipu, seveda z menjavo tipa letala pride tudi bonding, ki ga ima letalska družba do pilotov. '''Moduli šolanja prometnega pilota'''[[Slika:Beech_58_Baron_KLM_Luchtvaartschool,_GRQ_Groningen_(Eelde),_Netherlands_PP1095162342.jpg|sličica|Šolanje na večmotornih letalih [[Beechcraft Baron|Beechcraft 58 Baron]] KLM akademija]] * PPL(A) licenca privatnega pilota min. 45h šolanja cca. 6 mesecev * ATPL(A) teorija z zaključenimi vsemi izpiti 800 ur študija 1 leto * nabiranje naleta cca. 130 ur skupnega letenja cca. 4 mesece * NVFR rating 5h šolanja cca. 1 teden * IR/SE rating 50h šolanja cca. 4 mesece * MEP rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * IR/ME rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * CPL(A) licenca 15 ur šolanja cca. 2 teden * MCC/JOC tečaj 30 ur šolanja cca. 14 dni * A-UPRT tečaj 3 ure šolanja cca. 1 teden * Type rating okoli 40 ur simulatorja cca. 2 meseca * OCC tečaj pri družbi cca 2 meseca * Line training 200 ur šolanja cca 3 mesece * ATPL(A) licenca cca. 7 let aktivnega letenja skupaj 1500 h na letalu <nowiki>*</nowiki> ni upoštevan čas za izpite in razpoložljivost inštruktorjev, izpraševalcev ter plovnosti letal in METEO <nowiki>*</nowiki> ni predvideno kakeršnokoli drugo usposabljanje npr. fakulteta, profesionalni šport ipd. ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.[[Slika:Airbus_simulator_cockpit.jpg|sličica|Šolanje na FFS [[Simulator letenja|simulatorju]] [[Airbus A320|A-320]] za tip letala]]V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * pilot ima pogodbo o šolanju z letalsko družbo, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo, * pilot pogosto nima niti formalne pogodbe o zaposlitvi v letalski družbi, delovna doba mu ne teče, ni zavarovan, Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest, najbolj poznani primeri so bili na Airbusu A320 in deloma na B737. ''Kako sistem običajno deluje'' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. ''Kdo ponuja Pay to Fly programe'' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).[[Slika:Rostock-Laage_Airport_Lufthansa_Airbus_A319-112_D-AIBJ_(DSC08522).jpg|sličica|250x250_pik|Airbus A319 [[Dotik in odlet|Touch and Go]] - Baze trening - šolski krogi na praznem letalu, eden izmed dražjih delov šolanja v sklopu ratinga za tip letala]]''Stroški'' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. ''Kaj pomeni za pilote'' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. ''Kritike in kontroverze'' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. ''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'' To ni vedno isto: * ''Self-sponsored type rating'' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * ''Pay to Fly'' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. ''Vpliv na kariero'' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. Problem P2F je, da okoli 95% pilotov, ki je šlo skozi ta sistem se zelo težko prebije do normalnega delodajalca kasneje in celo kariero delajo za različne ACMI kot pogodbeniki brez redne zaposlitve, ocenjeno je, da jih le okoli 5% uspe priti do nacionalnih prevoznikov ali drugih zelo kvalitetnih oblik zaposlitve. === Mejava tipov letala in Bonding === Nekateri piloti, se po letih letenja na istem tipu letala enostavno naveličajo operacije in si želijo spremembe ter se zato odločijo, da vložijo svoje prihranke v novi type rating in gredo s tem poiskati svojo srečo na trg v tej primeru gre za self-sponzor type rating. Večina pilotov se ustali pri neki letalski družbi, ker se pa potrebe letalskih družb skozi čas spreminjajo in se tudi letala razvijajo ter se zastareli tipi letal menjajo z novejšimi je to tudi povezano z menjavo type ratinga glede na potrebe letalske družbe s tem pa pride tudi bonding. Piloti, ki se ne strinjajo z menjavo tipa letala se jih odpusti ali sami odidejo že prej, piloti, ki imajo do upokojitve manj kot traja bonding se jih tudi ne pošilja več na nove type ratinge ampak običajno ostanejo na starem tipu letala. Bonding v letalstvu (angleško ''training bond'', slovensko pogosto ''pogodba o zavezi za usposabljanje'' ali ''šolski dolg'') je finančno-pravni mehanizem med letalsko družbo in pilotom. Gre za pogodbeno obveznost, s katero letalska družba financira pilotovo usposabljanje za določen tip letala, pilot pa se v zameno zaveže, da bo pri tej družbi ostal zaposlen določeno časovno obdobje (najpogosteje med 2 in 5 leti). Namen bondinga je zaščita investicije letalske družbe pred predčasnim odhodom kadra k konkurenčnim prevoznikom ter zagotovitev stabilnih človeških virov za zanesljivo operacijo na novi floti letal. Tipičen cikelj (npr [[Junkers Ju 52|Ju-52]], [[Douglas DC-3|DC-3]] 1930; [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950; [[Boeing 707|B707]], [[Douglas DC-8|DC-8]] 1960; [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Boeing 737|B737-200]] 1970; [[McDonnell Douglas MD-80|MD-80]], [[Boeing 737 Classic|B737-300]] 1980, [[Airbus A320|A320ceo]], [[Boeing 737 Next Generation|B737-600]] 1990; [[Airbus A320NEO|A320neo]], [[Boeing 737 MAX|B737MAX]] 2010; [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 787|B787]] 2020) enega tipa letala v letalski družbi je okoli 15 let potem se letalo že menja z sodobnejšim ali vsaj sodobnejšo različico istega tipa. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /2 tedna |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /1 teden |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji to so predvsem klasične (legacy) nacionalne in full-service letalske družbe, kjer je uniforma še močno formalna: Lufthansa, United Airlines, Air France, Turkish itd. Low-cost prevozniki ne uporabljajo kape zaradi dodatnih stroškov, saj so kape ročno delo in in stanejo veliko. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti oz. pripravniki do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti npr z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi kopiloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice neglede nato ali imajo ATPL(A) ali CPL(A), saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih ali evropskih tradicionalnih letalskih družbah. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |Standardna kapitanska uniforma ima štiri črtice. Za višje funkcije kot so: stari kapetani, linijski trening kapitani, TRI kapitani inštruktorji na tipu, TRE kapitani izpraševalci na tipu, flotni kapitani, šef pilotov - direktor sektorja itd se v določenih letalskih družbah dodaja še dodatni simbol (npr. zvezdica - [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]), vendar to ni razširjena praksa. Testni piloti letal kategorije CS-25 (FAR-25) imajo v licenco dodatno vpisano pooblastilo Flight Test Rating, v nekaterih virih se omenja, da bi takšni piloti lahko nosili pet črtic, vendar to v civilnem letalstvu ni standardizirana ali razširjena praksa. Testni piloti letijo v letalskih kombinezonih na nekomercialnih letih brez potnikov in pri njihovi operaciji ni poudarka na njihovem izgledu, ker to ne nosi nobenega komercialnega vpliva za razliko od pilotov, ki letijo linijsko. |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Joseph C. McConnell]] |vojaški |{{USA}} |trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955'' |1922- 1954 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Robinson Risner]] |vojaški |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], veteran [[Korejska vojna|Korejske vojne]] in [[letalski as]] sestrelil 8x[[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in veteran [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]] ter vojni ujetnik v [[Vietnam|Vietnamu]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[Bell P-39 Airacobra|P-39]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Lockheed P-80 Shooting Star|F-80]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]] in [[Republic F-105 Thunderchief|F-105]]. Poznan je po tem, da je med Korejsko vojno s svojim F-86 fizično potiskal poškodovani F-86 svojega spremljevalcaJosepha Logana 60 milj do varnega območja, kjer je izskočil. Z F-100F je 21.5.1957 opravil New York–Pariz v 6 h 38 min in postavil transatlantski hitrostni rekord. |1924- 2013 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Tammie Jo Shults]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56; pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy |1961 |- |[[Alfred Clair Haynes]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989, eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini, US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]] |1931- 2019 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Robert Piché]] |prometni/linijski |{{CAN}} |Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre'' |1952 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež, <br>podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež, <br>fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Damir Yusupov]] |prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023'' |1977 |- |[[Yevgeny Novosyolov]] |vojaški in prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije, pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines |1968 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[David Neeleman]] |privatni |{{BRA}} {{USA}} |ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet pilot: Cirrus SR22 |1959 |- |[[Giora Epstein]] |vojaški |{{ISR}} |17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1938- 2025 |- |[[Nguyễn Văn Cốc]] |vojaški |{{VIE}} |Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] |1942 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev kot vodja zrakoplova neomejena tonaža, redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The McConnell Story (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček RIMOWA na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]“World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM "We go the extra smile" – Brussels Airlines "The Luxembourg Airline" – Luxair “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas [[Slika:CH-NB_Poster_Collection_SNL_TOUR_2238.jpg|alt=File:CH-NB Poster Collection SNL TOUR 2238.jpg|sličica|Swissair [[Douglas DC-6|DC-6B]] poster 1950ta]] “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines "Your Holiday Airline" – SunExpress “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS "The Charter Airline of Yugoslavia" – Aviogenex "The Shortest Way to the Sun" – JAT “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines "The Charming Way to Fly" – Austrian Airlines "We Fly with You" – Air Dolomiti [[Slika:Paris-Orly_-_Affiche_-_Lucio_Perinotto_-_btv1b101215123.jpg|sličica|Air France [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950ta]] “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj |} === Tržne razmere za pilote === Piloti so poleg kabinskega osebja eden izmed najbolj vidnih predstavnikov letalske družbe zatorej so zahteve za njih tudi temu primerno visoke. Piloti predstavljajo neposredno letalsko družbo in celo državo pri nacionalnih prevoznikih in so odraz organizacijske kulture letalske družbe – urejenost in profesionalnost ter kvalitetne uniforme so zrcalo širšega delovanja letalske družbe. Letalske družbe vzdržujejo standarde, ki pogosto presegajo zakonske zahteve. Poleg tega višji interni standardi zmanjšujejo operativna tveganja, izboljšujejo zanesljivost in utrjujejo ugled družbe v industriji, kjer ima varnost ključno vlogo pri zaupanju potnikov in regulatorjev. ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kapitane ==== Kapitan potniške reaktivnega letala na mednarodnih letih je najvišja letalska pozicija, ki jo imajo piloti v rednem potniškem prometu in zahteva vrhunske kvalifikacije kot tudi zaupanje prevoznika v kapitana, ki je navišji predstavnik letalske družbe v času, ko letalo leti in je na njemu neposredna odgovornost za varnost letalske operacije. Zahteve za kapitane v mednarodnih prevoznikih so neprimerljivo višje od zakonskih zahtev. Napredovanje na položaj kapitana v letalski družbi zahteva večletne operativne izkušnje, dokazano strokovnost, vodstvene sposobnosti ter uspešno opravljene interne postopke preverjanja usposobljenosti. Standard vseh letalskih družb je, da svoje starejše kopilote šolajo za kapitane v svojih letalskih družbah, le izjemoma jemljejo zunaje kapitane. Nalet na drugih tipih letal kot so jadralno, LSA, ULN ima pri večjih letalskih prevoznikih praviloma omejeno vrednost, saj se največji poudarek namenja izkušnjam na letalih kategorije CS-23 (FAR-23), še posebej pa na veččlanskih letalih CS-25 (FAR-25) v komercialnem zračnem prometu. Pot do kapitanskega sedeža ni zagotovljena in je odvisna od potreb prevoznika, osebne uspešnosti pilota, razpoložljivosti delovnih mest ter splošnih razmer na trgu. V obdobjih pomanjkanja pilotov in upokojevanja so možnosti napredovanja hitrejše, medtem ko se lahko v drugih obdobjih bistveno podaljšajo. Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|title=Airbus Direct Entry Captain - Dubai {{!}} AviationCV|url=https://www.aviationcv.com/job/airbus-direct-entry-captain-54725|website=www.aviationcv.com|accessdate=2026-06-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Captain & First Officer – A319 VIP in Europe |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/19848.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Matton |first=Nadine |last2=Raufaste |first2=Éric |last3=Vautier |first3=Stéphane |date=2013-09 |title=External validity of individual differences in multiple cue probability learning: The case of pilot training |url=https://www.cambridge.org/core/journals/judgment-and-decision-making/article/external-validity-of-individual-differences-in-multiple-cue-probability-learning-the-case-of-pilot-training/30BB9C699444D7D734B1C19BBCEE622C |magazine=Judgment and Decision Making |pages=589–602 |language=en |volume=8 |issue=5 |doi=10.1017/S1930297500003685 |issn=1930-2975}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=TRI/TRE A220 (type-rated and non-type-rated, all genders) |url=https://apply.lufthansagroup.careers//index.php?ac=jobad&id=114049 |access-date=2026-08-15 |website=lufthansagroup.careers |language=en}}</ref> mednarodni letalski prevozniki za zaposlitev tujih kapitanov običajno zahtevajo: *[[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * zaupanja vredna osebnost po standardih managmenta družbe (SOP, CRM, integriteta, disciplina, zanesljivost) * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4 * zaželen oz. obvezen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2 ali C1) znanja nacionalnega jezika prevoznika za mesto kapitana * 10 let referenčnih izkušenj v letalski industriji kot pilot * ATPL(A) licenca * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, telesna teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 62 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 110 in 125 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * inštruktor na tipu letala je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 5000-7000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo, višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000-5000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]], višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000 ur naleta na reaktivnih letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 1500 ur skupnega PIC naleta kot vodja zrakoplova v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=A320 First Officers {{!}} Immediate Start {{!}} Sun PhuQuoc Airways {{!}} Vietnam in Viet Nam |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/8928.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Etihad is hiring A320 family First Officers - PilotsGlobal |url=https://pilotsglobal.com/job/A320-family-first-officer-etihad-AE-Cm8ut9ulzu |access-date=2026-08-03 |website=pilotsglobal.com |language=en }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet |last=Š |first=A. |date=2023-12-14 |title=Posao: Croatia Airlines traži prve oficire - kopilote za avione Airbus A320 |url=https://aero.telegraf.rs/info-servis/3800051-croatia-airlines-zaposljava-kopilote-a320 |access-date=2026-08-09 |website=Aero Telegraf |language=sr}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kopilot / First Officer - A320 Family (m/ž) {{!}} Zagreb {{!}} Croatia Airlines, hrvatska zrakoplovna tvrtka d.d. {{!}} MojPosao |url=https://mojposao.hr/posao/d3b64685-a610-11ee-9a53-02d5740d71bf/kopilot-first-officer-a320-family-m-z?source=old |access-date=2026-08-09 |website=mojposao.hr |language=hr}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 za boljše plačilne pogoje * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * visokošolska diploma 180 ECTS * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 56 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 105 in 120 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Chief Flight Instructor - Sacramento, CA 95822 - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=a3e33f2aad30608b |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Aircraft Flight Instructor - Oklahoma City, OK - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=2090f4b29a3e0540 |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Flight Instructor (FI, IRI, CRI) - Lleida {{!}} AviationCV |url=https://www.aviationcv.com/job/flight-instructor-fi-iri-cri-72836 |access-date=2026-08-03 |website=www.aviationcv.com |language=en}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat Pro, Jeppesen FliteDeck, ForeFlight, SkyDemon, Garmin Pilot na iPad-u * uporaba in upravljanje z CBT-ji: CAE, Evionica, Aviationexam, ATPL questions, Bristol * izdelava PPT in izvajanje predavanj iz vseh predmetov ATPL(A) teorije * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 45 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 95 in 110 * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: kopilot na šolanju, mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Pri plačah nikakor ne smemo pozabiti začetnega vložka, ki je okvirno od 130.000 EUR naprej v letalsko šolanje posameznega kopilota, ki si je šolanje mogel plačati, da je prišel na desni sedež potniškega letala in do plače kot pilot v prometnem letalu. Plače letalskih pilotov se med državami in letalskimi prevozniki močno razlikujejo ter so odvisne predvsem od vrste prevoznika (tradicionalni, nizkocenovni, regionalni ali tovorni), delovnega mesta (kopilot ali kapitan), delovne dobe, vrste letala, baze zaposlitve in nacionalnega davčnega sistema. Tradicionalni letalski prevozniki praviloma ponujajo višje osnovne plače in obsežnejše dodatne ugodnosti kot nizkocenovni ali regionalni prevozniki, čeprav so se razlike v zadnjih letih nekoliko zmanjšale. Piloti večjih in zahtevnejših letal ter piloti z več izkušnjami in višjim činom praviloma prejemajo višje plačilo. Na višino dejanskega neto dohodka pomembno vplivajo tudi davčna ureditev države zaposlitve, dodatki za letenje, dnevnice, nadure ter druge pogodbeno določene ugodnosti. Zaradi stalnega svetovnega pomanjkanja izkušnjih pilotov ostajajo plače v poklicu med najvišjimi v prometnem sektorju, pri čemer se v številnih državah pričakuje nadaljnja rast plač in povpraševanja po pilotskem kadru.<ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref> {| class="wikitable" |+Letne bruto plače prometnih pilotov <br>po državah v letu 2026 <ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary Comparison 2026 — 80 Airlines, Captain Pay Up to $420K|url=https://rotatepilot.com/airline-salary|website=Rotate|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pilot Salary Database 2026 — 100+ Airlines Compared|url=https://rotatepilot.com/resources/pilot-salary-database|website=rotatepilot.com|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref> !Država ! align="right" |Kopilot ! align="right" |Kapitan |- |ZDA | align="right" |80.000–180.000 USD | align="right" |200.000–450.000 USD |- |ZAE | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |220.000–350.000 USD |- |Kitajska | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |200.000–350.000 USD |- |Katar | align="right" |95.000–170.000 USD | align="right" |210.000–320.000 USD |- |Švica | align="right" |80.000–130.000 CHF | align="right" |160.000–280.000 CHF |- |Nizozemska | align="right" |80.000–180.000 € | align="right" |150.000–290.000 € |- |Luksenburg | align="right" |70.000–150.000 € | align="right" |110.000–260.000 € |- |Singapur | align="right" |55.000–110.000 USD | align="right" |140.000–270.000 USD |- |Norveška | align="right" |50.000–150.000 € | align="right" |100.000–250.000 € |- |Irska | align="right" |45.000–140.000 € | align="right" |90.000–250.000 € |- |Malta | align="right" |45.000–120.000 € | align="right" |90.000–220.000 € |- |Nemčija | align="right" |65.000–110.000 € | align="right" |140.000–220.000 € |- |Francija | align="right" |60.000–100.000 € | align="right" |130.000–210.000 € |- |Avstrija | align="right" |55.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Belgija | align="right" |50.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Anglija | align="right" |45.000–90.000 £ | align="right" |100.000–190.000 £ |- |Hrvaška | align="right" |40.000–90.000 € | align="right" |70.000–190.000 € |- |Turčija | align="right" |50.000–90.000 USD | align="right" |120.000–220.000 USD |- |Japonska | align="right" |48.000–80.000 USD | align="right" |120.000–205.000 USD |- |Španija | align="right" |45.000–80.000 € | align="right" |100.000–170.000 € |- |Italija | align="right" |40.000–75.000 € | align="right" |90.000–160.000 € |- |Rusija | align="right" |45.000–90.000 USD | align="right" |100.000–180.000 USD |- |Slovenija | align="right" |35.000–85.000 € | align="right" |80.000–130.000 € |- |Srbija | align="right" |30.000–55.000 € | align="right" |70.000–130.000 € |- |Vietnam | align="right" |30.000–60.000 USD | align="right" |80.000–150.000 USD |- |Albanija | align="right" |20.000–40.000 € | align="right" |50.000–90.000 € |- |Kongo | align="right" |15.000–35.000 USD | align="right" |40.000–80.000 USD |} Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> leyv591xaaz09vv5x6t1p8ohirosb32 0 12747 6745001 6577044 2026-08-31T11:23:29Z SirFranzPaul 189873 /* Izvor in življenje */ 6745001 wikitext text/x-wiki {{netočno}} {{Infopolje Vladar | name = Samo | title = Kralj (''rex'') v [[Samova plemenska zveza|slovanski plemenski zvezi]] | reign= [[623]]—[[658]] | coronation= | image = <!-- WD --> | caption= ''Kralj Samo kot je upodobljen na freski iz Rotunde Svete Katarine v Znojmu, 12. stoletje'' | predecessor = | successor = | consort = | royal house= | father= | mother= | date of birth= <!-- WD --> | place of birth= <!-- WD --> | date of death= <!-- WD --> | place of death= | place of burial= |issue=[[Moravod]] ''(po Tomášu Pešini)''<ref>http://www.moraviamagna.cz/rodokmeny/r_tradic.htm</ref>}} Kralj '''Sámo''', domnevno [[trgovec]] iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje [[kralj]], [[vojvoda]] oziroma [[knez]] tako imenovane [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki se je po letu 630 raztezala najmanj od [[Polabje|Polabja]] do [[Karavanke|Karavank]] in od [[bavarska|bavarsko]]-slovanske meje do ozemlja današnje [[Slovaška|Slovaške]]. Bil je prvi slovanski vladar organizirane slovanske [[pleme]]nske zveze, katerega ime se je ohranilo. * ???, ''Senonago'', mogoče današnji [[Sens]], [[Burgundija]], [[Francija]], † [[658]]. ==Viri o Samu== :''Glavni članek: [[Samova plemenska zveza]]'' Informacije o vladavini kralja Sama in o njegovem življenju so na kratko podane v [[Fredegarjeva kronika|Fredegarjevi kroniki]], ki jo je napisal Samov sodobnik Fredegar, kasneje pa sta o tem pisali še dve deli in sicer Dejanja frankovskega kralja Dagoberta I. (''[[Gesta Dagoberti]] I. regis Francorum'') in spis O spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev (''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'').<ref name="CON">Kos, M.(1934)</ref> ==Izvor in življenje== Samu se pripisuje frankovski rod.<ref name="VS">Vilfan, S. (1991). Str. 42.</ref> Fredegar omenja, da naj bi bil Samo prvotno »frankovski trgovec«, pri čemer ga nekateri omenjajo kot trgovca z orožjem,<ref name="SP">Štih, P. (2001). Str. 30.</ref><ref name="SS30">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 30</ref> drugi kot trgovca s sužnji.<ref name="VS"/> Nekateri v njem vidijo trgovca na velike razdalje.<ref>Curta, F. (2001). Str. 331.</ref> Obstaja pa tudi možnost, da gre pri omenjanju trgovskega poklica lahko tudi zgolj za frankovske govorice.<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> Kljub temu, da so sodobne govorice Sama označevale za Franka, njegov izvor ostaja negotov.<ref name="GB94"/> Prihajal naj bi iz pokrajine Senonago (''pago Senonago''), pri čemer ni jasno, kje naj to področje iščemo: lahko gre npr. za galsko mesto ''civitas Senonum'' (danes [[Sens]] v departmaju [[Yonne]]), za [[Belgija|belgijsko]] mesto ''Sonegia'' (danes [[Soignes]]) ali pa za polabsko področje, kjer so bili nekoč izpričani germanski [[Semnoni]].<ref>Kronika (IV, 48) o Samovi [[narodnost]]i pravi: ''Samo, s področja frankovske oblasti iz senonske pokrajine'' (''homo nomen Samo, natione Francos, de pago Senonago'').</ref><ref name="KM195">Kos, Franc (1902). Str. 195.</ref> Poleg tega Fredegarjeva kronika ne poroča o tem, da bi bil Samo frankovskega rodu (''genere Francos''), ampak zgolj to, da je bil iz področja frankovske oblasti (''natione Francos''), kar bi lahko pomenilo tudi Slovena iz področja, ki je bilo podrejeno Frankom.<ref name="KM195"/> [[Slika:Vinzenz Katzler - Samo fights the Avars.jpg|levo|sličica|Samo v borbi proti Avarom]] Dejansko se zdi, da je najverjetneje, da je bil Samo Sloven. Na to kažejo tudi indici iz same Fredegarjeve kronike: za Franke je bil Samo pogan, nadalje so bila nasprotja med Sloveni in Franki tolikšna, da je malo verjetno, da bi si Sloveni za voditelja izbrali Franka, kot tretje so na Samovem dvoru obstajale slovenske šege, tako, da se je moral celo frankovski odposlanec Siharij preobleči v slovanska oblačila, žene pa si je Samo poiskal le med Sloveni.<ref name="KM195"/> Nadalje so imena kot so Samo, Samoslav, Semovit, Semislav, Semik … verjetno vsa slovenska.<ref name="KM195"/><ref>Terstenjak, D.(1856). Str. 332.</ref> Po drugi strani pa zapisi iz tega obdobja dokazujejo, da so vso trgovino v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] in tudi večji del trgovine na področju Frankov tedaj obvladovali [[Judje]], med tem, ko so Franki dobro obvladovali predvsem vojsko in del višje uprave.<ref name="HV">Habijan, V. (1997). Str. 17.</ref> Zato je možno, da bi trgovčeve povezave s frankovsko pokrajino lahko nakazoval judovsko pripadnost, zlasti še, ker je v imenu Samo možno videti skrajšano judovsko ime Samuel.<ref name="HV"/> Kakorkoli že: Samo, ki naj bi bil prvotno trgovec, se je uspel upreti [[Avari|Avarom]], nato se je uspel ubraniti proti [[Germani|Germanom]]. Med Sloveni je vladal 35 let, poročil se je z dvanajstimi »vendskimi« ženami, z njimi pa naj bi imel kar 22 sinov.<ref name="HZ">Hermann, J.; Zürche, E. (1996). Str. 284.</ref><ref name="KJ">Kirschbaum, S. J. (1996). Str. 19.</ref> Novejše raziskave v povezavi s Samovo plemensko zvezo in Fredegarjevo kroniko kažejo, da so bili Vendi vojaške skupine med Sloveni, tako da te ženitve verjetno pomenijo predvsem utrjevanje političnih vezi med njimi.<ref>Več o tem glej v geslu [[Samova plemenska zveza]] in v Curta, F. (2001). Str. 60, 331.</ref> Dejansko danes ne vemo kje je Samo kot vladar Slovenov prebival. Težišče njegove plemenske zveze je najverjetneje bilo v sudetskem in podonavskem prostoru,<ref name="WH177"/> po drugi strani pa ga ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'' izrecno omenja celo kot »[[Karantanija|karantanskega]]«, torej vzhodnoalpskega vladarja.<ref>Kos, M. (1902). Str. 196.</ref> Umrl je leta 658.<ref name="SP"/> ==Dosežki== [[Slika: Portrait Roi de france Dagobert Ier.jpg|thumb|levo|150px|Merovinški kralj [[Dagobert I.]] je bil med Samovimi največjimi političnimi nasprotniki]] [[Slika:Tribal Kingdom of Samo-sl version.PNG|thumb|desno|250px|Samo je ustvaril obsežno plemensko zvezo med slovenskimi kraljestvi, ki so bivala med germanskim in avarskim področjem]] {{glavni|Samova plemenska zveza}} Samo se je pridružil trgovcem, ki so trgovali na slovenskem ozemlju, v tem času pa so se Sloveni že pričeli upirati Avarom.<ref name="KJ"/> Samo je med Sloveni od zgornjega Polabja do osrednjega [[Podonavje|Podonavja]] sprožil povezovalne aktivnosti proti [[Avari|Avarom]].<ref name="KP">Korošec, P. (1990). Str. 17.</ref> Izkoristil je težnje po odcepitvi, ki so se pojavile po oslabitvi Avarov in se v bojih proti Avarom in [[Franki|Frankom]] uveljavil kot vladar srednjeevropske slovenske plemenske zveze, o čemer priča naziv kralj (''rex''), ki so mu ga nadeli Germani.<ref name="SP"/><ref name="GB94"/><ref name="WH177">Wolfram, H. (1991). Str. 177.</ref> Fredegarjeva korinika še posebej poudarja, da se je Samo med Vendi zelo izkazal s svojim pogumom.<ref name="KJ"/> Frankovski kralj Dagobert ga je morda sprva celo podpiral, nazadnje pa se je z njim zapletel v vojaške spopade.<ref name="HZ"/> Samova največja v zgodovino zapisana vojaška zmaga je bila zmaga v bitki pri [[Wogastisburg]]u, kjer je frankovski vojski kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] leta 631 prizadejal uničujoč poraz.<ref name="KP"/><ref>Grafenauer, B. (2000). Str. 96.</ref> Vzrok za to vojno so bili slovenski poboji frankovskih trgovcev, potem pa pogajanja med Franki in Sloveni, kjer pa je Samo na žalitev Siharija, odposlanca frankovskega kralja Dagoberta, da kristjani ne bodo nikdar živeli v prijateljstvu s poganskimi psi, izgovoril besede, ki so ga zapisale v slovensko zgodovino: {{Navedek| ''»Če ste vi božji služabniki, mi pa božji psi, vas bomo zaradi vašega vedenja pred Bogom raztrgali z zobmi.«''<ref name="SJ">Šavli, J. (1995). Str. 18.</ref><ref>Fredegarjeva kronika pravi: ''Si vos estis Dei servi, et nos Dei canes, dum vos adsiduae contra ipsum agetis, nos permissum acceptimus vos morsebus lacerare;'' Če ste vi božji služabniki, mi pa božji psi, vas bomo zaradi vašega vedenja pred Bogom raztrgali z zobmi.«</ref>}} Po oslabitvi Avarov in Frankov so njegovi Sloveni dalj časa živeli brez pritiskov od zunaj. Kralj Samo jim je vladal 35 let (od 623 do 658),<ref name="SP"/> po njegovi smrti pa se je zveza plemen od Labe pa morda celo do Jadrana hitro razkrojila.<ref>Grafenauer, B. (2000). Str. 97.</ref> == Dela na temo kralja Sama == * ''[[Samo, prvi slovenski kralj]]'', [[France Remec]], [[gledališka igra]] * ''[[Kralj Samo in naš prvi vek]]'', [[Metod Turnšek]], [[Dramsko delo|drama]] * ''[[Kralj Samo]]'', [[Niko Kupper]], [[slikanica]] * ''[[Kralj Samo]]'', [[Ivan Sivec]], [[roman]] * ''[[Kralj Samo]]'', [[Janko Šanda]], [[epos]] ==Opombe in sklici== {{sklici|2}} ==Glej tudi== *[[Dervan]] *[[Karantanija]] *[[Samova plemenska zveza]] *[[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ==Viri== <div class="references-small"> *Curta, Florin (2001). ''The Making of Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700.'' USA, Cambridge University Press. *Doig, Allan (2008). ''Liturgy and architecture from the early church to the Middle Ages.'' Ashgate Publishing, Ltd. *Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica. * {{SloBio|id=535188|avtor=Grafenauer, Bogo|ime=Samo|vir=SBL}} *Habijan, Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine.'' Ljubljana, Društvo 2000. *Hermann, J.; Zürche, E. (ur.) (1996). ''History of humanity: From the seventh century B.C. to the seventh century A.D.'' UNESCO. *Kirschbaum, Stanislav J. (1996). ''A History of Slovakia: The Struggle for Survival''. USA, Palgrave Macmillan. *Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani- Die Alpenslawen. Ljubljana, Znanstvebni institut Filozofske fakultete. * Kos, Franc (1902).[http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku''] . Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Milko (1934). [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3. *Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec, Mohorjeva družba v Celocu in Korotan Ljubljana d.o.o. *Šavli, Jožko (1995). ''Slovenija: Podoba evropskega naroda.'' Bilje, Humar *Štih, Peter (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. *Terstenjak, Davorin (1856). [http://www.dlib.si/v2/Preview.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHVI2L2A ''Jezikoslovne stvari: Kaj pomeni ime Samo?''] Kmetijske in rokodelske novice, letnik 14, številka 83, str. 332. *Vilfan, Sergej (1991). ''Uvod v pravno zgodovino''. Ljubljana, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije. * Herwig Wolfram (1991). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1991_LETNIK_45_STEVILKA_2.pdf ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2, strani 177-187.</div> {{Karantanski vladarji}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Samo (kralj)}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Karantanski knezi]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Kralj Samo|*]] 1pwxvu5ilmac4uxmtwcd8e32by7d9bp 0 13566 6744734 6732454 2026-08-30T16:30:27Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6744734 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[polkovnik]]ov [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]'''. {{CompactTOC2}} == A == * [[Vojko Adamič]] *[[Franc Anderlič|Franc (Karel) Anderlič]] ? *[[Vincenc Arko]] >> brigadir == B == * [[Bor Balderman]] * Igor Banfi * [[Boštjan Baš]] * [[Lidija Benigar]] (podpolkovnica?) * [[Vito Berginc]] *[[Drago Bitenc]] *[[Boštjan Blaznik]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si">{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |title=Slovenskavojska.si - Slovesno v obrambni strukturi |accessdate=2011-10-29 |archive-date=2011-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111029220150/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111029220150/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |date=2011-10-29 }}</ref> *[[Josip Bostič]] (podpolkovnik?) *[[Robert Brauc]] - podpolk.? letalstva *[[Bojan Brecelj (častnik)]] - podpolk.? letalstva *[[Miloš Bregar]] *[[Ernest Breznikar]] *[[Igor Brinar]] (podpolk.?) *Mihalj Bukovec * [[Janez Butara]] * [[Miha Butara]] == C == * [[Aleš Centa]] - podpolkovnik *[[Borut Cesar]] *[[Franc Cesar]] *[[Mirko Cigler]] ? - voj. diplomat *[[Boris Cimprič]] (podpolk.?) - vezist *[[Peter Cuderman]] (podpolk.) == Č == * [[Janez Čerin]] (podpolkovnik) * [[Leopold Čuček]] (podpolkovnik)? * [[Peter Čuden]] (podpolkovnik)? == D == * Janko Deželak (podpolk.?) *[[Dušan Doberšek]] * [[Anton Donko]] * [[Ljubo Dražnik]] * [[Tomislav Drolc]] == F == * [[Dimitrij Fabčič]]? * [[Nada Ficko]] (podpolkovnica; 1964-2021) * [[Samo Flisek]] == G == * [[Nikolaj Galeša]] (podpolk.) *[[Janez Gaube]] (letalstvo) *[[Teodor Geršak]] (?) *[[Jože Gorenc]] (''podpolk.'') *[[Milan Gorjanc]] (že v JLA, kandidat za generala) *[[Boris Gorjup]] (''podpolkovnik)'' *[[Ladislav Graber]] * Jožef Grabušnik (podpolkovnik) * [[Bojan Gregorič]] * [[Dean Groff]] == H == * [[Gregor Hafner]] * [[Boško Haupt]] * [[Marko Hlastec]] (podpolkovnik, poveljnik [[Enota za protokol Slovenske vojske|Enote za protokol Slovenske vojske]]) *[[Leon Holc]] *[[Lidija Horvat Petek]] (podpolkovnica) == I == * [[Boštjan Ivanjko]] (podpolk.?) == J == * [[Matija Jazbec]] (podpolk.) * [[Pavle Jereb]] (podpolk.)? * [[Mirko Jerman]] (JLA) * [[Boštjan Juras]] * [[Gorazd Jurkovič]] * [[Blaž Jenko]] (podpolkovnik) * Damir Jadrič == K == * [[Franc Kalič]] * [[Srečko Karba]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Stojan Kastelic]] *[[Branko Keber]] *[[Aleš Kesič]] (podpolk.) *[[Tomaž Kladnik]] *[[Jože Klemenčič (častnik)]] *[[Danilo Klinar]] (podpolk.) *[[Robert Klinar]] *Tomaž Klinar (*1971, podpolk.) * [[Franci Knaflič]] * [[Andrej Kocbek]] * [[Bojan Končan]] * [[Jože Konda]] ? * [[Bogdan Koprivnikar]] * [[Franc Koračin|Franc ''Koračin'']]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> * [[Matjaž Košelnik]] (podpolk.) * [[Marko Košir]] * [[Milan Kranjec]]: 2011 * [[Janez Kraševec]] (podpolk.) * [[Miran Kristovič]] (podpolk.) * [[Andrej Krivec]] (podpolk.) * [[Ljubo Kržišnik]]? *[[Miha Kuhar]] *[[Ivan Herbert Kukec]] * [[Franc Kunovar]] * [[Danijel Kuzma]] (1955-1992) == L == * [[Jože Landeker]] *[[Bojan Langerholc]] (podpolk.) *[[Igor Lanišnik]] (podpolk.- letalec) *[[Boštjan Lesjak]] (podpolk.) *[[Janez Lesjak]] (podpolk.?) *[[Peter Levstek]] (podpolk.?, veterinar) *[[Simon Lindič]] (podpolk.) * [[Andrej Lipar]] *[[Franjo Lipovec]] * [[Srečko Lisjak]] *[[Radovan Lukman]] *[[Aleš Luznar]] (podpolk.) == M == * [[Drago Magdič]] - podpolk.? *[[Jožef Majcenovič]] *[[Bogdan Mali]] *[[Vasilije Maraš]] *[[Dragan Marič]] (podpolk.) *[[Dušan Marinčič]] *[[Zvezdan Marković]] (podpolk.) *[[Srečko Matovič]] - podpolk.? * [[Marijana Mavsar]] * [[Dragutin Mate]] * [[Alojz Matičič]] * [[Vojteh Mihevc]] * [[Mitja Miklavec]] * [[Boris Mikuš]] * ([[Ivan Mikuž]] - zdaj brigadir) *([[Boštjan Močnik]] - zdaj brigadir) *[[Franci Mogolič]] (podpolk.) * [[Gabrijel Možina]] * [[Mladen Mrmolja]] * [[Jože Murko]] == N == * [[Karlo Nanut]] (podpolk.?) * [[Lovro Novinšek]] == O == * [[Tomaž Okršlar]] *[[Milan Obreza]] * [[Vojko Obrulj]]: 2011 * [[Mirko Ognjenovič]] * [[Franc Ošljak]] * David Ozebek (podpolk.) * [[Boris Ožbolt]] == P == * [[Peter Palčič]] (podpolk.?) *[[Blaž Pavlin]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Tomislav Peček]] (podpolk.?) *[[Tatjana Pečnik]] (podpolk.) * [[Mojca Pešec]] *[[Alenka Petek (častnica)]] *[[Matjaž Piškur]] (major?) *[[Ernest Pleh]], polkovnik inšpektor IRSO * [[Franc Plestenjak]] * [[Branko Podbrežnik]] *[[Bernard Polanec]] (podpolk.) * [[Bojan Potočnik]] * [[Marko Preložnik]] (pod?polkovnik) * [[Janez Presl]] (''major nekdanje TO; rezervni častnik v funkciji polkovnika vodil Prvo Ljubljansko brigado TO 1991'') * [[Žiga Pretnar]] (podpolk.) * [[Evgen Primožič]] * [[Jože Prislan|Jože (Ervin) Prislan]] * [[Branko Podbrežnik]] *[[Marko Preložnik]] (podpolk.) * [[Jože Prvinšek]] == R == * [[Jurij Raduha]] (podpolk., povljenik Veščinskega centra) * [[Nina Raduha]] (podpolk.) *[[Janez Rauter]] *[[Mihael Rauter]] (podpolk.) *[[Marko Ravnikar]] *[[Branko Rek]] (''podpolk.'' ''letalstva'') *[[Miha Rijavec]] (''pribočnik predsednice'' ''in vrhovne poveljnice obrambnih sil ter nekdanji poveljnik specialnih sil SV'') *[[Miran Rožanec]] == S == * [[Gorazd Sagadin]] (podpolk.) * [[Stojan Sedmak]] * [[Stanislav Sevljak]] (podpolk.) * [[Robert Simonič (častnik)|Robert Simonič]] ? * [[Marjan Sirk]] * [[Matija Skrbinek]] (podpolk.) * [[Damir Smerdelj]] * [[Iztok Stavanja]] (podpolk.) * [[Samo Strehar]] (podpolk.?) * [[Tomaž Strgar]] * [[Igor Strojin]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> == Š == * ([[Jani Šalamon]]) * [[Edmond Šarani]] * [[Štefan Šemrov]] * [[Igor Šepec]] (podpolk.) *[[Dejan Šibilja]] (podpolk.) * [[Robert Šipec]] * [[Tomislav Šipčič]] * [[Miloš Šonc]] * [[Antun Šoštarič]] (podpolk.) * [[Vojko Štembergar]] * [[Mihec Škerbinc]] (brigadir) * [[Robert Špernjak]] (podpolk.) * ([[Polde Štrukelj]] - JLA) == T == * ([[Drago Tanc]] - JLA) * [[Alojz Ternar]] * [[Mitja Teropšič]] (podpolk.)? *[[Suzana Tkavc]] (podpolkovnica) *[[Dušan Toš]] * [[Anton Tunja]] * [[Stojan Todorovski]] *[[Uroš Trinko]] (podpolk.) *[[Ivan Turnšek]] *[[Leon Tušar]] == V == * [[Anton Vavroš]] * [[Zlatko Vehovar]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Jure Velepec]] (podpolk.) *[[Emil Velikonja]] * [[Rajko Velikonja]] * [[Igor Veršnik]] (podpolk.) * [[Pavel Vindišar]] * [[Gregor Vodeb]] * [[Sergej Vogrin]] (podpolk.) *[[Bojan Vogrinc]] *[[Bernarda Volčanjk Perčič]] *[[Fedja Vraničar]] (star.-polkovnik; ml.-podpolkovnik) *[[Valter Vrečar]] == Z == * [[Stojan Zabukovec]] * [[Aleš Zajc]] (podpolk.) * [[Peter Zakrajšek]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> *[[Samo Zanoškar]] *[[Nikolaj Završnik]] 30. december 2013 *[[Nataša Zorman]] (podpolkovnica) * [[Roman Zupanec]] == Ž == * [[Tomaž Žbogar]] (podpolk.) * [[Vlado Žgeč]] (podpolk.?) * [[Franc Željko Županič]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam brigadirjev Slovenske vojske]] * [[seznam podpolkovnikov Slovenske vojske]] * [[seznam majorjev Slovenske vojske]] * [[seznam kapitanov bojne ladje Slovenske vojske]] * [[seznam slovenskih vojaških diplomatov]] * [[seznam slovenskih obramboslovcev]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovenske vojske|Polkovniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske|*]] ni5zgukixe3vr02t76bcu9gtdq49nay 0 16496 6744679 6642407 2026-08-30T15:09:47Z Mandic2406 239911 6744679 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Primož Trubar | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = [[Derendingen]] (Nemčija) | image = | caption = | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | notableworks = ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]] (prva slovenska tiskana knjiga)<br />[[Abecedarium|Abecednik]]<br />[[Cerkovna ordninga]]<br />[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]] }} '''Primož Trubar''' (rojstno ime '''Primož Malnar''' ali '''Primož Mullner''', tudi '''Primož Truber''', '''Primus Trubar''', '''Primus Truber''', '''Primosh Truber''', '''Primus Truberus''', '''Primos Truberius''' ali '''Primosh Truberius'''), {{Avdio|Sl-Primož Trubar.oga|[prímož trúbar]}}, [[Slovenci|slovenski]] [[Protestantizem|protestantski]] in sprva [[Rimokatolicizem|rimokatoliški]] [[duhovnik]], [[pisec]], [[prevajalec]] in [[teolog]], * [[junij]] [[1508]], [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]], † [[28. junij]] [[1586]], [[Derendingen]] (danes del [[Tübingen]]a v [[Nemčija|Nemčiji]]). Trubar je bil osrednja osebnost [[Reformacija|reformacije]] na [[Kranjska|Kranjskem]], znan pa je predvsem kot avtor prvih [[Tisk|natisnjenih]] knjig v [[slovenščina|slovenskem jeziku]], ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'' in ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' (1550). Od vse protestantske knjižne produkcije v slovenščini je napisal polovico in uredil dve tretjini del. Protestantska književna tradicija je tako močno zasenčila katoliško, da se je morala le-ta nasloniti na protestantska dela tudi potem, ko je s [[Protireformacija|protireformacijo]] katolištvo prevladalo nad protestantizmom. Zato velja Trubar za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost. Trubar je večinoma deloval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je okoli leta 1535 postal pridigar in leta 1542 stolni kanonik. Bil je ustanovitelj ter superintendent (1561–65) protestantske cerkve na Kranjskem. Leta 1564 je izdal ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovno ordningo]]'', cerkveni red. Ker je s tem posegel v pristojnosti deželnega kneza, je bil leta 1565 dokončno izgnan iz Kranjske – obiskal jo je le še enkrat. Zatem je do smrti prebival in služboval na Nemškem v [[Baden-Württemberg|Württembergu]]. == Življenje == Primož Trubar se je najbolj verjetno rodil junija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri [[Velike Lašče|Velikih Laščah]] v [[Kranjska|Vojvodini Kranjski]], oziroma v neposredni bližini vasi pod [[Kukmaka|Kukmako]]. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še ni bilo zahtevano voditi; uporabljali so tudi staro koledarsko štetje. Zgodovinarji so podatke raziskali s pomočjo drugih listin. Ni bil rojen točno na lokaciji mlina, kjer je danes spominski muzej, ampak pri nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku. Po očetu se je pisal Malnar (mlinar), Truber oziroma izvorno Trobar pa se je pisala njegova mati. Primož je ta priimek prevzel najpozneje leta 1526. Od leta 1528 naprej se je v pismih podpisoval kot Truber in ne Trubar.<ref>Golec 2009</ref> Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se je šel šolat za duhovnika, zato je nadarjeni mladenič pri dvanajstih letih za vedno odšel iz rojstnega kraja. Eno leto se je šolal na [[Reka, Hrvaška|Reki]], nato dve leti v [[Salzburg]]u, kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Od tam je odšel v [[Trst]] pod tutorstvo tržaškega rimskokatoliškega škofa [[Peter Bonomo|Petra Bonoma]], kjer je prišel v stik s [[Renesančni humanizem|humanističnimi]] pisatelji, še posebej z Erazmom Roterdamskim. Ko je bil star devetnajst let, mu je škof Peter Bonomo dodelil [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|župnijo Loka pri Zidanem Mostu]]. Jeseni 1527 je Bonomo mladega Trubarja napotil na študij teologije na [[Dunaj]]. Zaradi oboroženih sil [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki so se [[Prvo obleganje Dunaja|bližala Dunaju]], je bilo ogroženo in oteženo življenje v mestu. Zato se je jeseni 1529 vrnil k Bonomu v Trst. Tam je maševal in pridigal v minoritski cerkvi. Leta 1530 ga je škof posvetil za duhovnika in ga določil za vikarja v župniji sv. Martina v Laškem. Duhovno službo je tam opravljal v skladu s katoliškim obredom, vendar so njegove zgodnje pridige že spominjale na pridige [[Erazem Rotterdamski|Erazma Rotterdamskega]]. Prenavljal je cerkve in župnišča v Celju, Laškem in drugod. [[Slika:Grb Primoža Trubarja (po Valvazorju).svg|levo|sličica|Trubarjev grb, kot ga je narisal [[Janez Vajkard Valvasor]] v knjigi [[Opus insignium armorumque]]]] V [[Ljubljana|Ljubljano]] se je vrnil leta 1536 in postal škofijski vikar. V mestu je pridigal slovensko in nemško. V svojih pridigah je uporabljal svetopisemsko razlago švicarskih reformistov in zwinglijancev [[Henrich Bullinger|Henricha Bullingerja]] in [[Konrad Pellikan|Konrada Pelikana]] in se seznanil z deli [[Martin Luther|Martina Luthra]]. Zaradi njegovih nazorov se je leta 1540 zganil deželni glavar [[Nikola Juršič]]. Trubar bi skoraj pristal v ječi, vendar so ga somišljeniki pravočasno posvarili. Zaradi preganjanja se je ponovno zatekel v Trst k Bonomu. Tam se je poglobil v teološke spise švicarskega reformatorja [[Jean Calvin|Calvina]]. Bonomo je ljubljanskega škofa Kacijanarja kmalu prepričal, da je Trubarja imenoval za [[kanonik]]a. V novo službo je tako stopil leta 1542, znova v Ljubljani. Pod novim škofom [[Urban Textor|Urbanom Textorjem]], ki je bil vnet katolik, je leta 1546 dobil službo vikarja v [[Šentjernej]]u na Dolenjskem. Tam naj bi uredil gospodarstvo župnije. Textor je celo Trubarju naročil, naj pridiguje zoper prekrščevalce.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi695631/|title=Textor, Urban (okoli 1491–1558)|date=2013|accessdate=2025-12-03|website=Slovenska biografija|last=Smolik|first=Marijan}}</ref> Od ok. leta 1547 Trubar ni bil več opredeljen kot katoličan, temveč kot protestant. Škof pa se je odločil obračunati s [[protestantizem|protestanti]], ki jih je dal pozapreti in postaviti pred sodišče. Trubar je bil spet pravočasno obveščen in se je od septembra 1547 skrival na ''varnem''. Po nekaj mesecih skrivanja ga je ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo, mu zaplenilo hišo v Ljubljani (sedanji Levstikov trg), šentjernejsko župnijo in celjski beneficiat, posvetno deželno sodišče pa ga je obsodilo na zapor. Marca 1548 je tako pobegnil na Nemško, z begom pa je postal tudi deželni odpadnik. [[Slika:Primoz-Trubar.jpg|sličica|Primož Trubar, 1578]] Še istega leta se je odpravil v [[Nürnberg]]. Vodilni teolog in mestni pridigar [[Veit Dietrich]] je postal njegov mentor in pod njegovim vodstvom se je Trubar hitro vključil v [[luteranstvo|luteransko]] skupnost v mestu. Sredi maja 1548 je dobil službo pastorja v [[Rothenburg]]u. Tam si je tudi ustvaril družino z Barbaro Sitar, s katero je imel štiri otroke. Kmalu po letu 1550 je Trubar dobil župnijo v [[Kempten|Kemptnu]], kjer je deloval med letoma 1553 in 1561. V Bad Urachu je služboval pred odhodom v Ljubljano in se po dveh mesecih bivanja v Ljubljani (1561) vrnil v [[Bad Urach]]. V tem mestu je baron [[Ivan Ungnad III.]] ustanovil biblijski zavod in tiskarno (''Windische, chrabatische und cirulische Thrukerey'') za tiskanje protestantskih knjig v italijanščini in [[Slovenščina|slovenščini]] in [[Hrvaščina|hrvaščini]] ter v [[Cirilica|cirilski]], [[Glagolica|glagolični]] in [[Latinica|latinični]] pisavi. Cvetoče podjetje, ki je izdalo najmanj 37 različnih del, je po njegovi smrti kmalu propadlo – tudi zaradi sporov med sodelavcav<ref>Štih, P.; Vidmar, L. (2025), str. 106-107</ref> – nekaj časa je ta zavod vodil tudi Trubar. Po ponovnem izgnanstvu iz Ljubljane zaradi ''Cerkovne Ordninge'' je kot superintendent nekaj časa bival v mestu [[Lauffen am Neckar|Lauffen]] in se kasneje ustalil v [[Derendingen]]u, kjer je živel in služboval vse do svoje smrti. Pokopan je bil v cerkvi sv. Gala. == Delo == [[Slika:Kip-Trubar.JPG|sličica|Spomenik Primoža Trubarja (kipar [[Franc Berneker|Fran Berneker]], beli marmor, 1910) v Ljubljani v [[Trubarjev park|Trubarjevem parku]], nasproti [[Moderna galerija Ljubljana|Moderne galerije]]]] [[Slika:Trubar - Tübingen.jpg|sličica|Dvojezična spominska tabla v [[Tübingen]]u, kjer naj bi Trubar tiskal svoji prvi dve knjigi, a so najnovejše raziskave pokazale drugače]] Leta 1548 je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomočjo tiska. To je omogočilo razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k [[Augsburška veroizpoved|augsburški veroizpovedi]] in postal je pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo. Začel je s prvo knjigo ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]'' (lat. ''Catechismus''), ki temelji na delih [[Veit Dietrich|Veita Dietricha]], [[Martin Luther|Martina Luthra]], [[Matija Vlačić Ilirik|Matije Vlačića Ilirika]] in [[Johann Brenz|Johanna Brenza]]''.''<ref>Ahačič 2009</ref> Še v istem letu je pripravil kratki ''Abecednik'' (polni naslov ''Abecednik in mali katekizem v slovenskem jeziku'', nem. ''Abecedarium vnd der klein Catechismus in der Windischen Sprach''), saj se je zavedal, da mora ljudi najprej naučiti osnov branja ali vsaj osnovnih molitev in krščanskih resnic. Pri odločitvi za jezik, ki je bil že narečno in socialno razslojen, mu je prav prišlo poznavanje jezika v različnih slovenskih deželah, za osnovo pa je vzel osrednjeslovenski prostor, kjer sta se mešala gorenjščina in dolenjščina. Trubar je dal obe knjižici v tisk tiskarju Petru Frentzu v mestu [[Schwäbisch Hall]].<ref>Ahačič 2013</ref> V Katekizmu se je podpisal kot ''Philopatridus Illiyricus'' (''ilirski domoljub''), v obeh delih pa je tiskarju nadel izmišljeno ime Jernej Škrjanec s Sedmograškega. Zaradi določil ''interima'' bi namreč lahko v nasprotnem primeru tiskar izgubil pravico do opravljanja obrti. ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]'' vsebuje nekatera pojasnjevalna poglavja iz protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je Trubar hotel učiti rojake protestantske vere in hkrati ustreči protestantskemu bogoslužju na Slovenskem. Katekizem je bil namenjen za neposredno uporabo predvsem izobraženim ljudem. ''Abecednik'', ki vsebuje osem listov, pa je Trubar napisal z namenom, da bi se rojaki iz njega naučili branja (''Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati navučiti.'') in da bi tiste, ki še ne znajo brati, učili osnov krščanske vere. Šlo je torej za delo za manj izobražene in nepismene.<ref>Ahačič 2008</ref> S tema deloma je Trubar postal začetnik slovenske književnosti. Kmalu po izidu prve knjige je Trubar dobil župnijo v [[Kempten]]u ob tirolski meji. Zelo prav mu je prišla zveza s [[Peter Pavel Vergerij|Petrom Pavlom Vergerijem]], bivšim modruškim in koprskim škofom, ki je bil tedaj pri württemberškem vojvodi Krištofu kot svetovalec. Z Vergerijevo pomočjo je leta 1555 izdal nov, manj izviren ''Katekizem ''in nov ''Abecednik'', tokrat v [[latinica|latinici]], ter ''Ta Evangeli Svetiga Matevža'' in prevod Vergerijevega italijanskega dela ''Ena molitev tih kerščenikov'' (beguncev). Leta 1557 je Trubar izdal tisoč strani obsegajočo knjigo ''Ta pervi deil Tiga noviga testamenta'', ki vsebuje prevode evangelijev in dejanj [[apostol]]ov ter je opremljena z dolgim predgovorom o naukih Lutrove vere, s [[koledar]]jem (''Ta slovenski koledar'', ki je bil prvi na Slovenskem) in ''Postilo'', to je razlaga nedeljskih in prazničnih evangelijev. Kljub težavam s Petrom Vergerijem je Trubar ob zaščiti barona [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]], bivšega štajerskega glavarja, ki je tedaj bival v [[Bad Urach]]u blizu Tübingena, pri vojvodi Krištofu dosegel odobritev za izdajo knjige ''Ta drugi deil Tiga noviga testamenta'' in leta 1560 je izdal ''Pavlovo pismo Rimljanom''. Deželni stanovi so ga povabili, da bi sprejel mesto [[superintendant|superintendent]]a (protestantskega dekana) v Ljubljani. V tem času je imel veliko dela, dobil je župnijo v Urachu in prevzel vodenje [[biblija|biblijskega ]]zavoda. Samostojno je izdal knjigo ''Svetiga Pavla ta dva listi h tim Korintarjem inu ta h tim Galatarjem'', napisal pa je tudi nemško posvetilo za glagolski katekizem in v nemščini izdal ''Register'', poročilo o svojih dotedanjih delih, da bi ovrgel očitke, da je ''zwinglijanec''. To poročilo je prvo [[bibliografija|bibliografsko]] delo pri Slovencih. Junija 1561 se je Trubar odpravil v Ljubljano, kjer so ga veličastno sprejeli. V vlogi superintendenta slovenske protestantske cerkve se je lotil reševanja glavnih vprašanj. Uredil je slovensko protestantsko Cerkev in dosegel, da so po pomembnih krajih na Slovenskem postavili kompetentne pridigarje. Žal je kmalu prišel v spor z [[Matija Klombner|Matijo Klombnerjem]], stanovskim pisarjem, ki je vzdrževal stike z Ungnadovim zavodom v Urachu, kjer so prevajali Sveto pismo v hrvaški jezik. Spor je izbruhnil zaradi kvalitete hrvaškega prevoda Svetega pisma, saj je Trubar trdil, da prevod vsebuje veliko napak (kljub temu, da tudi sam ni bil vedno dosleden pri pravopisu<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|last=Sket|first=Jakob|year=1893|location=Dunaj|page=45|cobiss=5088440|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF}}</ref>). [[Slika:Primož_Trubar_-_Articuli.pdf|sličica|Upodobitev Primoža Truberja na platnici knjige ''Articuli'', 1562]] Po dveh mesecih bivanja v Ljubljani se je Trubar vrnil v Bad Urach, kjer je zagreto delal naprej. Med drugim je napisal več posvetil v različne glagolske in cirilske knjige (''Prvi del novoga testamenta'' 1562 in ''Articuli'' 1562). Naslednje leto, junija 1562, se je vrnil kot superintendent v Ljubljano. Zelo je bil zaposlen, vendar je še nadalje pisal nemška posvetila za hrvaške knjige, ki so jih izdajali v Ungnadovem zavodu. Sestavil in izdal (leta 1564) je ''Cerkveno ordningo, ''to je cerkveni red za slovensko cerkev. S tem redom je posegel v pravice deželnega kneza, ki je dal knjigo zapleniti, Trubarja pa izgnati. Besedilo velja za prvi pravni tekst v našem jeziku. Po vrnitvi v Nemčijo je Trubar bival nekaj mesecev v [[Lauffen]]u ob [[Neckar]]ju, nato se je za stalno naselil v [[Derendingen, Tübingen|Derendingen]]u, kjer je bil župnik do smrti. Tu je leta 1566 izdal ''Ta celi psalter Davidov'', nov ''Abecedarij'' in nemško-slovenski ''Ta celi katehismus'' ... Leta 1567 se je za kratek čas vrnil na Slovensko, da bi za nekega nemškega teologa od osmanskih ujetnikov v Ljubljani in [[Ribnica|Ribnici]] kaj več poizvedel o [[koran]]u. Po sedmih letih, torej leta 1574, je dal v tisk tretjo izdajo pesmarice z naslovom ''Ta celi katehismus … inu pejsni''. Tri leta kasneje je končal svoje življenjsko delo s prevodom ''Noviga testamenta puslednji dejl''; pet let pozneje pa je v celoti ponovno izdal popravljen ''Ta celi novi testament''. Zadnje njegovo delo je prevod Lutrove ''Hišne postile'', ki jo je šele devet let po njegovi smrti izdal njegov mlajši sin [[Felicijan Trubar|Felicijan]]. Trubar je umrl star 78 let v Derendingenu, kjer je tudi pokopan. == Označitve Primoža Trubarja == Ob 505. obletnici rojstva Primoža Trubarja mu je spletni iskalnik [[Google]] posvetil svojo naslovnico ("[[Google Doodle]]").<ref>{{navedi splet |url= http://www.google.com/doodles/finder/2013/All%20doodles |title= Doodles/2013 |accessdate=8. junij 2013 |date= |format= |work=Google inc. }}</ref> Trubar ima v Sloveniji ducat javnih spomenikov, od Murske Sobote in Lendave, Celja, Loke pri Zidanem mostu, Velikih Lašč do Rubij (Sovodnje pri Gorici). Posamezni stojijo v njegovi rojstni vasi, pred cerkvijo, v kateri je bil krščen, v krajih, kjer je bil župnik. Najbolj znan in likovno izjemen je ljubljanski spomenik na robu Tivolija. Predstavlja celopostavnega pridigarja. Fran Berneker ga je izklesal iz marmorja iz Laasa. == Bibliografija == [[Slika:Primož Trubar - Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (cover).jpg|thumb|right|200px|[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta ]]'' (1557)]] [[Slika:Primož Trubar - Cerkovna ordninga 1564.pdf|thumb|right|200px|''[[Cerkovna ordninga]]'' (1564)]] [[Slika:Primož Trubar - Hišna Postila.jpg|thumb|right|200px|[[Hishna postilla]]'' (1595)]] Večina del, ki jih je Trubar napisal v slovenskem jeziku, je bila natisnjena v Tübingenu: # ''[[Catechismus (1550)|Catechismus]]'' {{COBISS|ID=109441536}}, 1550 # ''[[Abecedarium]]'' {{COBISS|ID=10698553}}, 1550 # ''[[Catechismvs]]'', 1555 # ''[[Abecedarivm]]'', 1555 # ''[[Ta evangeli svetiga Matevsha]]'' {{COBISS|ID=36383232}}, 1555 # ''[[Ena molitov tih kerszhenikov]]'', 1555 # ''[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]]'', {{COBISS|ID=57301248}}, 1557, [[doi:10.3931/e-rara-79377]] (Digitalizirano naprej [[E-rara]]). # ''[[Ta slovenski koledar]]'' 1557 (ponovno 1582) # ''[[En regišter... Ena kratka postila]]'', 1558 # ''[[Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta]]'', 1560 # ''[[Register (1561)|Register]]'', 1561 # ''[[Svetiga Pavla ta dva listy htim Corintariem]]'', 1561 # ''[[Articuli|Articvli]]'', 1562 # ''[[Cerkovna ordninga]]'', {{COBISS|ID=104502528}} 1564 # ''[[Ta celi psalter Dauidou]]'', {{COBISS|ID=54951680}} 1566 # ''[[Abecedarivm]]'' {{COBISS|ID=1487475}}, 1566 # ''[[Ta celi catehismvs]]'' {{COBISS|ID=179186944}}, 1567 # ''[[Ena duhovska peissen svbper Turke]]'' {{COBISS|ID=10707769}}, 1567 # ''[[Svetiga Pavla lystvvi]]'', 1567 # ''[[Eni psalmi, ta celi catehismus]]'' {{COBISS|ID=121661184}}, 1567 # ''[[Try duhouske peisni]]'', 1567 # ''[[Catehismvs sdveima islagama]]'', 1567 # ''[[Noviga testamenta pvsledni deil]]'', 1567 # ''[[Ta pervi psalm shnega triiemi islagami]]'', 1569 # ''[[Ta celi nov testament]]'', 1582 ([http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 e-izdaja v Zbranih delih primoža Trubarja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110319200311/http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 |date=2011-03-19 }}) # ''[[Hishna postilla]]'' {{COBISS|ID=53542144}}, 1595 Trubarjevi predgovori in posvetila hrvaškim knjigam: #''[[Katehikismus. Edna malahna knjiga]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1561 #''[[Katehikismus. Edna malahna knjiga]]'' (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo in soavtorstvo hrvaškega predgovora, 1561 #''[[Artikuli]]'' (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562 #''[[Artikuli]]'' (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562 #''[[Edni kratki razumni nauci]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562 #''[[Edni kratki razumni nauci]]'' (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562 #''[[Postila]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško in prevedeno posvetilo, 1562 #''[[Prvi dell Novoga testamenta]]'' (hrvaško v glagolici) Trubarjevo nemško posvetilo, 1562 #''[[Postila]]'' (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega in prevedenega predgovora, 1563 #''[[Prvi del Novoga teštamenta]]'' (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila, 1563 == Glej tudi == * [[Slovenski prevodi Svetega pisma]] * [[Slovenski skladatelji (Saša Šantel)|slika slovenskih skladateljev Saše Šantla]] * [[dan Primoža Trubarja]] * [[Primož Trubar (pesnitev)]] * [[Velikolaška kulturna pot]] * [[Protestantizem na Slovenskem]] * [[Trubarjeva domačija]] == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == *[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Boris Golec, ''Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu.''] Elektronska izdaja. ZRC SAZU, 2013 *[[Boris Golec]]: Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? V: Vera in hotenja. Ur. Sašo Jerše, Ljubljana, Slovenska matica, 2009. * [[Jože Javoršek]], ''Primož Trubar'', Partizanska knjiga, Ljubljana,[[1986]], 2. dopolnjena izdaja ob štiristoletnici Trubarjeve smrti {{COBISS|ID=16324865}} * [[Mihael Glavan]], ''Trubarjev album : romanje s Trubarjem'', Ljubljana: Mladinska knjiga, [[2008]], {{COBISS|ID=240776960}} * ''Teologija reformatorja Primoža Trubarja'' (zbornik, ZRC SAZU, 2018) *[[Kozma Ahačič]]: Nova odkritja o slovenski protestantiki. Slavistična revija 61/4, 2013, str. 543-555. *[[Kozma Ahačič]] (ur.): Primož Trubar - Abecednik (1550). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2008. *[[Kozma Ahačič]] (ur.): Primož Trubar - Katekizem (1550). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009. *{{SloBio|id=729148|avtor=Rajhman Jože|ime=Trubar Primož|vir=SBL}} == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{kategorija v Zbirki}} * {{Dlib|ime=Primož Trubar}} *[https://www.pei.si/zaloznistvo/zbrana-dela-primoza-trubarja/ Zbrana dela Primoža Trubarja] * [[v:Primož+Trubar|Primož Trubar na Wikiverzi]] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/primoz-trubar-500-let-kasneje/ Dokumentarna oddaja o P. Trubarju] {{Slovenski skladatelji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trubar, Primož}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski protestantski duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]] [[Kategorija:Primož Trubar| ]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Slovenski biblicisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Slovenski protestanti]] [[Kategorija:Nemški Slovenci]] as3lkdc3f4imf30dryv6jhqvt60oji8 6744768 6744679 2026-08-30T17:26:00Z MaksiKavsek 244409 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6744679|6744679]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Mandic2406|Mandic2406]] ([[User talk:Mandic2406|pogovor]]) če je deloval na Nemškem še ne ustreza kategorija Nemški Slovenci 6744768 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Primož Trubar | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = [[Derendingen]] (Nemčija) | image = | caption = | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | notableworks = ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]] (prva slovenska tiskana knjiga)<br />[[Abecedarium|Abecednik]]<br />[[Cerkovna ordninga]]<br />[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]] }} '''Primož Trubar''' (rojstno ime '''Primož Malnar''' ali '''Primož Mullner''', tudi '''Primož Truber''', '''Primus Trubar''', '''Primus Truber''', '''Primosh Truber''', '''Primus Truberus''', '''Primos Truberius''' ali '''Primosh Truberius'''), {{Avdio|Sl-Primož Trubar.oga|[prímož trúbar]}}, [[Slovenci|slovenski]] [[Protestantizem|protestantski]] in sprva [[Rimokatolicizem|rimokatoliški]] [[duhovnik]], [[pisec]], [[prevajalec]] in [[teolog]], * [[junij]] [[1508]], [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]], † [[28. junij]] [[1586]], [[Derendingen]] (danes del [[Tübingen]]a v [[Nemčija|Nemčiji]]). Trubar je bil osrednja osebnost [[Reformacija|reformacije]] na [[Kranjska|Kranjskem]], znan pa je predvsem kot avtor prvih [[Tisk|natisnjenih]] knjig v [[slovenščina|slovenskem jeziku]], ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'' in ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' (1550). Od vse protestantske knjižne produkcije v slovenščini je napisal polovico in uredil dve tretjini del. Protestantska književna tradicija je tako močno zasenčila katoliško, da se je morala le-ta nasloniti na protestantska dela tudi potem, ko je s [[Protireformacija|protireformacijo]] katolištvo prevladalo nad protestantizmom. Zato velja Trubar za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost. Trubar je večinoma deloval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je okoli leta 1535 postal pridigar in leta 1542 stolni kanonik. Bil je ustanovitelj ter superintendent (1561–65) protestantske cerkve na Kranjskem. Leta 1564 je izdal ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovno ordningo]]'', cerkveni red. Ker je s tem posegel v pristojnosti deželnega kneza, je bil leta 1565 dokončno izgnan iz Kranjske – obiskal jo je le še enkrat. Zatem je do smrti prebival in služboval na Nemškem v [[Baden-Württemberg|Württembergu]]. == Življenje == Primož Trubar se je najbolj verjetno rodil junija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri [[Velike Lašče|Velikih Laščah]] v [[Kranjska|Vojvodini Kranjski]], oziroma v neposredni bližini vasi pod [[Kukmaka|Kukmako]]. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še ni bilo zahtevano voditi; uporabljali so tudi staro koledarsko štetje. Zgodovinarji so podatke raziskali s pomočjo drugih listin. Ni bil rojen točno na lokaciji mlina, kjer je danes spominski muzej, ampak pri nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku. Po očetu se je pisal Malnar (mlinar), Truber oziroma izvorno Trobar pa se je pisala njegova mati. Primož je ta priimek prevzel najpozneje leta 1526. Od leta 1528 naprej se je v pismih podpisoval kot Truber in ne Trubar.<ref>Golec 2009</ref> Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se je šel šolat za duhovnika, zato je nadarjeni mladenič pri dvanajstih letih za vedno odšel iz rojstnega kraja. Eno leto se je šolal na [[Reka, Hrvaška|Reki]], nato dve leti v [[Salzburg]]u, kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Od tam je odšel v [[Trst]] pod tutorstvo tržaškega rimskokatoliškega škofa [[Peter Bonomo|Petra Bonoma]], kjer je prišel v stik s [[Renesančni humanizem|humanističnimi]] pisatelji, še posebej z Erazmom Roterdamskim. Ko je bil star devetnajst let, mu je škof Peter Bonomo dodelil [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|župnijo Loka pri Zidanem Mostu]]. Jeseni 1527 je Bonomo mladega Trubarja napotil na študij teologije na [[Dunaj]]. Zaradi oboroženih sil [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki so se [[Prvo obleganje Dunaja|bližala Dunaju]], je bilo ogroženo in oteženo življenje v mestu. Zato se je jeseni 1529 vrnil k Bonomu v Trst. Tam je maševal in pridigal v minoritski cerkvi. Leta 1530 ga je škof posvetil za duhovnika in ga določil za vikarja v župniji sv. Martina v Laškem. Duhovno službo je tam opravljal v skladu s katoliškim obredom, vendar so njegove zgodnje pridige že spominjale na pridige [[Erazem Rotterdamski|Erazma Rotterdamskega]]. Prenavljal je cerkve in župnišča v Celju, Laškem in drugod. [[Slika:Grb Primoža Trubarja (po Valvazorju).svg|levo|sličica|Trubarjev grb, kot ga je narisal [[Janez Vajkard Valvasor]] v knjigi [[Opus insignium armorumque]]]] V [[Ljubljana|Ljubljano]] se je vrnil leta 1536 in postal škofijski vikar. V mestu je pridigal slovensko in nemško. V svojih pridigah je uporabljal svetopisemsko razlago švicarskih reformistov in zwinglijancev [[Henrich Bullinger|Henricha Bullingerja]] in [[Konrad Pellikan|Konrada Pelikana]] in se seznanil z deli [[Martin Luther|Martina Luthra]]. Zaradi njegovih nazorov se je leta 1540 zganil deželni glavar [[Nikola Juršič]]. Trubar bi skoraj pristal v ječi, vendar so ga somišljeniki pravočasno posvarili. Zaradi preganjanja se je ponovno zatekel v Trst k Bonomu. Tam se je poglobil v teološke spise švicarskega reformatorja [[Jean Calvin|Calvina]]. Bonomo je ljubljanskega škofa Kacijanarja kmalu prepričal, da je Trubarja imenoval za [[kanonik]]a. V novo službo je tako stopil leta 1542, znova v Ljubljani. Pod novim škofom [[Urban Textor|Urbanom Textorjem]], ki je bil vnet katolik, je leta 1546 dobil službo vikarja v [[Šentjernej]]u na Dolenjskem. Tam naj bi uredil gospodarstvo župnije. Textor je celo Trubarju naročil, naj pridiguje zoper prekrščevalce.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi695631/|title=Textor, Urban (okoli 1491–1558)|date=2013|accessdate=2025-12-03|website=Slovenska biografija|last=Smolik|first=Marijan}}</ref> Od ok. leta 1547 Trubar ni bil več opredeljen kot katoličan, temveč kot protestant. Škof pa se je odločil obračunati s [[protestantizem|protestanti]], ki jih je dal pozapreti in postaviti pred sodišče. Trubar je bil spet pravočasno obveščen in se je od septembra 1547 skrival na ''varnem''. Po nekaj mesecih skrivanja ga je ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo, mu zaplenilo hišo v Ljubljani (sedanji Levstikov trg), šentjernejsko župnijo in celjski beneficiat, posvetno deželno sodišče pa ga je obsodilo na zapor. Marca 1548 je tako pobegnil na Nemško, z begom pa je postal tudi deželni odpadnik. [[Slika:Primoz-Trubar.jpg|sličica|Primož Trubar, 1578]] Še istega leta se je odpravil v [[Nürnberg]]. Vodilni teolog in mestni pridigar [[Veit Dietrich]] je postal njegov mentor in pod njegovim vodstvom se je Trubar hitro vključil v [[luteranstvo|luteransko]] skupnost v mestu. Sredi maja 1548 je dobil službo pastorja v [[Rothenburg]]u. Tam si je tudi ustvaril družino z Barbaro Sitar, s katero je imel štiri otroke. Kmalu po letu 1550 je Trubar dobil župnijo v [[Kempten|Kemptnu]], kjer je deloval med letoma 1553 in 1561. V Bad Urachu je služboval pred odhodom v Ljubljano in se po dveh mesecih bivanja v Ljubljani (1561) vrnil v [[Bad Urach]]. V tem mestu je baron [[Ivan Ungnad III.]] ustanovil biblijski zavod in tiskarno (''Windische, chrabatische und cirulische Thrukerey'') za tiskanje protestantskih knjig v italijanščini in [[Slovenščina|slovenščini]] in [[Hrvaščina|hrvaščini]] ter v [[Cirilica|cirilski]], [[Glagolica|glagolični]] in [[Latinica|latinični]] pisavi. Cvetoče podjetje, ki je izdalo najmanj 37 različnih del, je po njegovi smrti kmalu propadlo – tudi zaradi sporov med sodelavcav<ref>Štih, P.; Vidmar, L. (2025), str. 106-107</ref> – nekaj časa je ta zavod vodil tudi Trubar. Po ponovnem izgnanstvu iz Ljubljane zaradi ''Cerkovne Ordninge'' je kot superintendent nekaj časa bival v mestu [[Lauffen am Neckar|Lauffen]] in se kasneje ustalil v [[Derendingen]]u, kjer je živel in služboval vse do svoje smrti. Pokopan je bil v cerkvi sv. Gala. == Delo == [[Slika:Kip-Trubar.JPG|sličica|Spomenik Primoža Trubarja (kipar [[Franc Berneker|Fran Berneker]], beli marmor, 1910) v Ljubljani v [[Trubarjev park|Trubarjevem parku]], nasproti [[Moderna galerija Ljubljana|Moderne galerije]]]] [[Slika:Trubar - Tübingen.jpg|sličica|Dvojezična spominska tabla v [[Tübingen]]u, kjer naj bi Trubar tiskal svoji prvi dve knjigi, a so najnovejše raziskave pokazale drugače]] Leta 1548 je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomočjo tiska. To je omogočilo razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k [[Augsburška veroizpoved|augsburški veroizpovedi]] in postal je pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo. Začel je s prvo knjigo ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]'' (lat. ''Catechismus''), ki temelji na delih [[Veit Dietrich|Veita Dietricha]], [[Martin Luther|Martina Luthra]], [[Matija Vlačić Ilirik|Matije Vlačića Ilirika]] in [[Johann Brenz|Johanna Brenza]]''.''<ref>Ahačič 2009</ref> Še v istem letu je pripravil kratki ''Abecednik'' (polni naslov ''Abecednik in mali katekizem v slovenskem jeziku'', nem. ''Abecedarium vnd der klein Catechismus in der Windischen Sprach''), saj se je zavedal, da mora ljudi najprej naučiti osnov branja ali vsaj osnovnih molitev in krščanskih resnic. Pri odločitvi za jezik, ki je bil že narečno in socialno razslojen, mu je prav prišlo poznavanje jezika v različnih slovenskih deželah, za osnovo pa je vzel osrednjeslovenski prostor, kjer sta se mešala gorenjščina in dolenjščina. Trubar je dal obe knjižici v tisk tiskarju Petru Frentzu v mestu [[Schwäbisch Hall]].<ref>Ahačič 2013</ref> V Katekizmu se je podpisal kot ''Philopatridus Illiyricus'' (''ilirski domoljub''), v obeh delih pa je tiskarju nadel izmišljeno ime Jernej Škrjanec s Sedmograškega. Zaradi določil ''interima'' bi namreč lahko v nasprotnem primeru tiskar izgubil pravico do opravljanja obrti. ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]'' vsebuje nekatera pojasnjevalna poglavja iz protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je Trubar hotel učiti rojake protestantske vere in hkrati ustreči protestantskemu bogoslužju na Slovenskem. Katekizem je bil namenjen za neposredno uporabo predvsem izobraženim ljudem. ''Abecednik'', ki vsebuje osem listov, pa je Trubar napisal z namenom, da bi se rojaki iz njega naučili branja (''Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati navučiti.'') in da bi tiste, ki še ne znajo brati, učili osnov krščanske vere. Šlo je torej za delo za manj izobražene in nepismene.<ref>Ahačič 2008</ref> S tema deloma je Trubar postal začetnik slovenske književnosti. Kmalu po izidu prve knjige je Trubar dobil župnijo v [[Kempten]]u ob tirolski meji. Zelo prav mu je prišla zveza s [[Peter Pavel Vergerij|Petrom Pavlom Vergerijem]], bivšim modruškim in koprskim škofom, ki je bil tedaj pri württemberškem vojvodi Krištofu kot svetovalec. Z Vergerijevo pomočjo je leta 1555 izdal nov, manj izviren ''Katekizem ''in nov ''Abecednik'', tokrat v [[latinica|latinici]], ter ''Ta Evangeli Svetiga Matevža'' in prevod Vergerijevega italijanskega dela ''Ena molitev tih kerščenikov'' (beguncev). Leta 1557 je Trubar izdal tisoč strani obsegajočo knjigo ''Ta pervi deil Tiga noviga testamenta'', ki vsebuje prevode evangelijev in dejanj [[apostol]]ov ter je opremljena z dolgim predgovorom o naukih Lutrove vere, s [[koledar]]jem (''Ta slovenski koledar'', ki je bil prvi na Slovenskem) in ''Postilo'', to je razlaga nedeljskih in prazničnih evangelijev. Kljub težavam s Petrom Vergerijem je Trubar ob zaščiti barona [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]], bivšega štajerskega glavarja, ki je tedaj bival v [[Bad Urach]]u blizu Tübingena, pri vojvodi Krištofu dosegel odobritev za izdajo knjige ''Ta drugi deil Tiga noviga testamenta'' in leta 1560 je izdal ''Pavlovo pismo Rimljanom''. Deželni stanovi so ga povabili, da bi sprejel mesto [[superintendant|superintendent]]a (protestantskega dekana) v Ljubljani. V tem času je imel veliko dela, dobil je župnijo v Urachu in prevzel vodenje [[biblija|biblijskega ]]zavoda. Samostojno je izdal knjigo ''Svetiga Pavla ta dva listi h tim Korintarjem inu ta h tim Galatarjem'', napisal pa je tudi nemško posvetilo za glagolski katekizem in v nemščini izdal ''Register'', poročilo o svojih dotedanjih delih, da bi ovrgel očitke, da je ''zwinglijanec''. To poročilo je prvo [[bibliografija|bibliografsko]] delo pri Slovencih. Junija 1561 se je Trubar odpravil v Ljubljano, kjer so ga veličastno sprejeli. V vlogi superintendenta slovenske protestantske cerkve se je lotil reševanja glavnih vprašanj. Uredil je slovensko protestantsko Cerkev in dosegel, da so po pomembnih krajih na Slovenskem postavili kompetentne pridigarje. Žal je kmalu prišel v spor z [[Matija Klombner|Matijo Klombnerjem]], stanovskim pisarjem, ki je vzdrževal stike z Ungnadovim zavodom v Urachu, kjer so prevajali Sveto pismo v hrvaški jezik. Spor je izbruhnil zaradi kvalitete hrvaškega prevoda Svetega pisma, saj je Trubar trdil, da prevod vsebuje veliko napak (kljub temu, da tudi sam ni bil vedno dosleden pri pravopisu<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|last=Sket|first=Jakob|year=1893|location=Dunaj|page=45|cobiss=5088440|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF}}</ref>). [[Slika:Primož_Trubar_-_Articuli.pdf|sličica|Upodobitev Primoža Truberja na platnici knjige ''Articuli'', 1562]] Po dveh mesecih bivanja v Ljubljani se je Trubar vrnil v Bad Urach, kjer je zagreto delal naprej. Med drugim je napisal več posvetil v različne glagolske in cirilske knjige (''Prvi del novoga testamenta'' 1562 in ''Articuli'' 1562). Naslednje leto, junija 1562, se je vrnil kot superintendent v Ljubljano. Zelo je bil zaposlen, vendar je še nadalje pisal nemška posvetila za hrvaške knjige, ki so jih izdajali v Ungnadovem zavodu. Sestavil in izdal (leta 1564) je ''Cerkveno ordningo, ''to je cerkveni red za slovensko cerkev. S tem redom je posegel v pravice deželnega kneza, ki je dal knjigo zapleniti, Trubarja pa izgnati. Besedilo velja za prvi pravni tekst v našem jeziku. Po vrnitvi v Nemčijo je Trubar bival nekaj mesecev v [[Lauffen]]u ob [[Neckar]]ju, nato se je za stalno naselil v [[Derendingen, Tübingen|Derendingen]]u, kjer je bil župnik do smrti. Tu je leta 1566 izdal ''Ta celi psalter Davidov'', nov ''Abecedarij'' in nemško-slovenski ''Ta celi katehismus'' ... Leta 1567 se je za kratek čas vrnil na Slovensko, da bi za nekega nemškega teologa od osmanskih ujetnikov v Ljubljani in [[Ribnica|Ribnici]] kaj več poizvedel o [[koran]]u. Po sedmih letih, torej leta 1574, je dal v tisk tretjo izdajo pesmarice z naslovom ''Ta celi katehismus … inu pejsni''. Tri leta kasneje je končal svoje življenjsko delo s prevodom ''Noviga testamenta puslednji dejl''; pet let pozneje pa je v celoti ponovno izdal popravljen ''Ta celi novi testament''. Zadnje njegovo delo je prevod Lutrove ''Hišne postile'', ki jo je šele devet let po njegovi smrti izdal njegov mlajši sin [[Felicijan Trubar|Felicijan]]. Trubar je umrl star 78 let v Derendingenu, kjer je tudi pokopan. == Označitve Primoža Trubarja == Ob 505. obletnici rojstva Primoža Trubarja mu je spletni iskalnik [[Google]] posvetil svojo naslovnico ("[[Google Doodle]]").<ref>{{navedi splet |url= http://www.google.com/doodles/finder/2013/All%20doodles |title= Doodles/2013 |accessdate=8. junij 2013 |date= |format= |work=Google inc. }}</ref> Trubar ima v Sloveniji ducat javnih spomenikov, od Murske Sobote in Lendave, Celja, Loke pri Zidanem mostu, Velikih Lašč do Rubij (Sovodnje pri Gorici). Posamezni stojijo v njegovi rojstni vasi, pred cerkvijo, v kateri je bil krščen, v krajih, kjer je bil župnik. Najbolj znan in likovno izjemen je ljubljanski spomenik na robu Tivolija. Predstavlja celopostavnega pridigarja. Fran Berneker ga je izklesal iz marmorja iz Laasa. == Bibliografija == [[Slika:Primož Trubar - Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (cover).jpg|thumb|right|200px|[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta ]]'' (1557)]] [[Slika:Primož Trubar - Cerkovna ordninga 1564.pdf|thumb|right|200px|''[[Cerkovna ordninga]]'' (1564)]] [[Slika:Primož Trubar - Hišna Postila.jpg|thumb|right|200px|[[Hishna postilla]]'' (1595)]] Večina del, ki jih je Trubar napisal v slovenskem jeziku, je bila natisnjena v Tübingenu: # ''[[Catechismus (1550)|Catechismus]]'' {{COBISS|ID=109441536}}, 1550 # ''[[Abecedarium]]'' {{COBISS|ID=10698553}}, 1550 # ''[[Catechismvs]]'', 1555 # ''[[Abecedarivm]]'', 1555 # ''[[Ta evangeli svetiga Matevsha]]'' {{COBISS|ID=36383232}}, 1555 # ''[[Ena molitov tih kerszhenikov]]'', 1555 # ''[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]]'', {{COBISS|ID=57301248}}, 1557, [[doi:10.3931/e-rara-79377]] (Digitalizirano naprej [[E-rara]]). # ''[[Ta slovenski koledar]]'' 1557 (ponovno 1582) # ''[[En regišter... Ena kratka postila]]'', 1558 # ''[[Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta]]'', 1560 # ''[[Register (1561)|Register]]'', 1561 # ''[[Svetiga Pavla ta dva listy htim Corintariem]]'', 1561 # ''[[Articuli|Articvli]]'', 1562 # ''[[Cerkovna ordninga]]'', {{COBISS|ID=104502528}} 1564 # ''[[Ta celi psalter Dauidou]]'', {{COBISS|ID=54951680}} 1566 # ''[[Abecedarivm]]'' {{COBISS|ID=1487475}}, 1566 # ''[[Ta celi catehismvs]]'' {{COBISS|ID=179186944}}, 1567 # ''[[Ena duhovska peissen svbper Turke]]'' {{COBISS|ID=10707769}}, 1567 # ''[[Svetiga Pavla lystvvi]]'', 1567 # ''[[Eni psalmi, ta celi catehismus]]'' {{COBISS|ID=121661184}}, 1567 # ''[[Try duhouske peisni]]'', 1567 # ''[[Catehismvs sdveima islagama]]'', 1567 # ''[[Noviga testamenta pvsledni deil]]'', 1567 # ''[[Ta pervi psalm shnega triiemi islagami]]'', 1569 # ''[[Ta celi nov testament]]'', 1582 ([http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 e-izdaja v Zbranih delih primoža Trubarja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110319200311/http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 |date=2011-03-19 }}) # ''[[Hishna postilla]]'' {{COBISS|ID=53542144}}, 1595 Trubarjevi predgovori in posvetila hrvaškim knjigam: #''[[Katehikismus. Edna malahna knjiga]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1561 #''[[Katehikismus. Edna malahna knjiga]]'' (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo in soavtorstvo hrvaškega predgovora, 1561 #''[[Artikuli]]'' (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562 #''[[Artikuli]]'' (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562 #''[[Edni kratki razumni nauci]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562 #''[[Edni kratki razumni nauci]]'' (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562 #''[[Postila]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško in prevedeno posvetilo, 1562 #''[[Prvi dell Novoga testamenta]]'' (hrvaško v glagolici) Trubarjevo nemško posvetilo, 1562 #''[[Postila]]'' (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega in prevedenega predgovora, 1563 #''[[Prvi del Novoga teštamenta]]'' (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila, 1563 == Glej tudi == * [[Slovenski prevodi Svetega pisma]] * [[Slovenski skladatelji (Saša Šantel)|slika slovenskih skladateljev Saše Šantla]] * [[dan Primoža Trubarja]] * [[Primož Trubar (pesnitev)]] * [[Velikolaška kulturna pot]] * [[Protestantizem na Slovenskem]] * [[Trubarjeva domačija]] == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == *[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Boris Golec, ''Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu.''] Elektronska izdaja. ZRC SAZU, 2013 *[[Boris Golec]]: Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? V: Vera in hotenja. Ur. Sašo Jerše, Ljubljana, Slovenska matica, 2009. * [[Jože Javoršek]], ''Primož Trubar'', Partizanska knjiga, Ljubljana,[[1986]], 2. dopolnjena izdaja ob štiristoletnici Trubarjeve smrti {{COBISS|ID=16324865}} * [[Mihael Glavan]], ''Trubarjev album : romanje s Trubarjem'', Ljubljana: Mladinska knjiga, [[2008]], {{COBISS|ID=240776960}} * ''Teologija reformatorja Primoža Trubarja'' (zbornik, ZRC SAZU, 2018) *[[Kozma Ahačič]]: Nova odkritja o slovenski protestantiki. Slavistična revija 61/4, 2013, str. 543-555. *[[Kozma Ahačič]] (ur.): Primož Trubar - Abecednik (1550). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2008. *[[Kozma Ahačič]] (ur.): Primož Trubar - Katekizem (1550). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009. *{{SloBio|id=729148|avtor=Rajhman Jože|ime=Trubar Primož|vir=SBL}} == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{kategorija v Zbirki}} * {{Dlib|ime=Primož Trubar}} *[https://www.pei.si/zaloznistvo/zbrana-dela-primoza-trubarja/ Zbrana dela Primoža Trubarja] * [[v:Primož+Trubar|Primož Trubar na Wikiverzi]] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/primoz-trubar-500-let-kasneje/ Dokumentarna oddaja o P. Trubarju] {{Slovenski skladatelji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trubar, Primož}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski protestantski duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]] [[Kategorija:Primož Trubar| ]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Slovenski biblicisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Slovenski protestanti]] 0xz5cgp2r6mphmzzsyhpw6jma4uymb7 8 17115 6744986 6700269 2026-08-31T10:40:30Z GeographieMan 179499 odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti 6744986 wikitext text/x-wiki {{Fmbox | image = [[File:Wikipedians of Slovenia User Group.svg|40px|link=:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group]] | style = border:1px solid #5aaa7c; width:80%; margin:0 auto; | text = 8. septembra ob 18.00 bo prek Google Meeta potekalo odprto srečanje [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. '''Vabljeni vsi – [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|prijavite se tukaj]]!''' }} 4orv508miq8pg4jkyab8jzpcnh8gyo1 6744987 6744986 2026-08-31T10:41:19Z GeographieMan 179499 6744987 wikitext text/x-wiki {{Fmbox | image = [[File:Wikipedians of Slovenia User Group.svg|40px|link=:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group]] | style = border:1px solid #5aaa7c; width:80%; margin:0 auto; | text = 8. septembra ob 18.00 bo prek Google Meeta potekalo odprto srečanje [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. <br />'''Vabljeni vsi – [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|prijavite se tukaj]]!''' }} 05vm40q5c4ubdhvcje4iilpy2uxqnxh 10 18196 6744626 5995847 2026-08-30T13:38:54Z A09 188929 predelano v {{sidebar}} 6744626 wikitext text/x-wiki {{Sidebar | name = Iran | title = [[Zgodovina Irana]] in [[Perzija|Perzije]] | contentclass = hlist | heading1 = Antika | content1 = * [[Medijsko cesarstvo|Medijci]] (728–550 pr. n. št.) *[[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidi]] (648–330 pr. n. št.) *[[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidi]] (312–47 pr. n. št.) *[[Partsko cesarstvo|Parti]] (247 pr. n. št.–224) *[[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]] (226–650) | heading2 = Srednji vek | content2 = *[[Samanidska dinastija|Samanidi]] (819–999) *[[Bujidska dinastija|Bujidi]] (934–1062) *[[Seldžuško cesarstvo|Seldžuki]] (1037–1194) *[[Horezmijsko cesarstvo]] (1077–1231) *[[Ilkanat]] (1256–1335) | heading3 = Novi vek | content3 = *[[Safavidi]] (1501–1736) *[[Zandi]] (1751–1794) *[[Kadžarsko cesarstvo]] (1785–1925) | heading4 = Moderna doba | content4 = *[[Pahlavi]] (1925–1979) *[[iranska revolucija]] (1979) *[[Islamska republika Iran]] (1980–) }} <noinclude> [[Kategorija:Predloge za Iran]] [[Kategorija:Zgodovinske predloge]] </noinclude> 9uyp05rfemgol75b72yyi7gnzji7yb9 0 19944 6744601 6622797 2026-08-30T12:43:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez virov}} 6744601 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Jezikovna družina |name=Lužiščina |altname=lužiška srbščina, wendisch |region=[[Lužica]] |familycolor=Indo-European |fam2 = [[baltoslovanski jeziki|baltoslovanski]] |fam3 = [[slovanski jeziki|slovanski]] |fam4 = [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski]] |child1=[[gornjelužiška srbščina]] |child2=[[dolnjelužiška srbščina]] |map=Лужицкие сербы на карте Германии.svg |mapcaption=Lužiško govoreča regija v [[Nemčija|Nemčiji]] |iso2=wen |iso5=wen |glotto=sorb1249 |glottorefname=Sorbian }} [[File:Bautzen Ortsschild.jpg|thumb|left|Dvojezični napis v [[Budišin|Budišinu]]]] Pojem '''lúžiščina''' ali '''lúžiška sŕbščina''' (zgodovinsko [[nemščina|nemško]] ''Wendisch'') vključuje pravzaprav dva sorodna [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanska]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]] ([[gornjelužiška srbščina]] in [[dolnjelužiška srbščina]]), ki ju ne smemo zamenjevati z [[južnoslovanski jeziki|južnoslovansko]] [[srbščina|srbščino]]. Govorita se v vzhodnem delu [[Nemčija|Nemčije]] (ob [[Državna meja|meji]] s [[Poljska|Poljsko]] in [[Češka|Češko]]), v [[pokrajina|pokrajini]] z [[zgodovina|zgodovinskim]] [[ime]]nom [[Lužica]] (gornjelužiško ''Łužica'', dolnjelužiško ''Łužyca'', [[nemščina|nemško]] ''Lausitz''). [[Lužiški Srbi]] niso nikoli imeli [[nacija|nacionalne]] [[država|države]] in so bili izpostavljeni [[germanizacija|germanizaciji]], zato sta se jezika ohranila le med razmeroma maloštevilno skupino govorcev. Danes sta uradno priznana kot [[manjšina|manjšinska]] jezika v Nemčiji. Središče Lužiških Srbov je [[mesto]] [[Budyšin]] (nem. Bautzen). Lužiška srbščina in [[slovenščina]] sta med redkimi jeziki v [[Evropa|Evropi]], ki ohranjata [[dvojina|dvojino]]. Gornja lužiška srbščina ([[Seznam kod ISO 639-2|ISO koda]] '''HSB''') se govori v jugovzhodnih predelih nemške zvezne dežele [[Saška]] (Sachsen), število njenih govorcev pa je približno 55.000. Dolnjelužiško srbščino ([[Seznam kod ISO 639-2|ISO koda]] '''DSB''') govori okoli 14.000 ljudi v zvezni deželi [[Brandenburška|Brandenburški]]. Na lužiškosrbsko pisavo sta vplivali tako [[poljščina|poljska]] kot [[češčina|češka]] [[abeceda]]. {| |----- valign="top" | {| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 |+ ''Gornjelužiškosrbska abeceda'' |----- ! bgcolor="a0e0a0" | Velika črka ! bgcolor="a0e0a0" | Mala črka |----- | '''A''' || '''a''' |----- | '''B''' || '''b''' |----- | '''C''' || '''c''' |----- | '''Č''' || '''č''' |----- | colspan=2 | &nbsp; |----- | '''D''' || '''d''' |----- | '''DŹ''' ''ali'' '''Dź''' || '''dź''' |----- | '''E''' || '''e''' |----- | '''Ě''' || '''ě''' |----- | '''F''' || '''f''' |----- | '''G''' || '''g''' |----- | '''H''' || '''h''' |----- | '''CH''' ''ali'' '''Ch''' || '''ch''' |----- | '''I''' || '''i''' |----- | '''J''' || '''j''' |----- | '''K''' || '''k''' |----- | '''Ł''' || '''ł''' |----- | '''L''' || '''l''' |----- | '''M''' || '''m''' |----- | '''N''' || '''n''' |----- | '''Ń''' || '''ń''' |----- | '''O''' || '''o''' |----- | '''Ó''' || '''ó''' |----- | '''P''' || '''p''' |----- | '''R''' || '''r''' |----- | colspan=2 | &nbsp; |----- | '''Ř''' || '''ř''' |----- | '''S''' || '''s''' |----- | '''Š''' || '''š''' |----- | colspan=2 | &nbsp; |----- | '''T''' || '''t''' |----- | '''Ć''' || '''ć''' |----- | '''U''' || '''u''' |----- | '''W''' || '''w''' |----- | '''Y''' || '''y''' |----- | '''Z''' || '''z''' |----- | '''Ž''' || '''ž''' |----- | colspan=2 | &nbsp; |} | {| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 |+ ''Spodnjelužiškosrbska abeceda'' |----- ! bgcolor="a0e0a0" | Velika črka ! bgcolor="a0e0a0" | Mala črka |----- | '''A''' || '''a''' |----- | '''B''' || '''b''' |----- | '''C''' || '''c''' |----- | '''Č''' || '''č''' |----- | '''Ć''' || '''ć''' |----- | '''D''' || '''d''' |----- | '''DŹ''' ''ali'' '''Dź''' || '''dź''' |----- | '''E''' || '''e''' |----- | '''Ě''' || '''ě''' |----- | '''F''' || '''f''' |----- | '''G''' || '''g''' |----- | '''H''' || '''h''' |----- | '''CH''' ''ali'' '''Ch''' || '''ch''' |----- | '''I''' || '''i''' |----- | '''J''' || '''j''' |----- | '''K''' || '''k''' |----- | '''Ł''' || '''ł''' |----- | '''L''' || '''l''' |----- | '''M''' || '''m''' |----- | '''N''' || '''n''' |----- | '''Ń''' || '''ń''' |----- | '''O''' || '''o''' |----- | colspan=2 | &nbsp; |----- | '''P''' || '''p''' |----- | '''R''' || '''r''' |----- | '''Ŕ''' || '''ŕ''' |----- | colspan=2 | &nbsp; |----- | '''S''' || '''s''' |----- | '''Š''' || '''š''' |----- | '''Ś''' || '''ś''' |----- | '''T''' || '''t''' |----- | colspan=2 | &nbsp; |----- | '''U''' || '''u''' |----- | '''W''' || '''w''' |----- | '''Y''' || '''y''' |----- | '''Z''' || '''z''' |----- | '''Ž''' || '''ž''' |----- | '''Ź''' || '''ź''' |} |} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|lužiška srbščina|Lužiška srbščina}} * [http://www.sorben.com/ski/index.htm Fundacija Lužiških Srbov] (v lužiški srbščini, nemščini, angleščini, češčini in poljščini) * [http://gcjm.dyndns.org/adnw/englisch/frame_e.htm Nemško - spodnjelužiškosrbski slovar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051220071325/http://gcjm.dyndns.org/adnw/englisch/frame_e.htm |date=2005-12-20 }} * [http://enricu.wordpress.com/webova-kavarna/kurs-serbskeje-rece-kurz-luzicke-srbstiny/ Tečaj gornjelužiške srbščine (dialogi)] * [http://enricu.wordpress.com/webova-kavarna/kurs-serbskeje-rece-kurz-luzicke-srbstiny/kurs-serskeje-rece-blun/ Kurs serskeje rěce / Bluń], tečaj lužiške srbščine (dialogi) '''v narečju srednje Lužice (''zapadna Grodkowska narěč'')''' {{InterWiki|code=hsb}} {{Interwiki|code=dsb}} {{Slovanski jeziki}} {{normativna kontrola}} {{lang-stub}} [[Kategorija:Zahodnoslovanski jeziki]] [[Kategorija:Jeziki Nemčije]] [[Kategorija:Lužica]] 8aq4kzxn5lm2imrwvye6v54vs5xyukd 0 21492 6744854 6735746 2026-08-30T22:39:39Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6744854 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Milan Bratec]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Mojca Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Josip Fon]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Ignacija Fridl Jarc]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Bojana Hudales Kori]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livio Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] *[[Tone Kajzer]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Monika Kirbiš Rojs]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Katja Kokot]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Silvo Komar]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Josip Košuta]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Alojz Kovše]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Franci Matoz]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Peter Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Mateja Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Polona Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Borut Rončević]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Katja Vadnal]] * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Mihael Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] g69qyxug12uq7nad7v6xf6glvqksqbq 0 24519 6744706 6744324 2026-08-30T15:45:57Z Neka oseba 238731 6744706 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = Italijanska vojna mornarica | native_name = Marina Militare Italiana | image = [[File:Coat of arms of Marina Militare.svg |150px]] | caption = Oznaka Italijanske vojne mornaric | dates = 1946–''danes'' | country = [[Italija]] | allegiance = | branch = mornarica | type = [[Vojna mornarica]] | role = | size = | command_structure = | current_commander = [[File:Flag of the chief of staff of the Marina Militare.svg |30px]] [[admiral]] Giuseppe Berutti Bergotto | garrison = | ceremonial_chief = | nickname = | motto = Patria e Onore (domovina in čast) | colors = [[modra]] in [[bela]] | march = | mascot = <!-- Insignia --> | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | equipment = [[Letalonosilka]] 2x<br />[[Amfibijskodesantna ladja]] 3x<br />[[Rušilec]] 3x<br />[[Fregeta]] 10x<br />[[Patruljna ladja]] 17x<br />[[Pomožna ladja]] 63x (ne vključuje vlečilcev) | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[Slika:Naval ensign of Italy.svg|center|border|200px]] | identification_symbol_label = Zastava vojne mornarice | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Italijanska vojna mornarica''' ({{jezik-it|Marina Militare Italiana}}; [[kratica]] '''MMI''') je veja [[italijanske oborožene sile|italijanskih oboroženih sil]], ki skrbi za varovanje [[italija]]nskega [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in [[obala|obale]]. == Poslanstvo == Mornarica predstavlja operativno pomorsko komponento vojaške obrambe italijanske države. Poleg opravljanja značilnih nalog italijanskih oboroženih sil (obramba države, ustvarjanje miru in varnosti, varovanje svobodnih institucij itd.) ima mornarica pristojnost nad: * pomorskimi komunikacijskimi potmi onkraj meja teritorialnega morja in nadzorom odprtega morja; * bojem proti piratstvu; * prispevkom k boju proti trgovini z drogami; * prispevkom k preprečevanju in boju proti trgovini z migranti po morju; * oskrbo z vodo manjših otokov; * integracijo sistema nadzora in reševanja na morju; * preprečevanjem onesnaževanja morja; * dejavnostmi civilne zaščite med naravnimi nesrečami in izrednimi zdravstvenimi razmerami; * sodelovanjem z organizacijami in inštituti na področju varstva morskega okolja, tehnološkimi inovacijami na področju obnovljivih virov energije in dvojne rabe ladijskega načrtovanja. == Zgodovina == === Nastanek === Nastanek mornarice bodočega Kraljevstva Sardinije, kasneje Kraljevine Italije, sega v obdobje Savojske vojvodine, ki je imela dostop do morja od leta 1388 po osvojitvi Nice. Zgodovinarji za ustanovitveno dejanje savojske mornarice štejejo vojaško posredovanje admirala Andree Provane di Leinìja v bitki pri Lepantu leta 1571. Mornarica Kraljevine Sardinije ali sardinska mornarica je bila ustanovljena z novo ustanovljenim Kraljevstvom Sardinijo leta 1713, potem ko so savojski vojvode istega leta osvojili Kraljevino Sicilijo. Njen namen je bil vzpostaviti povezavo s celino in zaščititi nove obale. Pridobljene so bile štiri sicilijanske galeje, leta 1716 pa so bile dokončane tri jadrnice: Vittorio, zgrajena v Angliji, Santa Rosalia in Beato Amedeo, zgrajena v palermskem Arsenalu in oborožena s štirideset do šestdesetimi topovi. === Kraljevina italija === Italijanska mornarica se je rodila 17. novembra 1860 z združitvijo mornarice [[Kraljevina Sardinija|Kraljevine Sardinije]] z mornarico Obeh Sicilij, Velikega vojvode Toskane in Papeške mornarice ter se 17. marca 1861 po razglasitvi [[Italijansko kraljestvo|Kraljevine Italije]] s strani torinskega parlamenta preimenovala v Kraljevo mornarico. [8] 10. januarja 1861 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za mornarico, ločeno od Vojnega. Istega leta je bil ustanovljen "Mornariški polk", ki se je skozi desetletja razvil v današnjo marinsko brigado "San Marco", in Kraljeva šola inženirskih študentov, danes znana kot Šola za mornariške nižje častnike. Leta 1881 je bila v Livornu odprta Pomorska akademija za usposabljanje bodočih častnikov. Leta 1866 je parna korveta Magenta izplula in bila prva ladja kraljeve mornarice, ki je obplula svet, kar je bilo dokončano dve leti pozneje. Po [[Bitka pri Visu (1866)|bitki pri Visi]] se je najprej udeležila italijansko-turške vojne in nato prve svetovne vojne; v slednji ni nikoli sodelovala v nobeni pravi "pomorski bitki" z [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrsko floto]], vendar so dejanja, ki so kasneje postala Xª Flottiglia MAS, ostala znana. Leta 1869 je bil odprt arzenal La Spezia, pomorska baza, ki se uporablja še danes. Leta 1872 je bil ustanovljen Hidrografski inštitut mornarice, odgovoren za izdelavo uradne pomorske dokumentacije italijanske države. Nekaj ​​let pozneje, leta 1890, je bila splavljena kraljeva podmornica Delfino, s čimer je bila zasnovana podvodna komponenta. Leta 1909 je poročnik Mario Calderara pridobil prvo italijansko dovoljenje za pilota letala, kar je nekaj let pozneje (1913) omogočilo ustanovitev "Letalske službe kraljeve mornarice", ki se je kasneje preoblikovala v današnje pomorsko letalstvo. Leta 1911 je bil ustanovljen Direktorat za svetilnike in pomorske signale. Leta 1914 je kapitan mornariškega inženirja Alessandro Guidoni izvedel prve poskuse izstreljevanja torpedov iz hidroplanov. Istega leta je bilo ustanovljeno poveljstvo pomorske vojske, iz katerega je leta 1940 nastalo vrhovno poveljstvo pomorskih sil. Med prvo svetovno vojno je leta 1918 potekala odprava Premuda, ki jo mornarica vsako leto 10. junija obeležuje kot "dan mornarice". Leta 1931 je bila splavljena kraljeva vadbena ladja Amerigo Vespucci, najstarejša enota mornarice. === Druga svetovna vojna === Proti koncu druge svetovne vojne, je bila Italija videti kot država, ki jo je pet let trajal spopad; kljub pomembnemu prispevku italijanskih pomorskih sil v obdobju sobojevanja je bila mornarica po premirju, razglašenem 8. septembra 1943, in sporazumu o sodelovanju z zavezniki, podpisanem v Tarantu 23. septembra istega leta, v zelo slabem stanju, infrastruktura in objekti pa so bili večinoma neuporabni, pristanišča pa so bila minirana ali polna potopljenih razbitin. == Pripadniki == Trenutno ima okoli 37.300 pripadnikov (od tega 5.300 [[nabornik]]ov, 1.500 pripadnikov [[mornariško letalstvo|mornariškega letalstva]], 2.100 pripadnikov [[mornariška pehota|mornariške pehote]] in 600 pripadnikov [[specialne sile|specialnih sil]]). Do [[2007]] naj bi se število zmanjšalo na okoli 34.000. == Organizacija<ref>{{Navedi splet|title=Italian Navy - Marina Militare|url=http://www.marina.difesa.it/EN/Pagine/default.aspx|website=www.marina.difesa.it|accessdate=2026-01-13|language=it-IT}}</ref> == * '''Generalštab mornarice''' ** Načelnik generalštaba mornarice (Capo di stato maggiore della Marina) ** Namestnik načelnika generalštaba mornarice (Sottocapo di Stato Maggiore della Marina) ** '''Operativni steber''' *** [[File:LOGO CINCNAV.jpg|30px]]'''Poveljstvo pomorske flote''' **** 1. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV UNO) v ([[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]]) ***** 1x rušilec. ***** 6x freget, ***** 1x pomožna ladja za elektronsko opazovanje. ***** 3x Vadbene ladje ***** 1. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza La Spazia **** 2. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV DUE) v ([[Taranto]]) ***** 1x [[letalonosilka]] ***** 1x [[rušilec]]. ***** 8x [[Fregate razreda Admiral Gorškov|freget]], ***** 1x [[pomožna ladja]] za elektronsko opazovanje. ***** 1x logistična ladje ***** 2. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza [[Taranto]] **** 3. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV TRE) v ([[Brindisi]]) ***** 1x nosilec helikopterjev. ***** 4x amfibijske transportne ladje, ***** 4x patruljne ladje. ***** 1. vlečilec ***** Mornariška baza [[Brindisi]] **** 4. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV 4) v ([[Augusta Raurica|Augusta]]) ***** 1. Mornariška eskadrilja [[Patruljna ladja|patruljnih ladji]] ***** 2. Mornariška eskadrilja patruljnih ladji , ***** 3. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza [[Taranto|Augusta]] **** 5. pomorski divizion, ([[kratica]]: MARICODRAG) v ([[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]]) ***** 54. divizion obalnih minolovcev ***** Eskadrilja hidrografskih in eksperimentalnih enot, ***** Center za usposabljanje za minsko bojevanje, **** Poveljstvo podmornic, ([[kratica]]: MARICOSOM) v ([[Rim]]) ***** Podmorniška flotilja, v (Taranto) **** Poveljstvo pomorskih zračnih sil, ([[kratica]]: COMFOAER) ***** Letalsko oporišče italijanske mornarice, v (Taranto) ****** Letalska skupina letalonosilke ****** 4. helikopterska skupina *****Helikopterska baza italijanske mornarice, v (Luni) ******1. helikopterska skupina, ******5. helikopterska skupina **** Poveljstvo amfibijskih sil, ([[kratica]]: COMFORANF) v ([[Brindisi]]) ***** Pomorska pehotna brigada San Marco **** C4 in varnostno poveljstvo, ([[kratica]]: COMC4s) **** 10. Poveljstvo obalne pomorske skupine, ([[kratica]]: COMGRUPNAVCOST DIECI) **** Center za usposabljanje zračno-pomorskega letenja, ([[kratica]]: MARICENTADD) *** '''Skupina lovcev in potapljačev "Teseo Tesei",''' ([[kratica]]: COMSUBIN) **** Operativna skupina za posebne naloge **** Skupina za podvodne operacije **** Šolska skupina **** Posebna mornariška skupina ** '''Logistično poveljstvo''' ** '''Poveljstvo za usposabljanje''' ** '''Hidrografski inštitut''' [[Slika:Organizacija Italijanske vojne mornarice (2026).png|alt=Organizacija Italijanske vojne mornarice (2026)|sredina|sličica|900x900_pik|Organizacija Italijanske vojne mornarice (2026)]] == Aktivna flota == === Podmornice === {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Imena ladji ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Komentar |- ! colspan="9" |Podmornice (8) |- | rowspan="4" |'''Sauro''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" | [[File:Longobardo (S524).jpg|200x200px]] | rowspan="4" |[[Podmornica]] | ''Salvatore Pelosi'' | S&nbsp;522 | 1988 | rowspan="4" | 1,862 t | rowspan="4" | Prva dva SSK v razredu bosta v poznih dvajsetih letih 21. stoletja zamenjana z dvema U212NFS, zadnja dva pa z dvema NFS EVO v tridesetih letih 21. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://www.marina.difesa.it/media-cultura/press-room/comunicati/Pagine/2021_0226_Firmato_il_contratto_per_i_Sottomarini_U212_NFS_Near_Future_Submarine.aspx | title=Firmato il contratto per i Sottomarini U212 NFS - Near Future Submarine - Marina Militare }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/12/u212-nfs-near-future-submarine-2nd-contract-amendment-awarded/ |title=U212 NFS (Near Future Submarine) 2nd Contract Amendment Awarded |work=Naval News |date=26 December 2022 |access-date=29 December 2022}}</ref> |- | ''Giuliano Prini'' | S&nbsp;523 | 1989 |- | ''Primo Longobardo'' | S&nbsp;524 | 1993 |- | ''Gianfranco Gazzana Priaroggia'' | S&nbsp;525 | 1995 |- | rowspan="4" |'''Todoro''' ''Type 212A'' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" | [[File:FIL7646.jpg|200x200px]] | rowspan="4" | [[Podmornica]] | ''Salvatore Todaro'' | S&nbsp;526 | 2006 | rowspan="4" | 1,830 t | rowspan="4" | <ref>{{cite web | url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-subacquee/Pagine/ClasseTodaro.aspx | title=Classe Todaro - Marina Militare }}</ref> |- | ''Scirè'' | S&nbsp;527 | 2007 |- | ''Pietro Venuti'' | S&nbsp;528 | 2016 |- | ''Romeo Romei'' | S&nbsp;529 | 2017 |} === Bojne ladje === {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Ime ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Komentar |- ! colspan="9" |Letalonosilke (2) |- | '''Cavour''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Italian aircraft carrier Cavour (550) underway in the Adriatic Sea on 2 February 2022 (220202-N-ED646-0287).JPG|200x200px]] |[[Lahka letalonosilka|Lahka]] [[Lahka letalonosilka|letalonosilka]] |''[[Cavour (C 550)|Cavour]]'' |550 |2008 |30,000 t |<ref name=":18">{{cite web |title=Fincantieri - Classe Cavour |url=https://www.fincantieri.com/it/prodotti-servizi/navi-militari/classe-cavour/ |access-date=14 May 2018 |website=fincantieri.com |language=it}}</ref> |- |'''Trieste''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Italian LHD Trieste.jpg|202x202px]] |[[Lahka letalonosilka|Lahka]] [[Lahka letalonosilka|letalonosilka]] |''[[Letalonosilka Trieste (Italija)|Trieste]]'' |L9890 |2024 |38,000 t |Naslednik lahke letalonosilke Giuseppe Garibaldi<ref>{{Cite web |title=Fincantieri {{!}} LHD Trieste class |url=https://www.fincantieri.com/en/products-and-services/naval-vessels/multirole-lhd/ |access-date=2024-03-29 |website=www.fincantieri.com |language=en}}</ref><ref name="Cavanna">{{cite web |last1=Cavanna |first1=Giacomo |title=Nave Trieste consegnata alla Marina Militare, la più grande nave dal dopoguerra |date=7 December 2024 |url=https://aresdifesa.it/nave-trieste-consegnata-alla-marina-militare-la-piu-grande-nave-dal-dopoguerra/ |publisher=Ares Difesa |access-date=7 December 2024}}</ref> |- ! colspan="9" |[[Amfibijskodesantna ladja|Amfibiskodesentne ladje]] (3) |- | rowspan="3" |'''San Giorgo''' | rowspan="3" style="text-align: center;" |'''3''' | rowspan="3" |[[File:San_Marco_(L9893)_underway_in_the_Mediterranean_Sea_on_16_June_2016.JPG|200x200px]] | rowspan="3" |[[Amfibijskodesantna ladja|Amfibiskodesentna ladja]] |''San Giorgio'' |L&nbsp;9892 |1988 | rowspan="3" |8,000 t | rowspan="3" |Načrtovana zamenjava z novejšim istim tipom ladje<ref name=":4">{{cite web |title=Fincantieri &#124; LHD 20000 T |url=https://www.fincantieri.com/en/products-and-services/naval-vessels/lhd-20000-t/ |access-date=2 August 2022 |archive-date=20 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170920092742/https://www.fincantieri.com/en/products-and-services/naval-vessels/lhd-20000-t/ |url-status=dead }}</ref><ref name=":5">{{cite web |last=Peruzzi |first=Luca |date=20 November 2023 |title=Italian MoD's Defence Planning Document 2023-2025: New Naval And Joint Programs |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/11/italian-mods-defence-planning-document-2023-2025-new-naval-and-joint-programs/ |access-date=20 November 2023 |website=Naval News}}</ref> |- |''San Marco'' |L&nbsp;9893 |1988 |- |''San Guisto'' |L&nbsp;9894 |1994 |- ! colspan="9" |Rušilec (2) |- | rowspan="2" |'''Orizzonte''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Nave Caio Duilio.jpg|200x200px]] | rowspan="2" |[[Rušilec]] |''Andrea Doria'' |D&nbsp;553 |2007 | rowspan="2" |7,050 t | rowspan="2" |<ref>{{Cite web |title=Doria - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/EN/thefleet/home/Pagine/AndreaDoria.aspx |access-date=2025-08-01 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web |title=Duilio - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/EN/thefleet/home/Pagine/CaioDuilio.aspx |access-date=2025-08-01 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> Načrtovana modernizacija.<ref>{{Cite web |title=Fincantieri {{!}} Contract for the MidLife upgrade (MLU) of the Horizon Class Frigates |url=https://www.fincantieri.com/en/media/press-releases/2023/contract-for-the-midlife-upgrade-mlu-of-the-horizon-class-frigates/ |access-date=2024-04-03 |website=www.fincantieri.com |language=en}}</ref> |- |''Gaius Duilius'' | style="text-align: center;" |D&nbsp;554 |2009 |- ! colspan="9" |[[Fregata|Fregate]] (10+4) |- | rowspan="10" |'''Bergamini''' | rowspan="10" style="text-align: center;" |'''10''' (+2 na naročilu) | rowspan="6" |[[File:Nave_Bergamini_3_(cropped).JPG|199x199px]] | rowspan="10" |Fregeta |''Carlo Bergamini'' |F&nbsp;590 |2013 | rowspan="10" |6,700 t | rowspan="10" |<ref>{{Cite web |last=Staff |first=Naval News |date=2025-07-31 |title=OCCAR delivers the 10th FREMM frigate to the Italian Navy |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2025/07/occar-delivers-the-10th-fremm-frigate-to-the-italian-navy/ |access-date=2025-08-01 |website=Naval News |language=en-US}}</ref> |- |''Luigi Rizzo'' |F&nbsp;595 |2017 |- |''Federico Martinengo'' |F&nbsp;596 |2018 |- |''Antonio Marceglia'' |F&nbsp;597 |2019 |- |''Spartaco Schergat'' |F&nbsp;598 |2025 |- |''Emilio Bianchi'' |F&nbsp;599 |2025 |- | rowspan="4" |[[File:Italian_frigate_Alpino_(F594)_underway_in_the_Ionian_Sea,_9_May_2023_(230509-N-NU642-0004)_(cropped).jpg|198x198px]] |''Virginio Fasan'' |F&nbsp;591 |2013 |- |''Carlo Margottini'' |F&nbsp;592 |2014 |- |''Carabiniere'' |F&nbsp;593 |2015 |- |''Alpino'' |F&nbsp;594 |2016 |- | rowspan="4" |'''Thaon di Revel''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' (+3 naročene) | rowspan="4" |[[File:Francesco Morosini (P-431) right front view at JMSDF Yokosuka Naval Base June 27, 2023 04.jpg|200x200px]] | rowspan="4" |[[Patruljna ladja|Večnamenska patruna ladja]] |''Paolo Thaon di Revel'' |P&nbsp;430 |2021 | rowspan="2" |5,830 t | rowspan="2" |''<small>[https://aresdifesa.it/i-ppa-multipurpose-combat-ship-della-marina-militare-saranno-portati-tutti-alla-configurazione-full-combat-system/]</small>'' |- |''Francesco Morosini'' |P&nbsp;431 |2022 |- |''Raimondo Montecuccoli'' |P&nbsp;432 |{{dts|23 September 2023|format=y|abbr=on}} |5,880 t |<ref name=":1">{{Cite web |title=OCCAR - PPA - MULTIPURPOSE PATROL SHIP |url=https://www.occar.int/our-work/programmes/ppa-multipurpose-patrol-ship |access-date=2024-10-02 |website=www.occar.int}}</ref>''<small>[https://aresdifesa.it/i-ppa-multipurpose-combat-ship-della-marina-militare-saranno-portati-tutti-alla-configurazione-full-combat-system/]</small>'' |- |''Giovanni delle Bande Nere'' |P 434 |2024 |6,270 t |<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |title=Fincantieri {{!}} Fincantieri delivers the fourth PPA "Giovanni delle Bande Nere" in Muggiano |url=https://www.fincantieri.com/en/media/press-releases/2024/fincantieri-delivers-the-fourth-ppa-giovanni-delle-bande-nere-in-muggiano/ |access-date=2024-10-02 |website=www.fincantieri.com |language=en}}</ref> |- ! colspan="9" |Patruljne ladje (9) |- | rowspan="4" |'''Comandanti''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" |[[File:US Navy 100528-N-3136P-207 An Italian Navy visit, board, search and seizure team returns to the Italian Navy offshore patrol vessel ITS Comandante Foscari (P-493).jpg|200x200px]] | rowspan="6" |[[Patruljna ladja]] |''{{ill|Comandante Cigala Fulgosi (P 490)|lt=Comandante Cigala Fulgosi|it|Classe Comandanti#Cassiopea (P 401)}}'' |P&nbsp;490 | rowspan="4" |2004 | rowspan="4" |1,520 t | rowspan="4" |Načrtovana zamenjava do leta 2030<ref name=":28" /> |- |''{{ill|Comandante Borsini (P 491)|lt=Comandante Borsini|it|Classe Comandanti#Comandante Borsini (P 491)}}'' |P&nbsp;491 |- |''{{ill|Comandante Bettica (P 492)|lt=Comandante Bettica|it|Classe Comandanti#Comandante Bettica (P 492)}}'' |P&nbsp;492 |- |''{{ill|Comandante Foscari (P 493)|lt=Comandante Foscari|it|Classe Comandanti#Comandante Foscari (P 493)}}'' |P&nbsp;493 |- | rowspan="2" |'''Sirio''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Pattugliatore Orione.jpg|200x200px]] |{{ship|Italian patrol vessel|Sirio|P 409|2}} |P&nbsp;409 | rowspan="2" |2003 | rowspan="2" |1,549 t | rowspan="2" |<ref>{{cite web | url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Sirio.aspx | title=Sirio - Marina Militare }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Orione.aspx | title=Orione - Marina Militare }}</ref> Načrtovana zamenjava<ref name=":28">{{Cite web |date=2024-03-28 |title=La nuova generazione di pattugliatori della Marina Militare – Analisi Difesa |url=https://www.analisidifesa.it/2023/09/la-nuova-generazione-di-pattugliatori-della-marina-militare/ |access-date=2024-04-02 |language=it-IT}}</ref> |- |{{ship|Italian patrol vessel|Orione|P 410|2}} |P&nbsp;410 |- | rowspan="3" |'''Cassiopea''' | rowspan="3" style="text-align: center;" |'''3''' | rowspan="3" |[[File:Spica_P403.jpg|200x200px]] | rowspan="3" |[[Patruljna ladja]] |''{{ill|Cassiopea (P 401)|lt=Cassiopea|it|Classe Cassiopea#Cassiopea (P 401)}}'' |P&nbsp;401 |1989 | rowspan="3" |1,499 t | rowspan="3" |Zamenjava do leta 2028-2030<ref name=":283">{{Cite web |date=2024-03-28 |title=La nuova generazione di pattugliatori della Marina Militare – Analisi Difesa |url=https://www.analisidifesa.it/2023/09/la-nuova-generazione-di-pattugliatori-della-marina-militare/ |access-date=2024-04-02 |language=it-IT}}</ref> |- |''{{ill|Spica (P 403)|lt=Spica|it|Classe Cassiopea#Spica (P 403)}}'' |P&nbsp;403 |1991 |- |''{{ill|Vega (P 404)|lt=Vega|it|Classe Cassiopea#Vega (P 404)}}'' |P&nbsp;404 |1992 |- ! colspan="9" |Patruljni čoln (6) |- | rowspan="4" |'''Esploratore''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" |[[File:Vedetta (P 407).jpg|200x200px]] | rowspan="4" |[[Patruljni čoln]] |''{{ill|Esploratore (P 405)|lt=Esploratore|it|Classe Esploratore#Esploratore}}'' |P&nbsp;405 |1997 | rowspan="4" |188 t | rowspan="4" |<ref>{{cite web | url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Esploratore.aspx | title=Esploratore - Marina Militare }}</ref> |- |''{{ill|Sentinella (P 406)|lt=Sentinella|it|Classe Esploratore#Sentinella}}'' |P&nbsp;406 |1998 |- |''{{ill|Vedetta (P 407)|lt=Vedetta|it|Classe Esploratore#Vedetta}}'' |P&nbsp;407 |1999 |- |''{{ill|Staffetta (P 408)|lt=Staffetta|it|Classe Esploratore#Staffetta}}'' |P&nbsp;408 |2005 |- | rowspan="2" |'''Angelo Cabrini''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Nave_Angelo_Cabrini.jpg|200x200px]] | rowspan="2" |[[Patruljni čoln]] |{{ship|Italian patrol boat|Angelo Cabrini|P 420|2}} |P&nbsp;420 |2019 | rowspan="2" |190 t | rowspan="2" |Del Skupine lovcev in potapljačev "Teseo Tesei"<ref>{{cite web | url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/nuovi_progetti_2/Pagine/UNPAV.aspx | title=UNPAV: Unità navale polifunzionale ad altissima velocità - Marina Militare }}</ref> |- |{{ship|Italian patrol boat|Tullio Tedeschi|P 421|2}} |P&nbsp;421 |2020 |- ! colspan="9" |Minolovci (10) |- | rowspan="2" |'''Lerici''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Vieste_M5553.jpg|200x200px]] | rowspan="2" |[[Minolovec|Minlovec]] |{{ship|Italian minehunter|Milazzo|M 5552|2}} |M&nbsp;5552 | rowspan="2" |1985 | rowspan="2" |503 t | rowspan="10" |Načrtovana zamenjava <ref name=":292">{{Cite web| title=Schema di decreto ministeriale di approvazione del programma pluriennale di A/R n. SMD 8/2022, denominato "Cacciamine di nuova generazione (CNG)", relativo all'acquisizione di 12 unità navali tipo "Cacciamine di nuova generazione (CNG)" e relativo sostegno tecnico-logistico decennale Atto del Governo 410 | language=it | trans-title=Draft ministerial decree approving the multi-year A/R program no. SMD 8/2022, called "New Generation Minehunters (CNG)", relating to the acquisition of 12 "New Generation Minehunters (CNG)" type naval units and related ten-year technical-logistical support Government Act 410 | url=https://documenti.camera.it/leg18/dossier/pdf/DI0520.pdf | archive-url=https://web.archive.org/web/20221124112107/https://documenti.camera.it/Leg18/Dossier/Pdf/DI0520.Pdf | archive-date=2022-11-24}}</ref><ref name=":302">{{Cite web |date=2024-03-29 |title=A Intermarine il contratto per il progetto dei cacciamine di nuova generazione – Analisi Difesa |url=https://www.analisidifesa.it/2021/02/a-intermarine-il-contratto-per-il-progetto-dei-cacciamine-di-nuova-generazione/ |access-date=2024-04-03 |language=it-IT}}</ref> |- |{{ship|Italian minehunter|Vieste|M 5553|2}} |M 5553 |- | rowspan="8" |'''''Gaeta''''' | rowspan="8" style="text-align: center;" |'''8''' | rowspan="8" |[[File:MM_Crotone_M5558.jpg|200x200px]] | rowspan="8" |[[Minolovec|Minlovec]] |{{ship|Italian minehunter|Gaeta|M 5554|2}} |M&nbsp;5554 | rowspan="2" |1992 | rowspan="8" |720 t |- |{{ship|Italian minehunter|Termoli|M 5555|2}} |M&nbsp;5555 |- |{{ship|Italian minehunter|Alghero|M 5556|2}} |M&nbsp;5556 | rowspan="2" |1993 |- |{{ship|Italian minehunter|Numana|M 5557|2}} |M&nbsp;5557 |- |{{ship|Italian minehunter|Crotone|M 5558|2}} |M&nbsp;5558 | rowspan="2" |1994 |- |{{ship|Italian minehunter|Viareggio|M 5559|2}} |M&nbsp;5559 |- |{{ship|Italian minehunter|Chioggia|M 5560|2}} |M&nbsp;5560 | rowspan="2" |1996 |- |{{ship|Italian minehunter|Rimini|M 5561|2}} |M&nbsp;5561 |- ! colspan="9" |Elektronska obveščevalna dejavnost (1) |- |'''Elettra''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Elettra_A5340.jpg|200x200px]] |Ladja za elektronsko obveščevanje |{{ship|Italian ship|Elettra|A 5340|2}} |A&nbsp;5340 |2003 |3,180 t | |} === Pomožne ladje === Med pomožnimi in podpornimi ladjami so:<ref>{{cite web |title=Flotta e mezzi – Navi |url=http://www.marina.difesa.it/uominimezzi/navi/Pagine/Homepage.aspx |publisher=[[Italian Navy|Marina Militare]] |language=it |accessdate=7 May 2013}}</ref> {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Ladja ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="9" |Logistične pomožne ladje (3) |- | rowspan="2" |'''Vulcano''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' (+2 načrtovani) | rowspan="2" |[[File:USS Gerald R. Ford (CVN-78) steams alongside Italian logistic support ship Vulcano (A 5335) on 19 June 2023 in the Adriatic Sea - 2 - cropped.jpg|200x200px]] | rowspan="2" |Poveljniška in logistično podporna ladja |[[Italian ship Vulcano|''Vulcano'']] |A&nbsp;5335 |2021 | rowspan="2" |27,200 t | rowspan="2" | <ref>{{Cite web |last=Staff |first=Naval News |date=2025-12-20 |title=Fincantieri Delivers Second LSS Unit For Italian Navy |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2025/12/fincantieri-delivers-second-lss-unit-for-italian-navy/ |access-date=2025-12-21 |website=Naval News |language=en-US}}</ref> |- |''{{ill|Atlante (A 5336)|lt=Atlante|it|Atlante (A 5336) }}'' |A&nbsp;5336 |2025 |- |'''Etna''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Mmi_A5326.jpg|200x200px]] |Naftni tanker |{{ship|Italian ship|Etna|A 5326|2}} |A 5326 |1998 |13,400 t |<ref>{{Cite web |title=Etna - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Etna.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |- ! colspan="9" |Obalna logistična podpora (30) |- | rowspan="4" |'''Panarea''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" |[[File:Favignana_(A_5372).JPG|200x200px]] | rowspan="4" |Obalni tanker za nafto |{{ship|Italian tanker|Panarea||2}}<ref>{{Cite web |title=Panarea - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Panarea.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5370 |1986 | rowspan="4" |863 t | rowspan="4" |Zmogljivost 550 t |- |{{ship|Italian tanker|Linosa||2}}<ref>{{Cite web |title=Linosa - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Linosa.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5371 |1986 |- |{{ship|Italian tanker|Favignana||2}}<ref>{{Cite web |title=Favignana - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Favignana.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5372 |1987 |- |{{ship|Italian tanker|Salina||2}}<ref>{{Cite web |title=Salina - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Salina.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5373 |1988 |- | rowspan="2" |'''Simeto''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |— | rowspan="2" |Vodni tanker |{{ship|Italian tanker|Ticino||2}}<ref>{{Cite web |title=Ticino - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Ticino.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5376 |1994 | rowspan="2" |2,027 t | rowspan="2" | |- |{{ship|Italian tanker|Tirso||2}}<ref>{{Cite web |title=Tirso - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Tirso.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5377 |1994 |- | rowspan="6" |'''Gorgona''' | rowspan="6" style="text-align: center;" |'''6''' | rowspan="6" |[[File:Mmi_A5353.jpg|200x200px]] | rowspan="6" |Obalna transportna ladja |{{ship|Italian transport|Gorgona||2}}<ref>{{Cite web |title=Gorgona - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Gorgona.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5347 |1986 | rowspan="6" |800 t | rowspan="6" |Ima sposobnost polaganja morskih min. Načrtovana zamenjava<ref name=":2222">{{Cite web |last=Capuzzo |first=Nicola |date=2023-01-03 |title=Via anche alla gara per due navi per trasporto costiero e assistenza fari della Marina |url=https://www.shippingitaly.it/2023/01/03/via-anche-alla-gara-per-due-navi-per-trasporto-costiero-e-assistenza-fari-della-marina/ |access-date=2024-04-03 |website=Shipping Italy |language=it-IT}}</ref> |- |''{{ill|Tremiti (A 5348)|lt=Tremiti|it|Tremiti (A 5348) }}'' <ref>{{Cite web |title=Tremiti - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Tremiti.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5348 |1987 |- |{{ship|Italian transport|Caprera||2}}<ref>{{Cite web |title=Caprera - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Caprera.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5349 |1987 |- |{{ship|Italian transport|Pantelleria||2}}<ref>{{Cite web |title=Pantelleria - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Pantelleria.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5351 |1987 |- |{{ship|Italian transport|Lipari||2}}<ref>{{Cite web |title=Lipari - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Lipari.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5352 |1987 |- |{{ship|Italian transport|Capri||2}}<ref>{{Cite web |title=Capri - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Capri.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5353 |1987 |- | rowspan="5" |'''Ponza''' | rowspan="5" style="text-align: center;" |'''5''' | rowspan="5" |[[File:Mmi_A5368.jpg|200x200px]] | rowspan="5" |Obalna transportna ladja |{{ship|Italian transport|Ponza||2}}<ref>{{Cite web |title=Ponza - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Ponza.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5364 |1988 | rowspan="5" |685 t | rowspan="5" |Ima sposobnost polaganja morskih min. Načrtovana zamenjava<ref name=":2223">{{Cite web |last=Capuzzo |first=Nicola |date=2023-01-03 |title=Via anche alla gara per due navi per trasporto costiero e assistenza fari della Marina |url=https://www.shippingitaly.it/2023/01/03/via-anche-alla-gara-per-due-navi-per-trasporto-costiero-e-assistenza-fari-della-marina/ |access-date=2024-04-03 |website=Shipping Italy |language=it-IT}}</ref> |- |{{ship|Italian transport|Levanzo||2}}<ref>{{Cite web |title=Levanzo - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Levanzo.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5366 |1989 |- |{{ship|Italian transport|Tavolara||2}}<ref>{{Cite web |title=Tavolara - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Tavolara.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5367 |1989 |- |{{ship|Italian transport|Palmaria||2}}<ref>{{Cite web |title=Palmaria - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Palmaria.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5368 |1989 |- |{{ship|Italian transport|Procida||2}}<ref>{{Cite web |title=Procida - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Procida.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5383 |1990 |- | rowspan="13" |'''GGS 1012''' | rowspan="13" style="text-align: center;" |'''13''' | rowspan="13" style="text-align: center;" |— | rowspan="13" |Pristaniški tanker |{{ship|Tanker|GGS1012|GGS 1012|2}} |GGS1012 | style="text-align: center;" |— | rowspan="13" |500 t | rowspan="13" | |- |{{ship|Tanker|GGS1013|GGS 1013|2}} |GGS1013 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1014|GGS 1014|2}} |GGS1014 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1015|GGS 1015|2}} |GGS1015 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1016|GGS 1016|2}} |GGS1016 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1017|GGS 1017|2}} |GGS1017 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1018|GGS 1018|2}} |GGS1018 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1019|GGS 1019|2}} |GGS1019 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1020|GGS 1020|2}} |GGS1020 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GRS/G1010|GRS/G1010|2}} |GRS/G1010 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GRS/G1011|GRS/G 1011|2}} |GRS/G1011 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GRS/G1012|GRS/G 1012|2}} |GRS/G1012 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GRS/J 1013|GRS/G 1013|2}} |GRS/J 1013 | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="9" |Ladje za podporo podvodnih operacij (2) |- |'''''Tritone'' class''' | style="text-align: center;" |1 |[[File:Nave Tritone.jpg|199x199px]] |Ladja za opazovanje oceana |''Tritone'' |A&nbsp;5341 |2026 |6,650 t | |- |'''''Anteo''''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Ae_dq_mmi_A5309.jpg|200x200px]] |Reševalna ladja za podmornice |{{ship|Italian ship|Anteo|A 5309|2}} |A&nbsp;5309 |1980 |3,874 t |Načrtovana zamenjava v 2026 |- ! colspan="9" |Izkrcevalna plovila (41) |- |'''LC23''' | '''4''' <small>(+6 načrtovanih)</small> |— |Izkrcevalna plovila | colspan="2" | | rowspan="2" |2012 |200 t | |- |'''''LCM62''''' |'''9''' |[[File:USS Gunston Hall Conducts Well Deck Operations with Italian Navy in Support of Steadfast Defender 24 (8243036).jpg|200x200px]] |Izkrcevalna plovila | colspan="2" rowspan="2" | |76 t | |- | rowspan="2" |'''''MTM217''''' | rowspan="2" |'''8''' | rowspan="2" |— | rowspan="2" |Izkrcevalna plovila | rowspan="2" |1968 | rowspan="2" |65 t | rowspan="2" | |- | colspan="2" | |- |'''''MTP96''''' |'''20''' |— |Izkrcevalna plovila | colspan="2" | |1990 |14 t | |- ! colspan="9" |Lahki čolni (~72) |- | rowspan="2" |'''FFC 15''' | rowspan="2" | '''2''' | rowspan="2" |— | rowspan="2" |Hitri jurišni čoln |<small>—</small> |<small>—</small> | rowspan="2" |2023 | rowspan="2" |20 t | rowspan="2" |Ordered to Baglietto Navy in May 2019 to equip the {{ship|Italian aircraft carrier|Trieste|L9890|2}} ship.<ref>{{Cite web |last=Peruzzi |first=Luca |date=2023-06-26 |title=Baglietto Navy unveils its Combat Boat 15 craft for the Italian Navy |url=https://www.edrmagazine.eu/baglietto-navy-unveils-its-combat-boat-15-craft-for-the-italian-navy |access-date=2024-04-10 |website=EDR Magazine |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |last1=DPSONLINE |last2=webmaster |date=2019-05-31 |title=Baglietto Navy si aggiudica la commessa di 2 pattugliatori FFC per la Marina Militare Italiana |url=https://www.bagliettonavy.com/baglietto-navy-si-aggiudica-la-commessa-di-2-pattugliatori-ffc-per-la-marina-militare-italiana/ |access-date=2024-04-10 |website=Baglietto Navy |language=en}}</ref> |- |<small>—</small> |<small>—</small> |- | | '''70+''' |— |Gumijasti čoln |<small>—</small> |<small>—</small> |<small>—</small> |<small>—</small> |načrtovan |- ! colspan="9" |Raziskovalne in večnamenske podporne ladje (4) |- |'''Alliance''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Alliance_(34563400820).jpg|200x200px]] |Raziskovalna ladja |{{ship|Italian ship|Alliance|A 5345|2}} |A&nbsp;5345 |(1988) 2016 |2,920 t | |- |'''Leonardo''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Leonardo_(A_5301)_06_@chesi.JPG|200x200px]] |Obalna raziskovalna ladja |{{ship|Italian ship|Leonardo|A 5301|2}} |A&nbsp;5301 |(2002) 2009 |433 t | |- | rowspan="2" |'''Rossetti''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |[[File:Nave Raffaele Rossetti, (A 5315).jpg|200x200px]] | rowspan="2" |Obalna raziskovalna ladja |{{ship|Italian research vessel|Raffaele Rossetti||2}} |A&nbsp;5315 |1986 | rowspan="2" |324 t | rowspan="2" | |- |{{ship|Italian research vessel|Vincenzo Martellotta||2}} |A&nbsp;5320 |1989 |- ! colspan="9" |Ladje za hidrografski pregled (3) |- | '''Ammiraglio Magnaghi''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Magnaghi_(A_5303)_08.JPG|200x200px]] |hidrografski pregled |{{ship|Italian ship|Ammiraglio Magnaghi|A 5303|2}} |A&nbsp;5303 |1975 |1,744 t | |- | rowspan="2" |'''Ninfe''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Galatea_(A_5308)_05.JPG|200x200px]] | rowspan="2" |hidrografski pregled |{{ship|Italian survey vessel|Aretusa||2}} |A&nbsp;5304 |2002 | rowspan="2" |415 t | rowspan="2" | |- |{{ship|Italian survey vessel|Galatea||2}} |A&nbsp;5308 |2002 |} === Jadrnice === {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Ladja ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="8" |Trenažne jadrnice (3) |- |[[Italian training ship Amerigo Vespucci|'''''Amerigo Vespucci''''']] | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Amerigo_vespucci_1976_nyc_aufgetakelt.jpg|200x200px]] |[[Tall ship]] |A&nbsp;5312 |1931 |4,300 t | |- |[[Palinuro (ship)|'''''Palinuro''''']] | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Nave_scuola_Palinuro_(A5311).jpg|200x200px]] |[[Full-rigged ship]] |A&nbsp;5311 |(1934) 1955 |1,341 t | |- |[[Italian training ship Italia|'''''Italia''''']] | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Nave_Italia_profilo.JPG|200x200px]] |[[Brigantina]] |A&nbsp;5314 |(1993) 2007 |404 t | |- ! colspan="8" |Barke na jadra (8) |- |'''{{ship|Sail training vessel|Orsa Maggiore|A 5323|2}}''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Navire_école_ORSA_MAGGIRE.jpg|200x200px]] |[[Sail Training|Sail training vessel]] |A&nbsp;5323 |1995 |80 t | |- |'''{{ship|Sail training vessel|Caroly|A 5302|2}}''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |— |Sail training vessel |A&nbsp;5302 |(1948) 1982 |56 t | |- |'''{{ship|Sail training vessel|Capricia|A 5322|2}}''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |— |Sail training vessel |A&nbsp;5322 |(1963) 1993 |55 t | |- |'''{{ship|Sail training vessel|Stella Polare|A 5313|2}}''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Stella_Polare_(ship,_1965),_Sète_cf01.jpg|200x200px]] |Sail training vessel |A&nbsp;5313 |1965 |48 t | |- |'''{{ship|Sail training vessel|Corsaro II|A 5316|2}}''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Mmi_A5316.jpg|267x267px]] |Sail training vessel |A&nbsp;5316 |1961 |47 t | |} == Naročena plovila == Italijanska mornarica širi svojo floto z vračanjem nekaterih novih patruljnih ladij v bojno vrsto namesto tistih, ki niso bile zamenjane, in bo medsebojno nadomestila ladje, ki jih je treba zamenjati.<ref>{{Cite web| title=I nuovi programmi della Marina Militare | language=it | trans-title=The Navy's new programs | url=https://www.nsweek.com/wp-content/uploads/2016/07/10.-Parapetto_Presentazione-NAPOLI_30_06-compressed.pdf | archive-url=https://web.archive.org/web/20161126065602/http://www.nsweek.com/wp-content/uploads/2016/07/10.-Parapetto_Presentazione-NAPOLI_30_06-compressed.pdf | archive-date=2016-11-26}}</ref><ref>{{Cite web |last=Valenti |first=Alix |date=2023-07-11 |title=Onwards and forwards - Italian Navy program update |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/07/onwards-and-forwards-italian-navy-program-update/ |access-date=2024-04-02 |website=Naval News |language=en-US}}</ref> ===Podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | naročene ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | ime ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="9" |Podmornice (4) |- | rowspan="4" |'''U212 NFS''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" | [[File:Type_212_submarine.svg|200x200px]] | rowspan="4" | [[Podmornica]] | style="text-align: center;" |''Goffredo Mameli'' | NFS1 | 2027 | rowspan="4" | 1,830 t | rowspan="4" | * 2 naročena leta 2021 za 1,35 milijarde evrov * 1 naročen junija 2023 * 1 (zadnji) naročen junija 2024 za 500 milijonov evrov |- | style="text-align: center;" |''Pietro Calvi'' | NFS2 | 2029 |- | style="text-align: center;" |''Enrico Tazzoli'' | NFS3 | 2030 |- | style="text-align: center;" |''Enrico Toti'' | NFS4 | 2032 |} === Bojne ladje === {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Ime ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="9" |Fregate (5) |- | rowspan="2" |'''''Bergamini''''' ''FREMM EVO'' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:FREMM.svg|200x200px]] | rowspan="5" |[[Fregata]] | style="text-align: center;" |Bersagliere | style="text-align: center;" |- | 2029 | rowspan="2" |6,700 t | rowspan="2" |<ref name=":92">{{Cite web |title=OCCAR - 9th Italian FREMM Spartaco Schergat launched |url=https://www.occar.int/news/9th-italian-fremm-spartaco-schergat-launched |access-date=2024-03-30 |website=www.occar.int}}</ref><ref name=":102">{{cite web |title=Ceremony for the launching of the tenth FREMM frigate EMILIO BIANCHI - Marina Militare |url=https://www.marina.difesa.it/EN/Conosciamoci/notizie/Pagine/20200210_varo_nave_bianchi.aspx}}</ref> |- | style="text-align: center;" |Aviere | style="text-align: center;" |- | 2030 |- | rowspan="3" |'''''Thaon di Revel''''' ''<small>PPA</small>'' | rowspan="3" style="text-align: center;" |'''3''' | rowspan="3" |[[File:Francesco_Morosini_(P-431)_right_front_view_at_JMSDF_Yokosuka_Naval_Base_June_27,_2023_03.jpg|200x200px]] | ''Domenico Millelire'' | P 436 | 2026 | rowspan="3" | 6,270 t | rowspan="3" | ''<small><ref name=":622">{{Cite web |title=Fincantieri launches sixth Multipurpose Offshore Patrol ship for Italian Navy {{!}} Shephard |url=https://www.shephardmedia.com/news/naval-warfare/fincantieri-launches-sixth-multipurpose-offshore-patrol-ship-for-italian-navy/ |access-date=2024-03-30 |website=www.shephardmedia.com |language=en}}</ref>[https://aresdifesa.it/i-ppa-multipurpose-combat-ship-della-marina-militare-saranno-portati-tutti-alla-configurazione-full-combat-system/]</small>'' |- | ''Marcantonio Colonna'' | P 433 | 2029 |- | ''Ruggiero di Lauria'' | P 435 | 2030 |- ! colspan="9" |Patruljne ladje (4) |- | rowspan="4" |'''''PPX''''' Osnovana na ''FCx20'' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' (+ 2 option) | rowspan="4" style="text-align: center;" |[[File:Varo di nave Ugolino Vivaldi (P440).jpg|200x200px]] | rowspan="4" | | ''Ugolino Vivaldi'' | P 440 |2027 <ref name=":112">{{Cite web |last=Peruzzi |first=Luca |date=2023-09-11 |title=Italy's new generation OPVs by Orizzonte Sistemi Navali |url=https://www.edrmagazine.eu/italys-new-generation-opvs-by-orizzonte-sistemi-navali |access-date=2024-04-02 |website=EDR Magazine |language=en-GB}}</ref> | rowspan="4" |2,450 t | rowspan="4" | |- | ''Sebastiano Caboto'' | P 441 | 2028 |- | ''Antonio da Noli'' | P 442 | — |- | ''Giovanni da Verrazzano'' | P 443 | — |- ! colspan="9" |Minolovci (5) |- | rowspan="5" |'''CNG-C''' ''Cacciamine di Nuova Generazione Costieri'' | rowspan="5" style="text-align: center;" |'''5''' (+3 option) | rowspan="5" style="text-align: center;" |— | rowspan="5" |[[Minolovec]] | — | — | 2028 | rowspan="5" |1,300 t | rowspan="9" | |- | — | — | — |- | — | — | — |- | — | — | — |- | — | — | — |} === Pomožne ladje === {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Silika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | ime ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="9" |Logistična ladja (2) |- | rowspan="2" |'''MTC-F''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' (+8) | rowspan="2" style="text-align: center;" |— | rowspan="2" | | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | rowspan="2" style="text-align: center;" |1,500 t | rowspan="2" | |- | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="9" |Ladja za podporo potapljačem (2) |- |'''''SDO-SuRS'' class''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |[[File:Olterra.webp|200x200px]] |[[Submarine rescue ship]] | style="text-align: center;" |''Olterra'' | style="text-align: center;" |A5321 |2027 |12,000 t | |- |'''DRASS 100''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |— |[[Saturation diving system]] for [[submarine rescue]] | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | | |- ! colspan="9" |Hidrografična ladja (2) |- |'''NIOM''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |[[File:Varo nave Quirinale.jpg|200x200px]] | rowspan="2" |[[Hydrographic survey|Hydrographic survey vessel]] | style="text-align: center;" |''Quirinale'' | style="text-align: center;" |A5305 |2027 |6,400 t | |- |'''NOMR''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |_ | style="text-align: center;" |''Arcadia'' | style="text-align: center;" |— |2027 |4,250 t | |- ! colspan="9" | |} == Prihodnja naročila == Ta seznam vključuje le prihodnje naložbe, ki jih je odobril parlament, vendar zanje še niso bile sklenjene pogodbe.. ==== Podmornice ==== {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Št. ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | ime ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="7" |Podmornice (2) |- | rowspan="2" |'''''U212 NFS EVO''''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Type_212_submarine.svg|200x200px]] | rowspan="2" |[[Podmornica]] | style="text-align: center;" |— | rowspan="2" style="text-align: center;" |> 2,000 t | rowspan="2" |načrtovane za 2035 |- | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="7" |Brezpilotna podmornica (3) |- | rowspan="3" |'''''BlueWhale (ELI-3325)''''' | rowspan="3" style="text-align: center;" |'''3''' | rowspan="3" |[[File:BlueWhale2_(cropped).jpg|200x200px]] | rowspan="3" | | style="text-align: center;" |— | rowspan="3" style="text-align: center;" |— | rowspan="3" | |- | style="text-align: center;" |— |- | style="text-align: center;" |— |} ==== Bojne ladje ==== {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razre ! style="text-align: left" | št. ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Ime ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="7" |Rušilci |- | rowspan="2" |'''DDX class''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' (+2 ) | rowspan="2" style="text-align: center;" |— | rowspan="2" |[[Rušilec]] | style="text-align: center;" |— | rowspan="2" |14,500 t | rowspan="2" |<ref name=":6">{{Cite web |title=RID Rivista Italiana Difesa - Nuovi dettagli sugli incrociatori pesanti DDX |url=https://www-rid-it.translate.goog/shownews/6864/nuovi-dettagli-sugli-incrociatori-pesanti-ddx?_x_tr_sl=it&_x_tr_tl=en&_x_tr_hl=en&_x_tr_pto=sc |access-date=2024-10-15 |website=www.rid.it |language=it}}</ref><ref name=":193">{{Cite web |last=Peruzzi |first=Luca |date=2023-11-20 |title=Italian MoD's Defence Planning Document 2023-2025: New naval and joint programs |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/11/italian-mods-defence-planning-document-2023-2025-new-naval-and-joint-programs/ |access-date=2024-04-03 |website=Naval News |language=en-US}}</ref><ref name=":12">{{cite web |title=Italy - DDX 10,000-ton |url=https://www.globalsecurity.org/military/world/europe/its-ddx.htm |website=globalsecurity.org}}{{unreliable source?|date=November 2022}}</ref><ref name=":22">{{cite web |last=Peruzzi |first=Luca |date=20 November 2023 |title=Italian MoD's Defence Planning Document 2023-2025: New Naval And Joint Programs |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/11/italian-mods-defence-planning-document-2023-2025-new-naval-and-joint-programs/ |access-date=20 November 2023 |website=Naval News}}</ref> |- | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="7" |Patrol ships (2) |- | rowspan="2" |'''{{ill|PPX class|lt=''PPX'' class|it|Pattugliatori polivalenti PPX }}''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |[[File:PPX Marina Militare Italiana.jpg|211x211px]] | rowspan="2" |[[Patruljna ladja|Večnamenska patruljna ladja]] | style="text-align: center;" |— | rowspan="2" |2,450 t | rowspan="2" |<ref name=":0">{{Cite web |last=Staff |first=Naval News |date=2024-08-05 |title=Italian Navy exercises its option for the fourth OPV from Orizzonte Sistemi Navale |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2024/08/italian-navy-exercises-its-option-for-the-fourth-opv-from-orizzonte-sistemi-navale/ |access-date=2024-08-05 |website=Naval News |language=en-US}}</ref> |- | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="7" |Minoloveci (7) |- | rowspan="4" |'''CNG-A''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |— | rowspan="7" |[[Minolovec]] | style="text-align: center;" |— | rowspan="4" |2,100 t | rowspan="7" |.<ref name="Staff">{{Cite web |last=Staff |first=Naval News |date=2024-07-26 |title=Intermarine and Leonardo sign contract with the Italian Directorate of Naval Armaments for New Generation Minehunter Procurement |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2024/07/intermarine-and-leonardo-sign-contract-with-the-italian-directorate-of-naval-armaments-minehunter-procurement/ |access-date=2024-07-26 |website=Naval News |language=en-US}}</ref> |- | style="text-align: center;" |— |- | style="text-align: center;" |— |- | style="text-align: center;" |— |- | rowspan="3" |'''CNG-C''' | rowspan="3" style="text-align: center;" |'''3''' | rowspan="3" style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | rowspan="3" |1,300 t |- | style="text-align: center;" |— |- | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="7" |Ladje komunikacijo in elektronsko izvidništvo (2) |- | rowspan="2" |'''J3MS''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |— | rowspan="2" |Elektronsko izvidniška ladja | style="text-align: center;" |— | rowspan="2" | | rowspan="2" |<ref>{{Cite web |title=RID Rivista Italiana Difesa - Via all'acquisizione della prima nuova nave spia per la Marina Militare |url=https://www.rid.it/shownews/7578/via-all-acquisizione-della-prima-nuova-nave-spia-per-la-marina-militare |access-date=2025-10-06 |website=www.rid.it |language=it}}</ref> |- | style="text-align: center;" |— |} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam vojnih mornaric]] {{normativna kontrola}} {{mil-stub}} [[Kategorija:Vojne mornarice po državah]] [[Kategorija:Italijanske oborožene sile]] [[Kategorija:Italijanska vojna mornarica| ]] 2nx75k6c75xuumdlgx8zn9vqo7ccgv8 0 27976 6744607 6744562 2026-08-30T13:02:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez virov}} 6744607 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Oseba|caption=general Johann Mickl (s temnimi očali)}} '''Johann Mickl''' (roj. ''Mickl János''), [[Nemci|nemški]] [[general]] [[Nemci|nemškega]] porekla, * [[18. april]] [[1893]], [[Zenkovci]] v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] , tedaj [[Avstro-Ogrska]], † [[10. april]] [[1945]], [[Reka]]. == Napredovanja == ; [[Avstro-Ogrska]] * [[nadporočnik (Avstro-Ogrska)|nadporočnik]]: 1. maj 1915 ; [[Avstrija]] * [[stotnik (Avstrija)|stotnik]]: 1. januar 1921 * [[major (Avstrija)|major]]: 25. september 1928 * [[podpolkovnik (Avstrija)|podpolkovnik]] [[d.G.]]: 4. januar 1936 ; [[Wehrmacht]] * [[polkovnik (Wehrmacht)|polkovnik]]: 1. junij 1940 * [[generalmajor (Wehrmacht)|generalmajor]]: 1. marec 1943 * [[generalporočnik (Wehrmacht)|generalporočnik]]: 1. april 1944 == Odlikovanja == ; [[Avstroogrska]] * [[vojaški zaslužni križec]] z vojno dekoracijo: 16. oktober 1915 * [[red železne krone]] 3. razreda z vojno dekoracijo: 22. marec 1916 * [[vojaška zaslužna medalja|srebrna vojaška zaslužna medalja]]:26. avgust 1916 * srebrna [[vojaška zaslužna medalja (Signum Laudis)]] (2x) * [[Karlov vojaški križec]] ; [[Avstrija]] * splošni in posebni [[koroški križec za hrabrost]] ; [[Wehrmacht]] * [[železni križec]] II. razreda: september 1939 * železni križec I. razreda: 16. junij 1940 * [[viteški križec železnega križca]]: 13. december 1941 * viteški križec s hrastovimi listi: 6. marec 1943 == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam nemških generalov]] * [[seznam nosilcev viteškega križa železnega križa]] == Zunanje povezave == * [http://www.austro-hungarian-army.co.uk/BIOG/mickl.html Življenjepis v angleščini] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041220232348/http://www.austro-hungarian-army.co.uk/biog/mickl.html |date=2004-12-20 }} {{RKE}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Mickl, Johann}} [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa]] [[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Prekmurci]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Generali Wehrmachta]] r03i1p0chu2d9kc7k7b56k3u86uqrdh 0 28543 6744760 5928283 2026-08-30T17:01:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez virov}} 6744760 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Oseba}} '''Francesco Ignazio Scodnik''' ([[slovenščina|slovensko]] [[ime]] '''Franc Ignacij Škodnik'''), [[Italijani|italijanski]] [[general]] [[Slovenci|slovenskega rodu]], * [[23. julij]] [[1804]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], † [[7. november]] [[1877]], [[Milano]]. == Življenjepis == [[Stotnik]] in poveljnik [[bataljon]]a [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] [[kopenska vojska|kopenske vojske]] Škodnik je [[19. marec]] [[1848]] [[dezertacija|dezertiral]] k [[Italijani|Italijanom]]. Leta [[1868]] je bil zaradi zaslug povišan v [[generalmajor]]ja. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam italijanskih generalov]] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Scodnik, Francesco Ignazio}} [[Kategorija:Rojeni leta 1804]] [[Kategorija:Umrli leta 1877]] [[Kategorija:Italijanski generali]] [[Kategorija:Častniki Avstrijske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Kraljeve italijanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Italijanski Slovenci]] oipmo06uyg0qq0w28xe4w0uww2sjvu6 0 30474 6744962 6739903 2026-08-31T09:16:18Z ~2026-45085-22 264465 6744962 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[slikar]]jev.'''{{CompactTOC2}}{{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Bojan Abaza]] *[[Ema Abram]] *[[Peter Abram]] *[[Drago Ačko]] *[[Peter Adamič]] *[[Viktor Adamič]] *[[Miroslav Adlešič]] *[[Andrej Ajdič]] *[[Jurij Ajlec]] *[[Nevena Aleksovski]] *[[Almanach]]/''Allmenaco'' (nizoz.-slov.) *[[Arkan Al Nawas]] *[[Andrej iz Ostroga]] *[[Jožica Ameršek]] *[[Franjo Ančik]] *[[Marko Andlovic]] *[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.) *[[Vojko Anzeljc]] *[[Rajko Apollonio]] *[[Zvest Apollonio]] *[[Johannes Aquila]] *[[Tatjana Arh]] *[[Antea Arizanović]] *[[Fran Arko]]? *[[Ernest Artič]] *[[Brigita Artiček]]? *[[Beno Artnak]] *[[Adi Arzenšek]] *[[Todorče Atanasov]] *[[Gustav Auersperg]] *[[Marija Auersperg-Attems]] *[[Peter Auguštin]] *Ferdinand (Ferdo) Avsec *[[Martin Avsenik]] *[[Anton Ažbe]] == B == *[[Vojko Babič]] *[[Vladimir Bačič]] *[[Ivana Bajec]] *[[Karmen Bajec]] *[[Angelo Bajuk]] *[[Milko Bambič]]? *[[Igor Banfi]] *[[Jože Barachini]] *[[Ivan Bartl (slikar)]] *[[Matija Bartl]] *[[Jože Bartolj]] *[[Boris Batista (1940-1968)]] *[[Milan Batista]] *[[Josip Battig]] *[[Dubravko Baumgartner]] *[[Emilija Baumgartner]] *[[Katja Bednařik Sudec]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Marijan Belec]] *[[Danica Bem Gala]] *[[Boris Benčič]] *[[Vesna Benedetič]] *[[Gregor Benedik (1850|Gregor Benedik]] (panjske končnice) *[[Ladislav Benesch]] *[[Rudi Benétik]] *[[Bojan Bensa]] *[[Berko]] *[[Fortunat Bergant]] *[[Uršula Berlot]] *[[Emerik Bernard]] *[[Janez Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[Marin Berovič]] *[[Franc Bešter]] *[[Petar Beus]] *[[Nadja Bevčar]] *[[Silvan Bevčar]] *[[Stanko Bezlaj]] *[[Koloman Beznec]] *[[Gvido Birolla]] *[[Dare Birsa]] *[[Viktor Birsa]] *[[Edvard Bizjak]] *[[Franc (Frančišek) Bizjak]] (Franz Wisiak) *[[Martin Bizjak (1929-2017)]] *[[Milan Bizjak]] *[[Matej Bizovičar]] *[[Milan Bizovičar]] *[[Jurij Bobič]] *[[Vinko Bogataj]] ? *[[Ivan Bogovčič]] *[[Janez Boljka]] *[[Miha Boljka]] *[[France Boltar]] *[[Molly Bonač]] *[[Jaka Bonča]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Matjaž Borovničar]] *[[Janez Borovski]] *[[Jože Boschitz]] *[[Franc Boštjan]] *[[Pavle Bozovičar]] *[[Andrej Božič]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Julče Božič]] *[[Nika Božič]] *[[Matija Bradaška]] *[[Bram Barjanski]] ''(Branko Simčič)'' *[[Remigij Bratož]] *[[Lucijan Bratuš]] *[[Boris Bratuž]] *[[Igor Bravničar]] *[[Veljko Bravničar]] *[[Suzana Brborović]] *[[Olivia Bregant]] *[[Lado Brejc]] *[[Almira Bremec]] *[[Tea Breščak]] *[[Stojan Brezočnik]] *[[Beti Bricelj]] *[[Ida Brišnik Remec]] *[[Matej Brodnik]] *[[Stanislav Brodnik]] *[[Jakob Brollo]] (Furlan) *[[Ljubo Brovč]] *[[Ivan Brudar]] *[[Andrej Brumen-Čop]] *[[Klemen Brun]] *[[Avgust Andrej Bucik]] *[[Emilija Bucik Razman]] *[[Sonja Budal]] *[[Ivan Bukovec (umetnik)]] *[[Jože Bunič]] *[[Tamara Burmicky]] - Taya *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Alojz Capuder]] *[[Gašper Capuder]] *[[Atilij Carli]]/Kralj *([[Giorgio Carmelich]]) *[[Rasso Causevig]]? *[[Anton Cebej]] *[[Vlado Cedilnik]] *[[France Cegnar (agronom)|France Cegnar]] *[[Anton Cej]] *[[David Cej]] *[[Demetrij Cej]] *[[Jože Cej]] *[[Jure Cekuta]] *[[Miran Cencič]] *[[Raoul Cenisi]] *[[Jože Centa]] *[[Mira Cepuder]] *[[Maja Cerar (r. Tomc)]] *[[Mojca Cerjak]]? *[[Klavdij Cernigoi]] *[[Jože Cesar]] *[[Mire Cetin]] *[[Ludovik Cetinović|Ludovik (Ljudevit) Cetinović]] *[[Dragutin Cifrek]] * [[Anton Cigoj]] * [[Danica Cigoj-Kuščer]] *[[Jure Cihlař]] *[[Janez Cimbol]] *[[Jože Ciuha]] *[[Peter Ciuha]] *[[Romeo Coceani]] *[[Carolina Coglot|Carolina Coglot/Koglot]] (''Coglot De Maurera'') (v Venezueli) *[[Ina Conradi Chavez]]? *[[Ludwig de Clericq|Ludwig Clericq]] (1640–1702) *[[Silva Copič]] *[[Viktor Cotič]] *[[Tulio Crali]]/Kralj *[[Stane Cuderman]] *[[Janez Cundrič]] *[[Valentin Cundrič]]? *[[Franc Curk]] *[[Jože Cvelbar]] *[[Marjeta Cvetko]] *[[Jure Cvitan]] == Č == *[[Ivan Čargo]] *[[Sebastijan Časar]] *[[Avgust Čebulj (duhovnik)]] *[[Jože Čebulj]] *[[Josip Čeferin]] *[[Luka Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Boni Čeh]] *[[Vlado Čelar]] *[[Nina Čelhar]] *[[Lojze Čemažar]] *[[Matej Čepin]] *[[Ksenija Čerče]] *[[Marijan Černe]] *[[Mihaela Adelgundis Černic]] *[[Avgust Černigoj]] *[[Dora Černigoj]] *[[Klavdij Černigoj]]/Cernigoi *[[Boleslav Čeru]] *[[Sandi Červek]] *[[Barbara Čižmek Cihlař]] *[[Bogdan Čobal]] *[[Ivan Čobal]] *[[Larisa Čobal]] *[[Zvonko Čoh]]? *[[Mirko Čok]] *[[Alojz Črnigoj]] *[[Rajko Čuber]] *[[Simona Čudovan]] *[[Tjaša Čuš]] *[[Branko Čušin]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Marjanca Dakskofler Savinšek]] *[[Miha Dalla Valle]] *[[Ladislav Danč]] *[[Izidor Debeljak]] *[[Riko Debenjak]] *[[Barbara Demšar]] *[[Danijel Demšar|Daniel Demšar]] *[[Jože Denko]] *[[Marijan De Reggi]] *[[Edo Deržaj]] *[[Avgust Deržek]] *[[Norma De Saint Picman|Norma De Saint Picman]] *[[Danilo Devetak]] *[[Silva Devetak]] *[[Patrizia Devidé]] *[[Smiljana Didek]]? *[[Zoran Didek]] *[[Boge Dimovski]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Tina Dobrajc]] *[[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] *[[Igor Dolenc]] *[[Jana Dolenc]] *[[Veno Dolenc]] *[[Štefan Dolinar]] *[[Sarah Dolinšek]] *[[Zdravko Dolinšek]] (2 različna?) *[[Milogoj Dominko]] *[[Marjan Dovjak]] *[[Tina Drčar]] *[[France Dremelj|France "Aco" Dremelj]] *[[Barbara Drev]] *[[Luka Drinovec (umetnik)]] *[[Vesna Drnovšek]] *[[Drago Druškovič ml.]] *[[Matjaž Duh]] == E == *[[Josip Egartner (slikar)]] *[[Jože Ekart]] *[[Danilo Emeršič]] *[[Milka Erbežnik]] *[[Miha Erič]] *[[Milan Erič]] *[[Miran Erič]] *[[Simona Erjavec]] *[[Andreja Eržen]] *[[Jože Eržen]] == F == *[[Milanka Fabjančič]]? *[[Stane Fabjančič]] *Dominik (Domenico) Fabris *[[David Faganel]] *[[Marko Faganel]] *[[Robert Faganel]] *[[Vida Fakin]] *[[Silvester Fakuč]] *[[Ivana Faninger]] *[[Tomaž Fantoni]] (Furlan) *[[Blaž Farčnik]] *[[Romana Favier]] Zorzut *[[Aleksandra Fekonja]] *[[Roman Fekonja]] *[[Katja Felle]] *[[Rajko Ferk]] *[[Janez Ferlan]] *[[Danijel Ferlinc]] - Danny *[[Pavel Ferluga]] *[[Mitja Ficko]] *[[Ivan Fidler]] *[[Igor Fistrič]] *[[Dušan Fišer]] *[[Vera Fišer Pristovšek]] *[[Božidar Flajšman]] *[[Marija Flegar]] *[[Jelka Flis]] *[[Pavel Florjančič]] *[[Franz Ignaz Flurer]] *[[Zorko Fon]] *[[Jernej Forbici]] & Marika Vicario *[[Dominik Forte]] *[[Ivan Franke]] *[[Vanja Franko]] *[[Vida Franko]] *[[Milan Fras (1921)]] *[[Simon Fras]] *[[Vlado Fras]] *[[Ivo Frbežar]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Metod Frlic]] *[[Filip Fröhlich]] *[[Josef Ferdinand Fromiller]]? *[[Srečko Frühauf]] *[[Lorenzo Furlan]] *[[Slavko Furlan]] *Dunja Furlani Kofler? *[[Peter Furlanič]] *[[Leander Fužir]] == G == *[[Peter Gaber]] & [[Tone Gaber]] *[[Rudolf Gaberc]] (>Bgd) *[[Dragan Gačnik]] *Vladimir Gajšek *[[Branko Gajšt]] *[[Vinko Gajšt]] *[[Andrej Gala]] *[[Stojan Gala]] *[[Štefan Galič]] *[[Sašo Gantar]] *[[Janez Garbajs]] *[[Sergeja Gartner]] *[[Maksim Gaspari]] *[[Nataša Gašparac]] *[[Vilko Gašparič]] *[[Irena Gašperšič]] Meško *[[Vojko Gašperut]] *[[Kostja Gatnik]] *[[Maks Gatnik]] *[[Irena Gayatri Horvat]] (hrv.-slov.) *[[Ivan Geder]] *[[Mito Gegič]] *[[Hans Georg Geigerfeld]] *[[Nino Gergolet]] *[[Alenka Gerlovič]] *[[Herman Germ]] *[[Josip Germ]] *[[Helena Germonik]] *Stanka Glavan *[[Blaž de Gleria]] *([[Oton Gliha]], [[Vilko Gliha Selan]] (slov.-hrv.) *[[Franc Globočnik]] *[[Olaf Globočnik]], slov.-hrv. *[[Vito Globočnik]] *[[Ivan Gluhodedov]] *[[Gustav Gnamuš]] *[[Zlatko Gnezda]] *[[France Godec]] *[[Jure Godec]] *[[Silvester Godina]] *[[Marjeta Godler]] *[[Prokop Godler|Prokop(ij) Godler]] *[[Goetzl]] (Götzl) (družina) *[[Bojan Golija]] *[[Klementina Golija]] *[[Martina Golija]] *[[David Matej Goljat]] *[[Franc Golob (agronom)]] *[[Franc Golob]] *[[Franjo Golob (umetnik)]] *[[Milan Golob]] *[[Zdenka Golob Borčič]] *[[Endre Göntér]] (star./ml.) *[[Bojan Gorenec]] *[[Vlado Goreski]] *[[Viktor Goričan]] *[[Josip Gorinšek]] *[[Jože Gorjup]] *[[Rudi Gorjup]] *[[Stane Gorjup]] *[[Tine Gorjup]] *[[Tomaž Gorjup]] *[[Josip Marija Gorup]] *[[Metka Gosar]] *[[Tomaž Gostinčar]] *Fanči (Frančiška) Gostiša *[[Božidar Grabnar]] *[[Boris Grad]] *[[Simon Tadej Volbenk Grahovar]] *[[Stojan Grauf]] *[[Fulvia Grbac]] *[[Marija Gregorc]] *[[Milena Gregorčič]] *[[Nevenka Gregorčič]] *[[Ludvik Grilc]] *[[Cene Griljc]] *[[Ivan Grohar]] *[[Janez Grohar]] *[[Bogdan Grom]] *[[Davorin Gros]] *[[Evgenija Gruden]] *[[France Gruden]] *Roman Gruntar *[[Marjan Gumilar]] *[[Špela Gumzej]] *[[Pavel Gustinčič]] *[[Anton Gvajc]] *[[Herman Gvardjančič]] == H == *[[Franc Hafner]] *[[Janez Hafner]] *[[Miro Hajnc]] *Friderik Hamerlitz *Janez Handt *[[Štefan Hauko]] *Dora Hauser *[[Anton Hayne]] *[[Jožef Hayne]] *[[Martina Hegediš]] *[[Eva Heimer]] *[[Peter Hergold]] *[[Andrej Herman]] ? *[[Anton Herman]] *[[Janez Andrej Herrlein]] *[[Jaroslav Hilbert]] *[[Robert Hlavaty]] *[[Vinko Hlebš]] *[[Vladimir Hmeljak]] *[[Leopold Hočevar]] - Hoči *[[Miran Hočevar]] *[[Sergej Hočevar]] *[[Zoran Hočevar]] *[[Valentin Hodnik]] *[[Josip Hohnjec (slikar)]] *[[Cvetka Hojnik]] *[[Leon Homar]] - Levko *[[Goran Horvat]] *[[Franc Horvat (slikar)]] *[[Jože Horvat]] - [[Jaki]] *[[Štefan Horvat]] *[[Vera Horvat]] *[[Meta Hostnik]] *[[Tomaž Hostnik (1961)]] *[[Milena Houška Pavlin]] *[[Friderik Hrast]] *[[Anamari Hrup]] *[[Anka Hribar Košmerl]] *[[Žiga Hriberšek]] *[[Janez Hrovat]] *[[Stane Hrovatič]] *[[Drago Hrvacki]] *Hua Qing ? *[[Vida Hudoklin Šimaga]] *[[Gabrijel Humek]] *[[Jela Humek Trnkoczy]] *[[Jakov Hure - Delmati]] *[[Ištvan Išt Huzjan]] *[[Zdenko Huzjan]] *[[Just Hvala]] == I == *[[Stanislav Intihar]]? *[[Cvetka Ipavec]] *[[Jože Ipavec]] *[[Tjaša Iris]] *[[Bard Iucundus]] (''Leobard Oblak'') *[[Aleksa Ivanc Olivieri]] *[[Taja Ivančič]] *[[Slobodan Ivanković-Baudo]] (bos./srb.-fr.-slov.) == J == *[[Mirko Jadrič]] *[[Damir Jadrič]] *[[Stane Jagodič]] *[[Božidar Jakac]] *[[Svetlana Jakimovska Rodić]] *[[Karel Jakob]] *[[Marko Jakopič]] *[[Marta Jakopič Kunaver]] *[[Rihard Jakopič]] *[[Viljem Jakopin]] *[[Marko Jakše]] *[[Izidor Jalovec]] *[[Vlasta Jalušič]] *[[Matija Jama]] *[[Jamšek]] (Jambšek), družina *[[Janez Borovski]] *[[Janez Ljubljanski]] *[[Janez iz Kastva]] *[[Silva Janež]] *[[Anton Janša]] *[[Lovro Janša]] *[[Valentin Janša]] *[[Gustav Januš]] *[[Aleksander Sašo Jarc]] *[[Evgenija Jarc]] *[[Radovan Jeglič]] *[[Danilo Jejčič]] *[[Marjan Jelenc]] *[[Franc Jelovšek]] *[[Krištof Andrej Jelovšek]] *[[Andrej Jemec]] *[[Gašper Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Stanka Jenko]] *[[Mara Jeraj Kralj]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Lara Jeranko Marconi]] *[[Irena Jeras Dimovska]] *[[Alojz Jerčič]] *[[Anja Jerčič Jakob]] *[[Ciril Jerič]] *[[Rado Jerič]] *[[Zvonimir Jerič]]? *[[Marcos Luis Jerman|Marko Jerman]] *[[Jernej iz Loke]] *[[Mladen Jernejec]] *[[Jožef Jerome]] *[[Marijan Jesenovec]] *[[Boris Jesih (slikar)]] *[[Lara Ješe]] *[[Kristijan Jezernik]]? *[[Karel Jirak]] *[[Johannes Aquila]] *[[Breda Jontes]] *[[Rudi Jordan]] *[[Sebstijan Jordan]] *[[Peter Jovanovič]] *[[Anton Jug]] *[[Simon Jugovic Fink]] *[[Jurij Jurčič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Samo Jurečič]] - Samo *[[Silva Jurečič Košir]] *[[Jože Jurič]] *[[Barbara Jurkovšek]] *[[Rok Juršič]] *[[Bogomir Jurtela]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Elko Justin]] == K == *[[Miro Kačar]] *[[Duša(nka) Kajfež|Duša Kajfež]] *[[Simon Kajtna]] *[[Jurij Kalan]] *[[Bogoslav Kalaš]] *[[Katarina Kalc]] *[[Lojze Kalinšek]] *[[Stane Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]] *[[France Kambič]] *[[Mihael Kambič]] *[[Andrej Kamnik]]? *[[Sergej Kapus]] *[[Janez Kardelj (slikar)]] *[[Azad Karim]] *[[Silva Karim]] *[[Anton Karinger]] *[[Maria Karnar-Lemesheva]] (rus.-slov.) ** [[Alois Kasimir]] (r. Dunaj - u. Ptuj) ** [[Luigi Kasimir]] (r. Ptuj - u. Dunaj) *[[Barbara Kastelec]] *[[Eva Kastelic]] *[[Janko Kastelic (slikar)]] *[[Milan Kastelic]] *[[Simon Kastelic]] *[[Elza Kastl Obereigner]] *Josip Kastner *[[Franc Kavčič (slikar)]] *[[Maks Kavčič]] *[[Mateja Kavčič]] *Klemen Kavčič *[[Vasja Kavčič]] *[[Irena Kazazić]] *[[Karel Keber]] *[[Mohor Kejžar]] *[[Gregor Kemperle]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Dušan Kirbiš]] *[[Lojze Kirbiš]] *[[Jože Kjačič]] *[[Bojan Klančar]] *[[Branko Klančar]] *Stane Klančnik? *[[Vladimir Klanjšček]] *[[Klavdij Klarič]] *[[Roza Klein Sternen]] *[[Staš Kleindienst]] *[[Mihael Klemen]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] *[[Fran Klemenčič]] *[[Maj Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]] *[[Kiki Klimt]] *[[Ema Klinar]] *[[Vivijana Kljun]] *[[Matija Knavs]] *[[A. D. Knez]] *[[Janez Knez]] *[[Janez Mišo Knez]] *[[Joso Knez]] *[[Aleksij Kobal]] *[[Jožef Kobau]] (Cobau) *[[Boris Kobe]] *[[Jurij Kobe]] *[[Ivana Kobilca]] *[[Matjaž Kocbek]] *[[Rajmund Kocbek]] *[[Darja Kocjančič]] *[[Ida Kocjančič]] *[[Romej Kocjančič]] (Romeo Coceani) *[[Majda Kočar]] *[[Alenka Koderman]] *[[Dimitrij Kodrič]] (John D. Kodric) *[[Ignac Kofol]] *[[Rudi Kogej]] *[[Carolina Koglot]] (''Coglot De Maurera'') (v Venezueli) *[[Alojzij Kogovšek]] *[[Josip Kogovšek]] *[[Viktor Kojc]] *[[Denise Kokalj]] *[[Gregor Kokalj]] *[[Ivo Kolar]] *[[Gabri(j)el Kolbič]] *[[Antonija Kolerič]] *[[Kaly Kolonič]] *[[Biserka Komac]]? *[[Stanka Komac|Stanka Komac Šraj]] *[[Silvester Komel]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Franc Konc]] *[[Alojz Konec]] *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konić]] *[[France Kopač|France (Franjo) Kopač]] *[[Franc Kopitar-Silvo]] *[[Leon Koporc]] *[[Lojze Koporc]] *[[Jože Kopriva]] *[[Sašo Koprivec]] *[[Ivo Kordaš]] *[[Miran Kordež]] *[[Zora Koren Škerk]] *[[Slavko Kores]] *[[Helena Korošec - Elí]] *[[Irena Korošec]] *[[Janez Korošec (slikar)]] *[[Josip Korošec - Nini]] *[[Nika Korsič]] *[[Benjamin Korže]] *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Ivan Kos (likovnik)]] *[[Klara Kos]] -"''Seiko''" *[[Mateo Kos]] *[[Janja Kosi]] *[[Polonca Kosi|Polon(c)a Kosi]] *[[Srečko Kosi]] *[[Andrej Kosič]] *[[Josip Kosmač]]? *[[Mihael Kosmač]] *[[Stane Kosmač]] *[[Alja Košar]] *[[Franc Košar]] *[[Andrej Košič]] (Kosič) *[[Boštjan Košir]] *[[France Košir]] *[[Matej Košir]] *[[Borut Košnjek]] *[[Suzana Košnjek|Suzana Košnjek-Cotič]] *[[Jože Kotar]] *[[Jože Kotnik]] *[[Rudolf Kotnik]] *[[Helena Kottler Vurnik]] *[[Ivo Kovač]] *[[Ljerka Kovač]] *[[Samo Kovač]] *[[Vesna Kovač]] *[[Vladimir Kovač]] *[[Bojan Kovačič]] *[[David Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Marjan Kozamernik]] *[[Jasna Kozar]]-Hutheesing *[[Ljubo Kozic]] *[[Robert Kozman]] *[[Anton Koželj]] *[[Maks Koželj]] *[[Matija Koželj]] *[[Marjanca Kraigher]] *[[Nevenka Kraigher]] *[[Milovan Krajnc]] *[[Andrej Kralj]] *[[Ervin Kralj]] *[[France Kralj]] *[[Matjaž Kralj]] *[[Samo Kralj]] *[[Tea Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Albin Kramberger]] *[[Jože Kramberger]] *[[Ted Kramolc]] *[[Anja Kranjc]] *[[Konrad Kranjc]] *[[Miro Kranjec]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Fani Kratnar]] *[[Marjan Kravos]] *[[Edvard Krbavčič]] *[[Igor Kregar]] *[[Stane Kregar]] *[[Bine Krese]] *[[Štefan Kresnik]] *[[France Kreuzer]] *[[Alojz Krevh]] *[[Benjamin Kreže]] *[[Blažka Križan]] *[[Dominik Olmiah Križan]] *[[Gorazd Krnc]] *[[Benjamin Krumpej]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[Jože Kumer]] *[[Vojko Kumer]] *[[Benjamin Kumprej]] *[[Laura Kumprej]] *[[France Kunaver]] *[[Judita Kunčič Mandelc]] *[[Ida Künl]] *[[Pavel Künl]] *[[Viljem Künl]] *[[Marica Kupfer]] *[[Majda Kurnik]] *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]]Kneževič Stojan == L == *[[Vladimir Lakovič]] *[[Milan Lamovec|Milan "Didi" Lamovec]] *[[Mojca Lampe Kajtna]] *[[Vladimir Lamut]] *[[Aladin Lanc]] *[[Henrika Langus]] *[[Matevž Langus]] *[[Adolf Lapajne]] *[[Boštjan Lapajne]] *[[Miloš Lapajne]] *[[Nuša Lapajne]] Čurin *[[Samo Lapajne]]? *[[Tone Lapajne]] *[[Avgust Lavrenčič]] *[[Miloš Lavrenčič]] *[[Boris Lavrič]] *[[Lojze Lavrič]] *[[Simon Lavrič]] *[[Anton Layer]] *[[Josip Layer]] *[[Leopold Layer]] *[[Marko Layer]] *[[Valentin Layer]] *[[Monika Lazar]] *[[Vladimir Leben]] *[[Mirko Lebez]] *[[Kamilo Legat]] *[[Zmago Lenardič]] *[[Ivo Lenščak]] *[[Jožef Anton Lerchinger]] *[[Drago Leskovar]] *[[Tone Leskovšek]] *[[Mira Ličen Krmpotić]] *[[Terezija Lipič]] *[[Branko Lipnik]] *[[Dušan Lipovec]] *[[Gani Llaloshi]] *[[Janez Logar (1938)]] *[[Lojze Logar]] *[[Tatjana Logar]] *[[Milan Lorenčak]] *[[Ivo Lorenčič]] *[[Erik Lovko]] *[[Branko Lozar]] *[[Robert Lozar]] *[[Stane Lozar]] *[[Albin Lugarič]] *[[Marko Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Avrelij Lukežič]] *[[Ferdo Lupša]]? *[[Stana Lušnic Arsovska]] *[[Milena Luznar Strašek]] *[[Aprilija Lužar]] == M == *[[Josip Macarol]] *[[France Maček]] - Muc *[[Janez Madrijan]] *[[Srečko Magolič]] *[[Polona Maher]] *[[Dominik Mahnič]] *[[Marino Mahnič]] *[[Rudolf Maister]] *[[Jože Majcen]] *[[Anka Makovec]]? *[[Stanko Makuc|Stanko (Stanislav) Makuc]] *[[Tanja Makuc]] *[[Vladimir Makuc]] *[[Ivan Malavašič]] *[[Fredy Malec Koschitz]] *[[Miha Maleš]] *[[Ferdinand Malič]] *[[Dušan Mandič]] *[[Adriana Maraž]] *[[Miloš Marc]] *[[Henrik Marchel]] *[[Rudolf Marčič]] (Rudolf Ernst Marčić) *[[Štefan Marflak]] *[[Jože Marinč]] *[[Manja Markovič]] *[[Peter Markovič]] *[[Cveto Marsič]] *[[Ira Niero Marušič]] *[[Živko Marušič]] *[[Nikolaj Mašukov]] *[[Janez Matelič]] *[[Matjaž Mauser]] *[[Aco Mavec]] *[[Erik Mavrič]] *[[Ferdo Mayer]] *[[Marjan Maznik]] *[[Ignac Meden]] *[[Jožica Medle]] *[[Pavel Medvešček]] *[[Jože Meglič]] *[[Maruša Meglič]] *[[Nina Naliny Meglič]] *[[Emil Memon]] *[[Jasna Merku]] *[[Franc Mesarič]] *[[Kiar Meško]] *[[Stane Meterc]] *[[Matej Metlikovič]] *[[Janez Valentin Metzinger]] *[[Janez Mežan (slikar)]] *[[Meta Mežan]] *[[Matej Mihelčič]]? *[[France Mihelič]] *[[Marina Mihelič]] (-Satler) *[[Polde Mihelič]] *[[Eva Mihevc]] *[[Ignac Mihevc]] *[[Rade Mikačić]] *[[Matevž Miklavčič]] *[[Ivan Miklavec]] *[[Marjan Miklavec]] *[[Julijan Miklavčič]] *[[Božo Miklavžič]] *[[Jurij Mikuletič]] *[[Milan Mikuž]] *[[Mira Mikuž]] *[[Tomaž Milač]] *[[Andrej Militarov]] *[[Janez Milkovič - Jano]] *[[Cvetka Miloš]] *[[Franc Mirt]] *[[Marijan Mirt]] *[[Milan Mlakar]] *[[Niko Mlakar]] *[[Simon Mlakar]] *[[Janez Močnik]] *[[Lucija Močnik Ramovš]] *[[Marko Modic]] *[[Miroslav Modic]] *[[Zmago Modic]] *[[Miran Mohar]] *[[Marjan Motoh]]? (& Jože M.) *[[Livio Možina]] *[[Franc Mrčun]] *[[Ivo Mršnik]] *[[Nina Mršnik]] *[[Izidor Molè]] *[[Igor Molin]] *[[Matic Moškon]] *[[Livio Možina]] *[[Dušan Muc]] *[[Kristijan Muck]] ? *[[Jožef Muhovič]] *[[Brane Murko|Brane (Branko) Murko]] *[[Marjan Murn]] *[[Lojze Mušič]] *[[Zoran Mušič]] == N == *[[Mira Narobe]] *[[Franci Nemec]] *Rafael Nemec ? *[[David Nez]] *[[Franc Anton Niernberger]] *[[Anton Novak]] *[[Dreja Novak]]? *[[Miro Novak (slikar)]] *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == *[[Peter Obal]] *[[Vesna Obid]] *[[Amalija Oblak Hermannsthal]] *[[Floris Oblak]] *[[Mojca Oblak]] *[[Nika Oblak]] *[[Polde Oblak (slikar)]] *[[Špela Oblak]] *[[Joža Ocepek]] *[[Elsa Oeltjen Kasimir]] *[[Jan Oeltjen]] *[[Simon Ogrin]] *[[Zoran Ogrinc]] *[[Radko Oketič]] *[[Žiga Okorn]] *[[Valentin Oman]] *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] *[[Jana Omersa Križaj]] *[[Janko Orač]] *[[Dimitry Orlač]] (Orlac) (slov.-fr.) *[[Mojca Osojnik]]? *[[Lidija Osterc]]? *[[Janez Ošaben]] *[[Robert Ošep]] *[[Jože Ovsec]] == P == *[[Katja Pál]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Mia Paller]] *[[Lajči Pandur]] *[[Ludvik Pandur]] *[[Andreja Panič Omahna]] *[[France Papež]] *([[Julij Papič]] - slov.-hrv.) ? *[[Uroš Paternu]] *[[Darinka Pavletič-Lorenčak]] *[[Andrej Pavlič]] *[[Anton Pavlič]]? *[[Micka Pavlič]] *[[Sergej Pavlin]] *[[Agata Pavlovec]] *[[France Pavlovec]] *[[Mirna Pavlovec]] *[[Franc Pavlovič]] (Brazilija) *Ana Pavšek *[[Herman Pečarič]] *[[Marija Pečarič]] *[[Silvij Pečarič]] *[[Karel Pečko]] *[[Greta Pečnik]] *[[Maja Pegan]] *[[Lado Pengov]] *[[Miša Pengov]] *[[Mojca Pengov]] *[[Slavko Pengov]] *[[Tilen Pepevnik]] *[[Amalia Perez-Molek]] *[[Rudi Pergar]] *[[Anton Perko]] *[[Lojze Perko]] *[[Tomaž Izidor Perko]] *[[Miha Perne]] *[[Marko Pernhart]] *[[Julijana Peršič]] *[[France Peršin]] *[[Marija Gracija Peršolja]] *[[Sebastijan Peršolja]] *[[Neža Perovšek]] *[[Gregor Perušek]] *[[Polona Petek]] *[[Jože Peternelj]] *[[Konrad Peternelj]] *[[Ivo Petkovšek]] *[[Jožef Petkovšek]] *[[Alojzija Petrič]] *[[Dušan Petrič]] *[[Mario Petrić]] *[[Stane Petrovič - Čonč]] *[[Emilija Petrović Martini]] *[[Ivo Petrovič]] *[[Vida Pfeifer Sajko]] *[[Albert Pichl]] *[[Nataša Pičman]] *[[Mirko Pihler]] *[[Filip Pik]] *[[Veno Pilon]] *[[David Pintar]] *[[Mira Pintar]] *[[Anastazija Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] (st./ml.) *[[Vladimir Pirnat]] *[[Adolf Pirsch]] *[[Elda Piščanec]] *[[Roža Piščanec]] *[[Leon Pišek]] *[[Josip Pišof - Cepa]] *[[Matija Plainer]]/[[Platner]] *[[Andej Planer|Andej Pla(n)ner]] *[[Jona Gal Peregrin Planinc|Jona Gal Planinc]] *[[Mojca Planinc]] *[[Štefan Planinc]] *[[Roman Planko]] *[[Tomaž Plavec]] *[[Anton Plemelj]] *[[Karel Plemenitaš]] *[[Boštjan Plesničar]] *[[Dora Plestenjak]] *[[Janez Plestenjak (slikar)]] *[[Karel Plestenjak]] *Darinko (Martin) Plevnik *[[Silvester Plotajs Sicoe]] *[[Anton Plumental]]? *[[Dušan Podgornik]] *[[Tomo Podgornik]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] *[[Tadej Pogačar (umetnik)]] *[[Tjaša Pogačar]] *[[Vojko Pogačar]] *[[Emil Pohl]] *[[Jože Pohlen]] *[[Franc Pohole]] *[[Albin Polajnar]] *[[Oton Polak]] *[[Irena Polanec]] *[[Dragotin Poljanec]] *[[Janez Poljanec|Janez (Ivan) Poljanec]] *[[Jože Poljanšek]] *[[Borut Popenko]] *[[Silvije Arc Popovič]] *[[Gašper Porenta]] *[[Katja Pori]] *[[Oton Postružnik]] (slov.-hrv.) *[[Bogdan Potnik]] *[[Ervin Potočnik]] *[[Janez Potočnik (slikar)|Janez Potočnik]] (1749-1834) *[[Janez Potočnik (likovnik)]] (1892-1983) *[[Josip Potočnik]] *[[Štefan Potočnik|Štef(an) Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (slikar)]] *[[Vladimir Potočnik]] *[[Cita Potokar]] *[[Jože Potokar]] *[[Viktor Povše]] *[[Andrea Pozzo]] *[[Miloš Požar]] *[[Brigita Požegar Mulej]] *[[Ivo Prančič]] *[[Janez Praprotnik]] *[[Valerija Prašnikar]] *[[Gregor Pratneker]] *[[Adrijan Praznik]] *[[Vida Praznik]] *[[Marij Pregelj]] *[[Mira Pregelj]] *[[Ula Pregelj]] *[[Arjan Pregl]] *[[Vladimir Prelc]] *[[Drago J. Prelog]] (slov.-avstrijski na Dunaju) *[[Marija Prelog]] *[[Silvo Prelog]] *[[Dušan Premrl]] *[[Miha Presker]] *[[Ivan Prešern]]-Žan (& [[Ivanka Kraševec]]) *[[Marjan Prevodnik]] *[[Petra Preželj]] *[[Emil Primožič]] (Primossi) *[[Ivan Primožič]] *[[Josip Primožič]] – Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Stanislava S. Pudobska]] *[[Zmago Puhar]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Boštjan Putrih]] *[[Franc Pustavrh]] (Frančišek Pustovrh) *[[Ratimir Pušelja]] ==Q== * [[Giulio Quaglio]] *Hua Qing ==R== *[[Tone Rački]] *[[Jasna Radšel]] *[[Irina Rahovsky Kralj]] *[[Janez Franc Rainbalt]] *[[Milica Rajačič Steržaj]] *[[Tone Rajhman]] *[[Mirko Rajnar]] *[[Veronika Rakuš]] *[[Stanislav Rapotec]] *[[Franci Ratej]]? *[[Janez Ravnik (slikar)]] *[[Barbara Ravnikar]] *[[Ljubo Ravnikar]] *[[Tone Ravnikar (1920)]] *[[Nevenka Rayer Parisi]] *[[Claudia Raza]] *[[Milan Razboršek]] *[[Stojan Razmovski]] *[[Ida Rebula]] *[[Urška Rednak]] *[[Peter Rehar]] *[[Žiga Rehar]] *[[Janez Mihael Reinwaldt]] *[[Franc Karel Remb]] *[[Bara Remec]] *[[Marijan Remec]] *[[Štefan Remic]] *[[Tjaša Rener]] *[[Anton Repnik]] *[[Janez Repnik]] *[[Iztok Retar]] *[[Igor Ribič]] *[[Miriam Repič-Lekič]] *[[Nataša Ribič Štefanec]] *[[Niko Ribič]] *[[Milan Rijavec]] *[[Oto Rimele]] *[[Mitja Robič]] *[[Aleksander Roblek]] *[[Davorin Rojc]] *[[Jasmina Rojc]] *[[Tone (Anton) Rojc]] *[[Mateja Rojc]] *[[Melita Rojic]] *[[Irena Romih]] *[[Milan Rot]] *[[Janez Rotman]] *[[Oskar Rotovnik]] - Oki *[[Smiljan Rozman]] *[[Zoran Rožič]] *[[Milan Rozmarin|Milan Rožmarin]] *[[Mihael Rudl]] *[[Ferdinand Nande Rupnik]] *[[Marko Ivan Rupnik]] *[[Tone Rupnik - Storžev]] *([[Michael Ruppe]]) *[[Marija Rus]] *[[Zmago Rus]] *[[Boris Rutar]] *[[Giulio Ruzzier]] == S == *[[Janez Sajevic]] *[[Boris Sajovic]] *[[Evgen Sajovic]] * [[Rudolf Saksida]] *[[Eduard Salesin]]? *[[Jasna Samarin]] *[[Gregor Samastur]] *[[Jur Samec]] *[[Gorazd Satler]] *[[Roman Savinšek]] *[[Andrej Savski]] *[[Hubert Schara]] *[[Ludvik Schara]] *[[Janez Krstnik Scherer]] *[[Mitja Schöndorfer]] *[[Andreja Schwenner]] *[[Dušan Sedej]]? *[[Janez Sedej]] *[[Maksim Sedej]] *[[Maksim Sedej, mlajši]] *[[Pavle Sedej]] *[[Aleš Sedmak]] *[[Ivan Seljak - Čopič]] *[[Denis Senegačnik]] *[[Mojca Senegačnik]] *[[Brane Sever]] *[[Edo Sever|Edi (Edo) Sever]] *[[Mateja Sever]] (''=Maja Ninalota'' S.)? *[[Valerija Sever]] *[[Adel Seyoun]] *[[Albert Franc Sič]] *''Branko Simčič'' = ''Bram Barjanski'' *[[Daša Simčič]]? *[[Mik Simčič]] *[[Rudi Simčič]] *[[Apolonija Simon]] *[[Franc Simonič (slikar)]] *[[Patricija Simonič]] *[[Štefan Simonič]] *[[Albert Sirk]] *[[Zdenko Skalicky]] *[[Ana Skedl]] *[[Franci Skerbinek]] *[[Rudi Skočir]] *[[Franc Ksaver Skola]] *[[Hugo Skopal]] *[[Andrej Skrbinek]] - "Andy Black" *[[Majda Skrinar]] *[[Iris Skubin]] *[[Igor Boris Skulj]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Jože Slak]] - Đoka *[[France Slana]] *[[Domen Slana]] *[[Rok Slana]] *[[Nejč Slapar]] *[[Rajko Slapernik]] *[[Darko Slavec]] *[[Vida Slivniker-Belantič]] *[[Josip Slovnik]] *[[Ana Sluga]] *[[Damir Smerdel]] *[[Pavel Smolej]] *[[Nuša Smolič]] *[[Jerneja Smolnikar]] *[[Hinko Smrekar]] *[[Venceslav Smrekar]] *[[Jošt Snoj]] *[[Viktor Snoj]] *[[Bogdan Soban]] *[[Matko Soklič|Matko (Matej) Soklič]] *[[Simon Soklič]] *[[Gorazd Sotler]] *[[Alenka Sottler]] *[[Alenka Sovinc Brglez]] *[[Jožica Sovinc]] *[[Oskar Sovinc]] *[[Savo Sovre]] *[[Alenka Spacal]] *[[Jože Spacal]] *[[Lojze Spacal]] *[[Venčeslav Sprager]] *[[Andreja Srna]] *[[Jože Srebrnič (slikar)]] *[[Zora Stančič]] *[[Ciril Stanonik]] *[[Alenka (Ana) Stante]] *[[Marija Starič Jenko]] *[[Tinca Stegovec]] *[[Ferdinand Steiner]] (?—1725) *[[Eduard Stepančič]] *[[Milena Stepančič]] *[[Franjo Sterle]] *[[Maksimiljan Sternad]] - Milč *[[Matej Sternen]] *[[Damjana Stopar]] Štrovs? *[[Rudi Stopar]] *[[Lucija Stramec]] *[[Franc Strauss]]? *[[Franc Mihael Strauss]] *[[Janez Strauss]] *[[Janez Andrej Strauss]] *[[Matjaž Stražar]] *[[Gvido Stres]] (st.) *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Ivan Strnad]] *[[Leopold Strnad]] *[[Mihael Stroj]] *[[Mladen Stropnik]] *[[Barbara Jožefa Struss]] *[[Gabrijel Stupica]] *[[Marija Lucija Stupica]] *[[Marlenka Stupica]] *[[Breda Laura Sturm]] *[[Janez Suhadolc]] *[[Viktor Sulčič]] *[[Matej Susič]] *[[Jože Svetina]] - "Taj" *[[Marija Svetlič]] *[[Dragica Svetličič]] (Padova) == Š == *[[Jože Šajn]] *[[Marko Šajn]] *[[Andraž Šalamun]] *[[Jerca Šantej]] *[[Avgusta Šantel (starejša)]] *[[Avgusta Šantel]] *[[Henrika Šantel]] *[[Saša Šantel]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Ljubica Ščuka Savernik]] *[[Pavle Ščurk]] *[[Rozina Šebetič]] (r. Borko) *[[Natalija Šeruga Golob]] *[[Viktor Šest]] *[[Janez Šibila]] (1919-2017) * [[Milena Šimunič]] *[[Sabina Šinko]] *[[Janez Šinkovec (slikar)]] *[[Brane Širca]] *[[Luka Širok]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Nataša Škof]] *[[Primož Škof]] *[[Iztok Šmajs|Iztok Šmajs - Muni]] *[[Meta Šolar]] *[[Veselka Šorli Puc]] *[[Lojze Špacapan]] *[[Nika Špan]] *[[Rudi Španzel]] *[[Lučka Šparovec]] *[[Irena Špendl]] *[[Tanja Špenko]] *[[Ludvik Šraj]] *[[Darja Štefančič]] *[[Maruša Štibelj]] *[[Ejti Štih]] (de Fernández de Córdoba) *[[Jana Štok]] *[[Andrej Štritof]] *[[Janez Štros]] *[[Miha Štrukelj]] *[[Andrej Štular]] *[[Avgust Štupar]] *[[Rudi Šturm]] *[[Marjan Šubelj]] *[[Alojz Šubic]] *[[Blaž Šubic]] *[[Ivan Šubic]] *[[Ive Šubic]] *[[Janez Šubic (1830 - 1898)|Janez Šubic]] (1830–1898) *[[Janez Šubic (mlajši)]] *[[Jožef Šubic]] *[[Jože Šubic]] *[[Jurij Šubic]] *[[Maja Šubic]] *[[Milan Šubic]] *[[Mirko Šubic]] *[[Pavel Šubic]] *[[Pavle Šubic]] *[[Rajko Šubic]] *[[Štefan Šubic]] *[[Simona Šuc]] *[[Vital Šuligoj]] *[[Matevž Šumah]] *[[Drago (Luka) Šumnik]] *[[Miroslav Šumnik]] *[[Lojze Šušmelj]] *[[Tugo Šušnik]] *[[Maruša Šuštar]] *[[Rada Šuštar]] *[[Marko Šuštaršič]] *[[Saša Šušteršič Soustrade]] *[[Deziderij Švara]] *[[Mitja Švigelj]] *[https://miroslavsumnik.info/ Miroslav Šumnik] == T == *[[Hamid Tahir]] *[[Helena Tahir]] *[[Dušan Tancik]] *[[Anton Tavčar]] *[[Jakob Tavčar]] *[[Jurij Tavčar (1812-1895)|Jurij Tavčar]] (1812–1895) *[[Jurij Tavčar (1820-1892)|Jurij Tavčar]] (1820–1892) *[[Seka Tavčar]] - Frankl *[[Teodor Tavželj]] *[[Borko Tepina]] *[[Rafael Terpin]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Marjan Teržan]] *[[Pavol Tesar]] *[[Janez Ambrož Testen]] *[[Janko Testen]] *[[Jože Tisnikar]] *[[Katarina Toman Kracina]] *[[Veljko Toman]] *[[Tone Tomazin]] *[[Andrej Tomažič]] *[[Matej Tomažin]] *[[Mihael Tomec]] *[[Miroslav Tomec]] *[[Alfred Tominc]] *[[Avgust Tominc]] *[[Jožef Tominc]] *[[Brina Torkar]] *[[Jaka Torkar]] *[[Tadej Tozon]] *[[Goce Trajkovski]] *[[Fran Tratnik]] *[[Iva Tratnik]] *[[Gašper Trček]] *[[Marica Trček]] *[[Ani Tretjak]] *[[Dare Trobec]] *[[Andrej Trobentar]] *[[Jože Trpin]] *[[Matej Trpin]] ([[Terpin]])? *[[Ante Trstenjak]] *[[Marijan Tršar]] *[[Vinko Turk]] *[[Janez Anton Tušek]] *[[Marko Tušek (slikar)|Marko Tušek]] *[[Mitja Tušek]] *[[Stanko Tušek]] *[[Vinko Tušek]] *[[Bruno Tutta]] *[[Edko Tutta]] *[[Klavdij Tutta]] == U == *[[Pavle Učakar]] *[[Biljana Unkovska]] *[[Rudi Uran]] *[[Roman Uranjek]] *[[Izidor Urbančič]] *[[Kaja Urh]] *[[France Uršič]] *[[Mira Uršič-Šparovec]] *[[Milena Usenik]] == V == *[[Savo Valentinčič]] *[[Rupert Vallauer]] *[[Ivan Varl]] *[[Petra Varl]] *[[Bruno Vavpotič]] *[[Ivan Vavpotič]] *[[Lojze Veberič]] *[[Blaž Vehovar]] *[[Mihaela Velikonja]] *[[Aleksander Velišček]] *[[Kristina Vencelj]] *[[Andreja Verderber]] *[[Ferdo Vesel]] *[[Josip Vesel]] *[[Veronika Vesel Potočnik]] *[[Tatjana Verbinc]] *[[Barbara Vidic]] *[[Darja Vidic]] *[[Janez Vidic]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Drago Vidmar]] *[[Nande Vidmar]] *[[Cveto Vidovič]] *[[Jernej Vilfan]] *[[Mojca Vilar]] *[[Leo Vilhar]] *[[Mario L. Vilhar|Mario Vilhar]] *[[Marko Vipotnik]] *[[Jana Vizjak]] *[[Dare Vlaj]] *[[Nikolaj Vogel]] *[[Borut Vogelnik]] *[[Marjan Vojska]] *[[Dea Volarič]] *[[Miloš Volarič]] *[[Zlata Volarič]] *[[Kamila Volčanšek]] *[[Franjo Volk]] *[[Albin Vončina]] *[[Sonja Vončina]] *[[Milan Vošank]]? *[[Josip Vošnjak (slikar)|Josip Vošnjak]] *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Franc Vozelj]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Meta Vranič]] *[[Bogdan Vrčon]] *[[Marij Vrenko]] *[[Tomo Vran]] *[[Meta Vranič]] *[[Ludvik Vrečič]] *[[Herman Vrečko]] *[[Vanda Vremšak Richter]] *[[Žarko Vrezec]] *[[Tao G. Vrhovec Sambolec]] *[[Jožef Vrščaj]] *[[Franc Vrtačnik]] *[[Aleksander Vukan]] - Šanji *[[Helena Vurnik]] == W == *[[Huiqin Wang]] *[[Matija Wärl]] *[[Anton Weber]] *[[Uroš Weinberger]] *[[Krištof Weissmann]] *([[Heinrich Wettach]]) *([[Karl Wibmer]]) *[[Edvard Wolf]] *[[Janez Wolf]] *[[Elias Wolf starejši]] *[[Elias Wolf mlajši]] *[[Meta Wraber]]? *[[Borivoj Wudler]] == Z == *[[Jure Zadnikar]] *[[Stojan Zafred]] *[[Anton Zajc (umetnik)|Anton Zajc]] *[[Edvard Zajec]] *[[Franc Ksaver Zajec]] *[[Martin Zajec]] *[[Joni Zakonjšek]] *[[Leon Zakrajšek]] *[[Janez Zalaznik]] *[[Marjan Zaletel]] - Janč *[[Pavle Zamar]] - Zappa *[[Boris Zaplatil]] *[[Alojz Zavolovšek]] *[[Božidar Dare Zavšek]] *[[Zlatko Zei]] *[[Jože Zel]] *[[Karel Zelenko]] *[[Rok Zelenko]] *[[Franz Ludwig Ziegler]] *[[Johannes Ziegler]] *[[Igor Zimic]] *[[Branko Zinauer]] *[[Cveto Zlate]] *[[Mojca Zlokarnik]] *[[Tone Zorko]]? *[[Aristid Zornik]] *[[Klavdij Zornik]] *[[Marko Zorović]] *[[Neja Zorzut]] *[[Marija Zrim]] *[[Fulvia Zudič]] *[[Leon Zuodar]] *[[Boris Zuljan]] *[[Nina Zuljan]] *[[Edo Zupan]] *[[France Zupan (slikar)|France Zupan]] *[[Niko Zupan]] *[[Vladimira (Ladica) Zupan]] *[[Klemen Zupanc]] *[[Janez Zupančič (slikar)|Janez Zupančič]] *[[Miro Zupančič]] *[[Nika Zupančič]] *[[Anica Zupanec-Sodnik]] *[[Franc Zupet-Krištof]] == Ž == *[[Ivan Žabota]] *[[Jože Žagar (slikar)|Jože Žagar]] *[[Lojze Žagar]] *[[Aleksij Žbona]] *[[Fedja Žbona]] *[[Tilen Žbona]] *[[Peter Železnik]] *[[Vinko Železnikar]] *[[Edi Žerjal]] *[[Franko Žerjal]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Stano Žerjal]] *[[Jasna Žezlina]] *[[Zdenka Žido]] *[[Gregor Žitko]] *[[Živa Žitnik]] *[[Ludvik Žižek]] *[[Peter Žmitek]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Benjamin Žnidaršič]] *[[Mirko Žnidaršič]] *[[Pavel Žnidaršič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)|Tone Žnidaršič]] *[[Boris Žohar]] *[[Gabrijela Žugel]] *[[Tadej Žugman]] *[[Jelica Žuža]] *[[Adalbert Žvab]] {{Livio Možina}}{{div col end}} ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih kiparjev]] * [[Seznam slovenskih grafikov]] * [[Seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Seznam slovenskih risarjev]] * [[Seznam slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami]] * [[Seznam slovenskih umetnikov-paraplegikov]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slikarji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji|*]] iywumxx5ty4jxf94zgykqdyetdtmy2c 0 31030 6744934 6478176 2026-08-31T08:45:35Z ~2026-47117-70 265115 6744934 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[rudnik]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]].''' * [[Rudnik Begunjščica]] ([[mangan]]; deloval od 1799 do 1918) * [[Rudnik Belščica]] ([[železo]]va [[ruda]]; ne obratuje) * [[Rudnik Bohor Ledina]] ([[svinec]], [[cink]]) * [[Rudnik Črna pri Kamniku]] ([[kaolin]]; deloval od 1856 do 1996) * Rudnik Dolenji Zemon - Ilirska Bistrica ([[lignit]]; ne obratuje) * [[Rudnik Drenov grič]] ([[antracit]]) * [[Rudnik Globoko]] ([[lignit]]; deloval od 1882 do 1964, zaprt 1973) * [[Rudnik Hobovše]] ([[baker]]; deloval od 1861 do 1872) * [[Rudnik Holmec - Lokovica]] (rjavi [[premog]]; deloval od 1858 do 1945) * [[Rudnik Idrija]] ([[živo srebro]], [[uran]]; po letu 1996 ne obratuje, odprt za turiste) * [[Rudnik Kamniška Bistrica]] ([[Boksit]]; deloval od leta 1853 do 1945) * [[Rudnik Kanižarica]] ([[premog]]; od leta 1995 ne obratuje) * [[Rudnik Klen - Orle]] ([[antracit]]; deloval od leta 1924 do 1947) * [[Rudnik Knapovže]] ([[svinec]], [[cink]], [[živo srebro]]) * [[Rudnik Krmelj]] ([[sol]], - deloval od 1874 do 1896) * [[Rudnik Kočevje]] ([[rjavi premog]]; zaprt od leta 1978) * [[Rudnik Konjske peči]] ([[železo]]va [[ruda]]) * [[Rudnik Kopitarjev grič - Borovnica]] ([[železo]]; deloval med 1870 in 1896 ter med 1912 in 1922) * [[Rudnik Korpščica]] ([[svinec]], [[cink]], [[baker]]) * Rudnik Koseze - Ilirska Bistrica ([[lignit]]; ne obratuje) * [[Rudnik Šmarjetna - Kranj]] ([[Mangan]] 19. in 20. stoletje) * [[Rudnik Laško]] ([[premog]]; ne obratuje) * [[Rudnik Lepa njiva]] ([[antimon]]) * [[Rudnik Lepena]] ([[železo]]va [[ruda]]; ne obratuje od 1883) * [[Rudnik Leše]] (rjavi [[premog]]; deloval od 1820 do 1939, sredi 19. stoletja največji premogovnik na Slovenskem) * [[Rudnik Liboje]] ([[rjavi premog]]; zaprt od leta 1972) * [[Rudnik Litija - Sitarjevec]] ([[svinec]], [[cink]], [[živo srebro]], [[srebro]], [[antimon]], [[baker]]; zaprt od leta 1965) * [[Rudnik Lokavec - Laško]] ([[svinec]]; deloval od leta 1750 do 1916) * [[Rudnik Marija reka]] ([[svinec]], [[živo srebro]]; z daljšimi prekinitvami deloval od leta 1760 do 1958) * [[Rudnik Mežica]] ([[svinec]], [[cink]], [[molibden]]; s prekinitvami deloval od 1442 do 1993, sedaj odprt za turiste) * [[Rudnik Mirna]] ([[mangan]]; deloval od 1917 do 1919) * [[Rudnik Močilno]] ([[baker]]) * [[Rudnik Mokronog - Hrastno]] ([[železo]]va [[ruda]]) * [[Rudnik Pleše]] ([[svinec]], [[barit]] - dokončno zaprt leta 1966) * [[Rudnik Pliberk]] ([[železo]]va [[ruda]]; ne obratuje) * [[Rudnik Počivalnik]] ([[baker]]) * [[Rudnik Ponoviče]] ([[svinec]], [[cink]]) * [[Rudnik Puharje]] ([[svinec]], [[cink]]) * [[Rudnik Rabelj]] ([[cink]], [[svinec]]) * [[Rudnik Remšnik]] ([[svinec]]; deloval od 1849 do 1934) * [[Rudnik Rudnica]] ([[aluminij]]) * [[Rudnik Savinjska dolina]] ([[aluminij]]) * [[Rudnik Savske jame]] ([[železo]]va [[ruda]]; ne obratuje) * [[Rudnik Sečovlje]] (črni [[premog]]; deloval od leta 1935 do 1973) * [[Rudnik Senovo]] ([[premog]]; zaprt od leta 1995) * [[Rudnik Sovodenj]] ([[baker]]) * [[Rudnik Srednik]] ([[svinec]]) * [[Rudnik Studence]] ([[Py]]) * [[Rudnik Stržovo]] (premog) * Rudnik sv. Ane v [[Šentanska dolina|Šentanski dolini]] - [[Podljubelj]] ([[Šentanski rudnik]]: [[živo srebro]]; s presledki obratoval od 1557 do 1902) * [[Rudnik Šentjanž - Krmelj]] (rjavi premog, obratoval od 1834 do 1962) * [[Rudnik bakra Škofje pri Planini]] ([[baker]]) * [[Rudnik Trbovlje Hrastnik]] (v zapiranju) * [[Rudnik Trobni dol]] (rjavi premog, obratoval 1846 - 1852, 1861 - 1888 in 1906 - 1925) * [[Rudnik Trojane Znojile]] ([[antimon]]; obratoval do leta 1934) * [[Rudnik Tržišče]] ([[svinec]], [[cink]]) * [[Tunjiško gričevje]] ([[Premog]]) 18-20. stoletje * [[Rudnik Vancovec]] ([[mangan]]) * [[Rudnik Vremski britof]] (črni [[premog]]; deloval od 1861 do 1964) * [[Premogovnik Velenje|Rudnik Velenje]] ([[premog]]; možen ogled) * [[Rudnik Zabukovica]] (rjavi premog, deloval od 1799 do 1966) * [[Rudnik Zagorje]] (zaprt od leta 1995) * [[Rudnik Zarečje]] - Ilirska Bistrica ([[lignit]]; ne obratuje) * [[Rudnik Zgornja Polskava]] ([[Py]]) * [[Rudnik Zlatenik]] ([[baker]]) * [[Rudnik Železniki]] ([[železo]], [[mangan]]; deloval od 1815 do 1885) * [[Rudnik Železno]] ([[Pirit]]) * [[Rudnik Žirovski vrh]] ([[uran]]; deloval od 1982 do 1990) {{stublist}} [[Kategorija:Rudniki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Gospodarstvo Slovenije|Rudniki]] r12s0pc9ioh6ds2b10twq4fe3gsptpp 6744936 6744934 2026-08-31T08:47:05Z ~2026-47117-70 265115 6744936 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[rudnik]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]].''' * [[Rudnik Begunjščica]] ([[mangan]]; deloval od 1799 do 1918) * [[Rudnik Belščica]] ([[železo]]va [[ruda]]; ne obratuje) * [[Rudnik Bohor Ledina]] ([[svinec]], [[cink]]) * [[Rudnik Črna pri Kamniku]] ([[kaolin]]; deloval od 1856 do 1996) * Rudnik Dolenji Zemon - Ilirska Bistrica ([[lignit]]; ne obratuje) * [[Rudnik Drenov grič]] ([[antracit]]) * [[Rudnik Globoko]] ([[lignit]]; deloval od 1882 do 1964, zaprt 1973) * [[Rudnik Hobovše]] ([[baker]]; deloval od 1861 do 1872) * [[Rudnik Holmec - Lokovica]] (rjavi [[premog]]; deloval od 1858 do 1945) * [[Rudnik Idrija]] ([[živo srebro]], [[uran]]; po letu 1996 ne obratuje, odprt za turiste) * [[Rudnik Kamniška Bistrica]] ([[Boksit]]; deloval od leta 1853 do 1945) * [[Rudnik Kanižarica]] ([[premog]]; od leta 1995 ne obratuje) * [[Rudnik Klen - Orle]] ([[antracit]]; deloval od leta 1924 do 1947) * [[Rudnik Knapovže]] ([[svinec]], [[cink]], [[živo srebro]]) * [[Rudnik Krmelj]] ([[sol]], - deloval od 1874 do 1896) * [[Rudnik Kočevje]] ([[rjavi premog]]; zaprt od leta 1978) * [[Rudnik Konjske peči]] ([[železo]]va [[ruda]]) * [[Rudnik Kopitarjev grič - Borovnica]] ([[železo]]; deloval med 1870 in 1896 ter med 1912 in 1922) * [[Rudnik Korpščica]] ([[svinec]], [[cink]], [[baker]]) * Rudnik Koseze - Ilirska Bistrica ([[lignit]]; ne obratuje) * [[Rudnik Šmarjetna - Kranj]] ([[Mangan]] 19. in 20. stoletje) * [[Rudnik Laško]] ([[premog]]; ne obratuje) * [[Rudnik Lepa njiva]] ([[antimon]]) * [[Rudnik Lepena]] ([[železo]]va [[ruda]]; ne obratuje od 1883) * [[Rudnik Leše]] (rjavi [[premog]]; deloval od 1820 do 1939, sredi 19. stoletja največji premogovnik na Slovenskem) * [[Rudnik Liboje]] ([[rjavi premog]]; zaprt od leta 1972) * [[Rudnik Litija - Sitarjevec]] ([[svinec]], [[cink]], [[živo srebro]], [[srebro]], [[antimon]], [[baker]]; zaprt od leta 1965) * [[Rudnik Lokavec - Laško]] ([[svinec]]; deloval od leta 1750 do 1916) * [[Rudnik Marija reka]] ([[svinec]], [[živo srebro]]; z daljšimi prekinitvami deloval od leta 1760 do 1958) * [[Rudnik Mežica]] ([[svinec]], [[cink]], [[molibden]]; s prekinitvami deloval od 1442 do 1993, sedaj odprt za turiste) * [[Rudnik Mirna]] ([[mangan]]; deloval od 1917 do 1919) * [[Rudnik Močilno]] ([[baker]]) * [[Rudnik Mokronog - Hrastno]] ([[železo]]va [[ruda]]) * [[Rudnik Pleše]] ([[svinec]], [[barit]] - dokončno zaprt leta 1966) * [[Rudnik Pliberk]] ([[železo]]va [[ruda]]; ne obratuje) * [[Rudnik Počivalnik]] ([[baker]]) * [[Rudnik Ponoviče]] ([[svinec]], [[cink]]) * [[Rudnik Puharje]] ([[svinec]], [[cink]]) * [[Rudnik Rabelj]] ([[cink]], [[svinec]]) * [[Rudnik Remšnik]] ([[svinec]]; deloval od 1849 do 1934) * [[Rudnik Rudnica]] ([[aluminij]]) * [[Rudnik Savinjska dolina]] ([[aluminij]]) * [[Rudnik Savske jame]] ([[železo]]va [[ruda]]; ne obratuje) * [[Rudnik Sečovlje]] (črni [[premog]]; deloval od leta 1935 do 1973) * [[Rudnik Senovo]] ([[premog]]; zaprt od leta 1995) * [[Rudnik Sovodenj]] ([[baker]]) * [[Rudnik Srednik]] ([[svinec]]) * [[Rudnik Studence]] ([[Py|pirit]]) * [[Rudnik Stržovo]] (premog) * Rudnik sv. Ane v [[Šentanska dolina|Šentanski dolini]] - [[Podljubelj]] ([[Šentanski rudnik]]: [[živo srebro]]; s presledki obratoval od 1557 do 1902) * [[Rudnik Šentjanž - Krmelj]] (rjavi premog, obratoval od 1834 do 1962) * [[Rudnik bakra Škofje pri Planini]] ([[baker]]) * [[Rudnik Trbovlje Hrastnik]] (v zapiranju) * [[Rudnik Trobni dol]] (rjavi premog, obratoval 1846 - 1852, 1861 - 1888 in 1906 - 1925) * [[Rudnik Trojane Znojile]] ([[antimon]]; obratoval do leta 1934) * [[Rudnik Tržišče]] ([[svinec]], [[cink]]) * [[Tunjiško gričevje]] ([[premog]]) 18-20. stoletje * [[Rudnik Vancovec]] ([[mangan]]) * [[Rudnik Vremski britof]] (črni [[premog]]; deloval od 1861 do 1964) * [[Premogovnik Velenje|Rudnik Velenje]] ([[premog]]; možen ogled) * [[Rudnik Zabukovica]] (rjavi premog, deloval od 1799 do 1966) * [[Rudnik Zagorje]] (zaprt od leta 1995) * [[Rudnik Zarečje]] - Ilirska Bistrica ([[lignit]]; ne obratuje) * [[Rudnik Zgornja Polskava]] ([[Py]]) * [[Rudnik Zlatenik]] ([[baker]]) * [[Rudnik Železniki]] ([[železo]], [[mangan]]; deloval od 1815 do 1885) * [[Rudnik Železno]] ([[pirit]]) * [[Rudnik Žirovski vrh]] ([[uran]]; deloval od 1982 do 1990) {{stublist}} [[Kategorija:Rudniki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Gospodarstvo Slovenije|Rudniki]] 0nbmbgc76z84qnhxq7ro269c1tx12a2 0 33380 6744739 6743713 2026-08-30T16:32:58Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6744739 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]]? * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *[[Kristian Klanjšček]] *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * Cveto Podlogar *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 8g90vmwo8rx6hexfb5bpzuilkai0dbw 6744742 6744739 2026-08-30T16:34:14Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6744742 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]]? * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *[[Kristian Klanjšček]] *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * Cveto Podlogar *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] iliwptxv4jbvyuxurf457te7mpucwiq 6744743 6744742 2026-08-30T16:35:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6744743 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]]? * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *[[Kristian Klanjšček]] *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * Cveto Podlogar *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] f27yf4ix4wwarluoon4thkjg59o2qyo 0 41762 6744614 6741397 2026-08-30T13:23:37Z G-Cup 10746 6744614 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | name=Bazilika Srca Jezusovega | native_name={{jezik-fr|Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre}} | image=Le sacre coeur.jpg | image_upright=1.2 | caption= Bazilika Srca Jezusovega, kot je videti z vznožja Montmartra | location=[[Pariz]], [[Francija]] | geo = {{Coord|48.88665|2.34295|format=dms|region:FR-IDF_type:landmark_source:wikidata|display=inline,title}} | religious_affiliation=[[Rimskokatoliška]] | province=nadškofija Pariz | consecration_year=1919 | status=mala bazilika | leadership= | website={{URL|https://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/}} | architect=[[Paul Abadie]] | groundbreaking=1875 | year_completed=1914 | construction_cost= | specifications=yes | capacity= | length=85 m | width=35 m | width_nave= | height_max=83 m | materials=[[travertin]] }} '''Bazilika Srca Jezusovega''' ({{jezik-fr|Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre}}) je pariška [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] in znamenitost, ki krasi grič [[Montmartre]], najvišjo točko [[Pariz]]a. [[Slika:Aftnn Le Basilique du Sacre Coeur 2.jpg|sličica|250px|Bazilika Sacré Cœuur]] Grič Montmartre se v severnem delu Pariza dviguje 129 metrov visoko. Ime pomeni »hrib [[mučenec|mučencev]]« (''mont des martyrs''), ker je to kraj mučeništva [[Sveti Dionizij|sv. Dionizija]], prvega pariškega [[škof]]a (pozno 3. stoletje) in njegovih spremljevalcev. Kraj je obiskalo veliko romarjev, med njimi kasnejših, predvsem francoskih [[svetnik]]ov ([[sveta Klotilda]], sveti [[Bernard iz Clairvauxa]], sveta [[Ivana Orleanska]], ...) in tudi sveti [[Ignacij Lojolski]] ter sveti [[Frančišek Ksaverij|Frančišek Ksaverij]], ki sta leta 1534 tukaj ustanovila ''Societas Iesu'' oz. ''Družbo Jezusovo'' ([[družba Jezusova|jezuiti]]). Cerkev je preživela revolucijo, čeprav je bil samostan Montmartre, kateremu je pripadala, uničen. Velik [[benediktinci|benediktinski]] [[samostan]] je zasedal celoten grič do [[francoska revolucija|francoske revolucije]], ko so bile [[nuna|nune]] [[obglavljenje|obglavljene]] in je samostan razpadel. == Zgodovinsko ozadje== V letu 1870 je izbruhnila vojna med [[Francija|Francijo]] in [[Prusija|Prusijo]]. [[Vatikanski koncil]] je razpadel in [[papež]], ki ga niso več varovale francoske čete, se je počutil ujetnika v [[Vatikan]]u. Francija se je sprijaznila z vojaškim porazom in prusko okupacijo dela države. Odgovor Alexandra Legentila in Huberta Rohaulta de Fleuryja je bil duhoven. Prisegla sta, da bodo zgradili cerkev, posvečeno [[Srce Jezusovo|Jezusovemu srcu]] v zadoščenje ([[pokora|pokoro]] za storjene [[greh]]e) in žrtve bojev. Proti koncu leta 1872 je kardinal [[Joseph Hippolyte Guibert|Guibert]], francoski [[nadškof]], odobril to zaobljubo in izbral Montmartre za novogradnjo. Konec leta 1873 je dobil parlamentarno izjavo javne uporabnosti [[bazilika (zgradba)|bazilike]], s čimer so omogočili, da je bil prostor porabljen za gradnjo cerkve. Delo je bilo financirano s pogosto skromnimi darili iz celotne Francije. Imena darovalcev so [[kamnoseštvo|vklesana]] v kamen. ===Gradnja=== <gallery mode="packed" heights="200"> Slika:Louis-Émile Durandelle, Construction du Sacré-Cœur, 1882.jpg|Gradnja Sacré-Cœur v teku (1882) Slika:Clément Maurice Paris en plein air, BUC, 1897,161 Le Sacré-Cœur.jpg|Gradnja Sacre-Coeur (1897) Slika:75-Paris-Funiculaire et Basilique du Sacré-Coeur de Montmartre-ND.JPG|Tirna vzpenjača do Sacre Coeur (okoli 1905) </gallery> Izveden je bil natečaj za načrtovanje bazilike, ki je pritegnil sedeminsedemdeset predlogov. Izbran je bil arhitekt Paul Abadie,<ref name= JLC>The competition was commemorated in ''Souvenir du Concours de l’Église du Sacré-Cœur'' (Paris: J. Le Clere) 1874.</ref> temeljni kamen pa je bil končno položen 16. junija 1875.<ref name="Monument and Myth 1979, pp 380–81">Harvey [http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf "Monument and Myth" 1979, pp 380–81 ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200924195431/http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf |date=2020-09-24 }}.</ref> Začetek gradnja je bil zakasnjen in zapleten zaradi nestabilnih temeljev. Triinosemdeset vodnjakov, od katerih je bil vsak globok trideset metrov, je bilo treba izkopati pod lokacijo in jih napolniti s skalovjem in betonom, da bi služili kot podzemni stebri, ki podpirajo baziliko.<ref>"Dictionnaire Historique de Paris" (2013), p. 684</ref> Stroški gradnje, ocenjeni na 7 milijonov frankov, ki so bili v celoti črpani od zasebnih donatorjev, so bili porabljeni, preden je postala vidna kakršna koli nadzemna struktura. Začasna kapela je bila posvečena 3. marca 1876 in romanje je hitro prineslo dodatna sredstva.<ref>In 1877, its first full year of operation, over 240,000 francs was collected, and the figure doubled the following year. (Jonas 1993:495).</ref> Kmalu po dokončanju temeljev leta 1884 je Abadie umrl in nasledilo ga je pet drugih arhitektov, ki so naredili obsežne spremembe: Honoré Daumet (1884–1886), Jean-Charles Laisné (1886–1891), Henri-Pierre-Marie Rauline (1894–1904), Lucien Magne (1904–1916) in Jean-Louis Hulot (1916–1924). Med gradnjo so bili nasprotniki bazilike neizprosni v svojih prizadevanjih, da bi ovirali njen napredek. Leta 1882 so bili zidovi cerkve komaj nad njenimi temelji, ko je na parlamentarnih volitvah zmagala levičarska koalicija pod vodstvom Georgesa Clemenceauja. Clemenceau je takoj predlagal ustavitev del, parlament pa je blokiral vsa nadaljnja financiranja projekta. Toda soočena z ogromnimi obveznostmi v višini dvanajst milijonov frankov zaradi odpovedi projekta je morala vlada dovoliti nadaljevanje gradnje. Leta 1891 je bila notranjost bazilike dokončana, posvečena in odprta za javno bogoslužje. Kljub temu je leta 1897 Clemenceau še enkrat poskušal blokirati njeno dokončanje z razpravo v parlamentu, vendar je bil njegov predlog v veliki večini zavrnjen, saj bi odpoved projekta zahtevala povračilo trideset milijonov frankov osmim milijonom ljudi, ki so prispevali k gradnji cerkve. Kupola cerkve je bila dokončana leta 1899, zvonik pa leta 1912. Bazilika je bila dokončana leta 1914 in uradno posvečena leta 1919 po prvi svetovni vojni. ==Opis== Cerkev je dolga 85 metrov in široka 35 metrov. Sestavljena je iz velike osrednje rotunde, okoli katere so postavljeni majhna ladja, dva [[transept]]a in predhodni [[prezbiterij|kor]], ki tlorisno oblikujeta križ. [[Portik]] cerkve ima tri loke in je oblikovan po verandi [[Stolnica sv. Fronta, Périgueux|stolnice v Périgueuxu]]. Dominanta je ogromna podolgovata jajčasta [[kupola]], visoka 83,33 metra, obdana s štirimi manjšimi kupolami. Na severnem koncu je zvonik, visok 84 metrov z bronastim zvonom ''Savoyarde'', kar je največji [[zvon]] v Franciji.<ref>"Dictionnaire Historique de Paris", p. 684</ref> V zvoniku visi devetnajsttonski savojski zvon (eden najtežjih na svetu), ulit leta 1895 v Annecyju. Aludira na priključitev Savoje Franciji leta 1860. Celoten slog stavbe je svobodna interpretacija romansko-bizantinske arhitekture. To je bil takrat nenavaden arhitekturni slog in je bil delno odziv na neobarok operne hiše [[Palača Garnier]] Charlesa Garnierja in drugih stavb v slogu Napoleona III.<ref>Legentil je želel porušiti napol zgrajeno Garnierjevo opero in zgraditi cerkev na mestu tega "škandaloznega spomenika ekstravagance, nespodobnosti in slabega okusa". (Harvey [http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf "Monument and Myth" 1979, P376 ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200924195431/http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf |date=2020-09-24 }}).</ref> Gradnja je bila sčasoma predana vrsti novih arhitektov, vključno s samim Garnierjem, ki je bil med letoma 1891 in 1904 svetovalec arhitekta Henri-Pierra Raulinea. Nekateri elementi zasnove, zlasti vitke, ozke kupole in strukturne oblike oken na južni fasadi, so neoklasicistični in sta jih izoblikovala kasnejša arhitekta Henri-Pierre Rauline in Lucien Magne.<ref>Dumoulin, Aline; Ardisson, Alexandra; Maingard, Jérôme; Antonello, Murielle; "Églises de Paris" (2010), p. 184</ref> ===Zunanjost === <gallery> Slika:Sacré-Cœur-de-Montmartre_plan_roofs.png| Tloris cerkve z zvonikom na severnem koncu in štirimi manjšimi kupolami okoli osrednje kupole. Slika:Sacré Coeur - Aerial photo 1.jpg| Pogled od zgoraj Slika:2018-02-21 10-18-36 sacré-coeur-paris.jpg| Južna fasada, glavni vhod s pogledom na Pariz Slika:Basilique Sacré Cœur Montmartre façade sud Paris 11.jpg| Detajl južne fasade Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Chor 2.jpg| Severna fasada in kor Slika:Tour du Sacré Cœur, Montmartre, Paris May 2011.jpg|Zvonik </gallery> Portik južne fasade, glavni vhod, je okrašen s skulpturami, ki združujejo verske in francoske nacionalne teme. Na vrhu je kip, ki predstavlja Presveto srce Jezusovo. Oboki fasade so okrašeni z dvema konjeniškima kipoma francoskih narodnih svetnikov Ivane Orleanske (1927) in kralja sv. Ludvika IX., ki ju je v bronu zasnoval Hippolyte Lefèbvre. Beli kamen bazilike Sacré-Cœur je [[travertin]]ski [[apnenec]] vrste Chateau-Landon, pridobljen v kamnolomu Souppes-sur-Loingu v francoskem departmaju [[Seine-et-Marne]]. Posebna kakovost tega kamna je, da je izjemno trd s fino zrnatostjo in ob stiku z deževnico izloča kalcit, zaradi česar je izjemno bel.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/history-and-visit/article/architecture|title= architecture|website=www.sacre-coeur-montmartre.com}}</ref> === Notranjost === <gallery mode="packed" heights="180px"> Slika:Paris, Sacré-Coeur, Nef et choeur.jpg| Kor in oltar Slika:Sacre Coeur - Coupole.jpg| Kupola od spodaj. Vsak izklesan angel nosi simbol Kristusovega trpljenja. Slika:The interior of the north dome, Sacre Coeur, Paris.jpg| Notranjost severne kupole </gallery> V ladji dominira zelo visoka kupola, ki simbolizira nebesni svet, sloni na pravokotnem prostoru, ki simbolizira zemeljski svet. Oba povezujejo masivni stebri, ki predstavljajo prehod med svetovoma.<ref name="ReferenceB">Dumoulin, Aline; Ardisson, Alexandra; Maingard, Jérôme; Antonello, Murielle; "Églises de Paris" (2010), p. 184-187</ref> Tloris notranjosti je [[grški križ]] z oltarjem v sredini, oblikovan po vzoru bizantinskih cerkva. Okoli oltarja so bile dodane bolj tradicionalne latinske značilnosti, kor in [[ambulatorij]]. Svetloba v notranjosti cerkve je zaradi višine oken nad oltarjem nenavadno šibka, kar prispeva k mističnemu učinku. Druge bizantinske značilnosti v notranjosti so zasnova talnih ploščic in steklenih izdelkov. === Mozaik »Kristus v slavi« === <gallery mode="packed" heights="180px"> Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Innen Chorgemälde 5.jpg| Detajl »Kristus v slavi" - leva stran Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Innen Chorgemälde 1.jpg| "Kristus v slavi" - središče Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Innen Chorgemälde 4.jpg| Detajl "Kristus v slavi" - desna stran </gallery> [[Mozaik]] nad korom z naslovom ''Zmagoslavje Srca Jezusovega'' je največja in najpomembnejša umetnina v cerkvi. Ustvarili so ga Luc-Olivier Merson, H. M. Magne in R. Martin, posvečen pa je bil leta 1923. Mozaik je sestavljen iz 25.000 emajliranih in pozlačenih kosov keramike in pokriva 475 kvadratnih metrov, kar ga uvršča med največje mozaike v svetu. Osrednja figura je Kristus, oblečen v belo, z odprtimi rokami, ki ponujajo svoje srce, okrašeno z zlatom. Pridružujeta se mu mati Devica Marija in nadangel Mihael, zaščitnik Cerkve in Francije. Ob njegovih nogah kleči sveta [[Ivana Orleanska]], ki mu ponuja krono. Figura [[papež Leon XIII.|papeža Leona XIII.]] ponuja Kristusu globus, ki simbolizira svet.<ref name="Dumoulin, Aline 2010 p. 184-187">Dumoulin, Aline; Ardisson, Alexandra; Maingard, Jérôme; Antonello, Murielle; "Églises de Paris" (2010), p. 184-187</ref> Desno od Kristusa je prizor z naslovom ''Poklon Francije Presvetemu Srcu''; skupina papežev in kardinalov izroči model bazilike Kristusu. Na njegovi levi je ''Poklon katoliške cerkve Presvetemu Srcu'': kjer se ljudje v kostumih petih celin poklonijo Presvetemu Srcu. Na dnu mozaika je latinski napis, ki pravi, da je bazilika darilo Francije. »Presvetemu Srcu Jezusovemu, Francija goreča, spokorna in hvaležna.« Beseda ''hvaležen'' je bila dodana po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/history-and-visit/article/the-apse-mosaic|title=The Apse Mosaic|website=www.sacre-coeur-montmartre.com}}</ref> Na vrhu mozaika je druga procesija, imenovana ''svetniki Francije in svetniki vesoljne Cerkve''. Pri vseh mozaikih so umetniki prilagodili elemente bizantinske umetnosti v organizaciji figur, spremenjeni perspektivi in uporabi barv, poudarjenih s srebrom in zlatom. Kompleks bazilike vključuje tudi vrt za meditacijo s fontano. Vrh kupole je odprt za turiste in ponuja spektakularen panoramski pogled na mesto Pariz, ki se razprostira južno od bazilike. V baziliki je prepovedana uporaba kamer in video snemalnikov. === Kapele === Notranjost bazilike je obdana z vrsto kapel, ki jih večinoma ponujajo poklicne skupine ali verski redovi. Kapele so okrašene s skulpturami, reliefnimi skulpturami in tapiserijami, ki se pogosto nanašajo na poklice donatorjev. Na primer, kapela reda Notre Dame morja je okrašena s tapiserijami, ki prikazujejo ''Kristusovo hojo po vodi'' in ''Čudežni ulov rib''. Začnejo se desno od glavnega vhoda in so: * Kapela nadangela Mihaela ali kapela Vojsk * Kapela svetega Ludvika (Ludvik IX.) ali odvetnikov * Tribuna za trgovino in industrijo (konec vzhodnega transepta) * Kapela Marguerite-Marie Alacoque * kapela Notre Dame morja Samo apsido obdaja dodatnih sedem kapel. * Kapela svetega Frančiška Asiškega * Kapela sv. Janeza Krstnika, ki sta jo darovala Kanada in Malteški vitezi * Kapela svetega Jožefa * Kapela Device Marije * Kapela svetega Luke Evangelista, Coméja in Damiena ali zdravnikov * Kapela Ignaca Lojolskega * Kapela svete Uršule Kölnske * Kapela svetega Vincencija Paulskega * Tribuna kmetijstva (na koncu zahodnega transepta) * Kapela francoskih kraljic === Kripta === Kripta pod Sacré-Coeurjem se razlikuje od tradicionalnih kript, ki so običajno pod zemljo. V Sacré-Coeurju ima kripta vitraže, zahvaljujoč ''saut-de-loup'', okoli štiri metre širokem jarku, ki omogoča vstop svetlobe skozi okna in očesa stene kripte. V središču kripte je kapela ''Pieta'', katere osrednji element je monumentalni kip Device Marije ob vznožju križa, pri oltarju. Kip je izdelal Jules Coutain leta 1895. Niz sedmih kapel je postavljen na vzhodni strani in sedem na zahodni strani kripte, kar ustreza kapelam na zgornjem nivoju. V kripti so grobnice pomembnih osebnosti pri ustvarjanju bazilike, vključno s kardinaloma Guibertom in Richardom.<ref>Jacques Benoist, "Le Sacré-Cœur de Montmartre, Paris", Editions de l'Atelier, 1992, p. 482</ref> == Umetnost in dekoracija == Dekoracija pokriva stene, tla in arhitekturo. Velik del okrasja je v izrazito neobizantinskem slogu, z zapletenimi vzorci in bogato barvo. === Vitraji === <gallery mode="packed" heights="180px"> Slika:Sacre Coeur - Vitraux St Louis.jpg| Okna kapele v neobizantinskem slogu, ki prikazujejo življenje Klodvika I. in Ludvika IX. (Sveti Ludvik) Slika:Sacre Coeur - Orgue.jpg| Okna nad orglami Slika:BasiliqueduSacre-Coeur2.jpg| Rozeta, ki prikazuje Presveto Srce Jezusovo Slika:BasiliqueduSacre-Coeur3.jpg| Okno z napisom "Kristus osvaja" </gallery> === Kipi === <gallery> Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- Crypte - Saint Jean de Dieu soignant un malade par Léon Fagel (1851-1913).JPG| "Sveti Janez zdravi bolne", Léon Fagel (1851–1913) Slika:Intérieur Basilique Sacré Cœur Montmartre - Paris XVIII (FR75) - 2022-04-30 - 11.jpg| Marija z detetom (Pieta) Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- crypte - Cardinal Guibert.JPG| Kardinal Guibert, vodilni zagovornik bazilike, drži njen model Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- Saint Hubert - Duchesse d'Uzés dite Manuela 1889.JPG| "Sveti Hubert" vojvodinje d'Uzés (1889) Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- crypte - Saints Donatien et Rogatien par P. Potet 1850.JPG| "Sveta Donat in Rogatien", P.Potet (1850) v kripti Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- crypte - Saint Bruno par Henri Louis Noël - 1899.JPG| "Sveti Bruno" Henrija Louisa Noëla (1899) </gallery> == Orgle == V baziliki so velike in zelo fine orgle, ki jih je izdelal Aristide Cavaillé-Coll, najslavnejši graditelj orgel v Parizu v 19. stoletju. Njegove druge orgle so bile v baziliki sv. Dionizija (1841), baziliki Sainte-Clotilde (1859), cerkvi Saint-Sulpice in Notre Dame de Paris (1868). Orgle so sestavljene iz 78 registrov, razporejenih po štirih manualih in pedalu z 32 notami (nenavadno pred začetkom 20. stoletja; takratni standard je bil 56 in 30), in imajo tri izrazne razdelke (tudi nenavadno za tisti čas, tudi pri velikih orglah).<ref name="The Grand Organ">{{navedi splet|url=https://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/history-and-visit/article/the-grand-organ|title=The Grand Organ}}</ref> Orgle so bile prvotno izdelane leta 1898 za dvorec v Biarritzu barona Alberta de L'Espéeja. To je bilo zadnje glasbilo, ki ga je izdelal Cavaillé-Coll. Orgle so bile pred svojim časom, saj so vsebovale več izraznih razdelkov in dajale izvajalcu znatne prednosti pred drugimi še večjimi glasbili tistega časa. Bile so skoraj identične (tonske značilnosti, postavitev in delo) kot tiste v Albert Hallu v Sheffieldu, ki jih je leta 1937 uničil požar. Ko pa ga je leta 1905 v Parizu postavil Cavaillé-Collov naslednik in zet, Charles Mutin, je bilo prvotno okrašeno ohišje zamenjano z bolj preprostim ohišjem.<ref>{{navedi splet |title=Basilique Sacré-Coeur |url=http://www.uquebec.ca/musique/orgues/france/scoeurp.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202041032/http://www.uquebec.ca/musique/orgues/france/scoeurp.html |archive-date=2 February 2009 |work=Université du Québec}}</ref> Orgle so bile leta 1981 priznane kot nacionalni spomenik. Doživele so več obnov. Najnovejša, ki se je začela leta 1985, je zamenjala le najbolj poškodovane pnevmatske dele, drugi pa so dotrajali in nekateri niso več uporabni. Cevi so zdaj prekrite z debelo plastjo prahu, ki vpliva na višino in zvok. Čeprav so orgle zdaj priznane kot nacionalni spomenik, cerkev sama ni, predvsem zaradi političnega nasprotovanja levičarskih strank. == Zvonovi == Zvonik bazilike Srca Jezusovega na Montmartru hrani pet zvonov. Štirje mali zvonovi, imenovani od največjega do najmanjšega, so Félicité, Louise, Nicole in Elisabeth, ki so bili prvotni zvonovi cerkve Saint-Roch in so bili leta 1969 prestavljeni v baziliko. Pod štirimi zvonovi je ogromen ''bourdon'', imenovan ''The Savoyarde'', največji zvon v Franciji. Polno ime ''bourdona'' je »Françoise Marguerite od presvetega Srca Jezusovega«. Ulila ga je 13. maja 1891 livarna Paccard (Dinastija Georges, Hippolyte-Francisque in Victor ali "G & F") v Annecy-le-Vieuxu. Sam ''Savoyarde'' zvoni le ob večjih verskih praznikih, predvsem ob veliki noči, binkoštih, vnebohodu, božiču, vnebovzetju in vseh svetih. Sliši se 10 km daleč. Ta zvon je peti največji v Evropi in se uvršča za Petersglocke iz Kölna (Nemčija), Olimpijski zvon iz Londona, Maria Dolens iz Rovereta (Italija) in Pummerin iz Dunaja (Avstrija). Tehta 18,835 kg, meri 3,03 m premera za 9,60 m zunanjega obsega, z debelino osnove 22 cm in kembljem 850 kg. Z dodatki njegova uradna teža doseže 19.685 kg. Darovale so ga štiri savojske škofije. V baziliko so ga prepeljali 16. oktobra 1895, vleklo pa ga je vprega 28 konj. V poznih 1990-ih so opazili razpoko v zvonu. == Kopija v Martiniku == Veliko manjša različica bazilike, Sacré-Cœur de la Balata, je severno od [[Fort-de-France]], [[Martinik]], ob N3, glavni celinski cesti. Zgrajena za begunce, ki jih je izbruh [[Pelée (gora)| Pelée]] pregnal iz njihovih domov, je bila posvečena leta 1915.<ref>{{navedi splet|last=Steve|first=Bennett|title=Sacré-Coeur de la Balata, Martinique: Uncommon Attraction|url=https://www.uncommoncaribbean.com/martinique/sacre-coeur-de-la-balata|website=Uncommon Caribbean|location=Martinique}}</ref> == Okolica == Izpred sprednjega dela cerkve je mogoče videti celoten [[Pariz]]. Ogled kupole na nadmorski višini 200 metrov ponuja razgled 50 km v vse smeri. Tako je najvišja točka v Parizu po Eifflovem stolpu (zgrajenem leta 1889). == Glej tudi to == * [[seznam zgradb in objektov v Parizu]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Basilica of the Sacré Cœur|Bazilika Srca Jezusovega, Pariz}} * [http://www.sacre-coeur-montmartre.com/ La Basilique du Sacré Cœur de Montmartre] - v angleščini in francoščini * [http://www.paris-360.com/front/fiche/31-basilique-du-sacr%E9-coeur.html Panoramski pogled] * [http://www.visitonweb.com/wikipedia/paris/flash/vue12-montmartre-sacre-coeur-basilica-paris-uk.html 360-stopinjski virtualni ogled] [[Kategorija:Cerkve v Parizu]] [[Kategorija:Bazilike v Franciji||Srce Jezusovo, Pariz]] [[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Pariz]] [[Kategorija:Neoromanska arhitektura v Franciji|Srce Jezusovo, Pariz]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Franciji|Srce Jezusovo, Pariz]] [[Kategorija:Eklektična arhitektura|Srce Jezusovo, Pariz]] {{normativna kontrola}} se4xtckg9zlliux7ufmlizq5gu6wsvb 0 45534 6744665 5821253 2026-08-30T15:05:43Z Erardo Galbi 166658 6744665 wikitext text/x-wiki '''Improvizacijsko gledališče''' (znano tudi kot '''impro''') je oblika [[gledališče|gledališča]], pri kateri igralci delujejo spontano, brez dramskega teksta ali [[scenarij]]a. V vseh oblikah improvizacije igralci razvijajo [[dialog]] in [[gib]] med potekom same predstave. ==Zgodovina== * Rimsko gledališče (4. stoletje pr. n. št.) * Commedia dell'arte (16. - 18. stoletje) * Improvizacija v gledališču (19. stoletje) * Moderno improvizacijsko gledališče (20. stoletje) ==Kategorije== Improvizacijsko gledališče se v Severni Ameriki in Evropi v veliki večini deli na dve kategoriji: kratki format in dolgi format. Poznamo tudi druge oblike improvizacijskega gledališča kot npr. [[gledališče zatiranih]] in drugi. ===Kratki format=== Kratki format improvizacije ("short form improv" v angleščini) je ime za predstave improvizacijskega gledališča, katere so sestavljene iz več krajših, povečini nepovezanih scen. Te scene temeljijo na vnaprej določenih strukturah in idejah ter črpajo snov iz predlogov občinstva. Kot utemeljiteljico kratkega formata se priznava Violo Spolin, ameriško gledališko pedagoginjo. Med bolj znane oblike kratkega formata štejemo gledališke športe ("Theatresports" v angleščini), ki predstavljajo osnovo za slovensko [[Impro liga|impro ligo]]. ===Dolgi format=== Dolgi format improvizacije ("long form improv" v angleščini) je ime za predstave improvizacijskega gledališča, katere so sestavljene iz več krajših scen, povezanih v skupno zgodbo oz. celoto. Improvizatorji ustvarjajo predstave, katere so lahko po obliki enake ali podobne obstoječim gledališkim izrazom. Med bolj znane oblike dolgega formata štejemo predstavo Harold, katero je razvil ameriški igralec Del Close v sodelovanju z improvizatorko Charno Halpern. === Druge oblike === Med druge oblike improvizacijskega gledališča štejemo: * gledališče zatiranih, * eksperimentalno improvizacijsko gledališče, * Playback Theatre, * revno gledališče, * odprto gledališče ==Improvizacijsko gledališče v Sloveniji== <blockquote>Glavni članek: [[Improvizacijsko gledališče v Sloveniji]]</blockquote>V Sloveniji tradicija improvizacijskega gledališča traja že od leta 1993, ko je [[Andrej Rozman - Roza]] z objavo v M'zinu odprl Slovensko gledališko ligo s pomočjo [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/cetrt-stoletja-impro-lige-pri-nas-gledalisce-ki-nastaja-spontano/477763|title=Četrt stoletja Impro lige pri nas: gledališče, ki nastaja spontano|date=|accessdate=6.3.2019|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> ==Skupnost== Velik del improvizacijskega gledališča predstavlja skupnost: tj. posamezniki, skupine, umetniški kolektivi, ki s svojo aktivnostjo podpirajo in razvijajo improvizacijsko gledališče doma in v tujini. ===Slovenija=== * [[Impro liga]] - [http://www.impro-liga.si/ uradna stran] * [[ŠILA - Šolska impro liga]] - [http://www.sila-impro.si/ uradna stran] * [[Gledališče Ane Monro]] - [http://www.anamonro.si/ uradna stran] * [[Narobov]] - [http://www.narobov.org uradna stran] * [[Goli oder]] (festival) - [http://www.goli-oder.org uradna stran] * [[Gverila teater]] - [http://www.gverilateater.com uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191121093844/http://www.gverilateater.com/ |date=2019-11-21 }} * [[Gledališče IGLU]] - [https://www.facebook.com/iglutheatre Facebook stran] * [[KUD Banda Ferdamana]] - [https://www.facebook.com/banda.ferdamana/ Facebook stran] ===Svet=== * [http://www.unexpectedproductions.org Unexpected Productions] [[Seattle, Washington|Seattle]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * [http://www.brodytheater.com The Brody Theater] [[Portland]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * [http://gorillas.in-berlin.de Die Gorillas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100129105851/http://www.gorillas.in-berlin.de/ |date=2010-01-29 }} [[Berlin]], [[Nemčija]] * [http://www.isar148.de Isar148] [[München]], [[Nemčija]] * [[Gledališče Loose Moose]] [[http://www.loosemoose.com/]], [[Calgary]], [[Kanada]] * [http://www.theater-im-bahnhof.com Theater im Bahnhof] [[Gradec]], [[Avstrija]] * [http://www.improvvisazione.it Improvvisazione Teatrale Italiana] [[Italija]] * [http://www.carrick.be Quicksilver Productions] [[Antwerpen]], [[Belgija]] * [http://www.impro.a.se Stockholms Improvisationsteater] [[Stockholm]], [[Švedska]] * [http://www.impromptu.nl Impromptu] [[Amsterdam]], [[Nizozemska]] * [http://www.crumbs.ca Crumbs] [[Winnipeg]], [[Kanada]] * [http://www.myspace.com/rocketsugarfactory Rocket Sugar Factory], [[Avstrija]] == Sklici == {{sklici|1}} {{umetnostna škrbina}} [[Kategorija:Gledališče]] [[Kategorija:Improvizacijsko gledališče| ]] {{normativna kontrola}} de452xsm8fsll5e3f34569bg8luadxk 0 49774 6744904 6741058 2026-08-31T08:03:14Z ~2026-44996-51 264415 6744904 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[politik]]ov.''' (Op.: vključeni so vidnejši [[Seznam slovaških politikov|slovaški politiki]] s pomembnimi funkcijami v nekdanji skupni češkoslovaški prestolnici Pragi, pa tudi podkarpatsko-ukrajinsko-rusinski v prvi Češkoslovaški republiki) {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ladislav Adamec]] *[[Karel Adámek]] *[[František Andršt]] *[[August Ansorge]] *[[Rudolf Appelt]] (češ.-nem.>>DDR) *[[Emanuel Arnold]] *[[Jaroslav Aster]] *[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]] *[[Pavel Auersperg]] *[[Ludvík Aust]] *[[Rudolf Axmann]] == B == *[[Kurt Babel]] *[[Andrej Babiš]] (češki - slovaškega rodu) *[[Alexander Bach]] *([[Karol Bacílek|Karol/Karel Bacílek]] - Slovak) *([[Edmund Bačinský]] - Rusin) *[[Kazimierz Felix Badeni]] *[[Alois Baeran]] *[[Josef Maria Baernreither]] *[[Vlastimil Balín]] *[[Anton von Banhans]] *[[Pavel Jacquier Baráček]] *[[Josef Barák]] *[[Rudolf Barák]] *[[Richard Karl von Baratta]] *[[František Barbírek]] *[[Gustáv Bareš]] (prv. Gustav Breitenfeld) *[[Ernst Bareuther]] *[[Boleslav Bárta]] *[[Vít Bárta]] *[[Hans Bartel]] *[[Josef Bartončík]] *[[Ivan Bartoš]] *[[Jan Bartošek]] *[[Theodor Bartošek]] *[[Václav Bartuška]] *[[Jaroslav Bašta]] *[[Antonín Baudyš]] *[[Martin Baxa]] *[[Bohdan Bečka]] *[[Ján Bečko]] *[[Pavel Bělobrádek]] *[[Václav Bělský]] *[[Pavel Bém]] *[[Marek Benda]] *[[Václav Benda]] *[[Petr Bendl]] *[[Bohuš Beneš]] *[[Edvard Beneš]] *[[Jiří Beneš]] *[[Václav Beneš]] *[[Vojta Beneš]] *[[Ondřej Benešík]] *[[Libuše Benešová]] *[[Marie Benešová]] *[[Rudolf Beran]] *[[Rudolf Bergman]] *[[Hugo Bergmann]] *[[Vilém Bernard]] *([[Anton Beskid]] - Rusin) *[[Bedřich Bezděk]] *[[Richard Bienert]] *([[Vasil Biľak]] - slovaški Rusin) *[[František Biňovec]] *[[Vilím Blažej]] *[[Pavel Blažek]] *[[Vavřinec Bodenlos]] *[[Richard Brabec]] *[[Bohumír Bradáč]] *[[Petr Bratský]] *[[František August Brauner]] *[[Vilém Brodecký]] *([[Andrej Bródy]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Stanislav Broj]] *[[Karel Brožík]] *[[Jan Buchvaldek]] *[[Jaroslav Budínský]] *[[Dagmar Burešová]] *[[Václav Burger]] *[[Martin Bursík]] *[[Petra Buzková]] == C == *[[Jaroslav Jan Caha]] *[[Juraj Chmiel]] *[[Bohuslav Chňoupek]] *[[Milan Chovanec]] *[[František Chvalkovský]] *[[Jan Chvojka]] *[[Čestmír Císař]] *[[Jindřich Jaroslav Clam-Martinic]] *([[Vladimir Clementis]] - Slovak) == Č == *([[Marián Čalfa]] - Slovak) *([[Jan Čarnogurský]] - Slovak) *([[Ján Čech]] - Slovak) *[[Gregor Čeněk]] *[[Alexej Čepička]] *[[Petr Čermák]] *[[Oldřich Černík]] *[[Lukáš Černohorský]] *[[Jana Černochová]] *[[Adolf Černý]] *[[Alexander Černý]] *[[František Černý]] *[[Jan Černý]] *[[Josef Černý (politik)]] *[[Ludvík Černý]] *[[Tomáš Černý]] *[[Antonín Čuřík]] == D == *[[Josef David]] *[[Václav David]] *[[Eva Decroix]] *[[Jiří Dienstbier]] *[[Jiří Dienstbier ml.]] *[[František Dittrich]] *[[Vladimír Dlouhý]] *[[Pavel Dobeš]] *[[Luboš Dobrovský]] *[[Jaromír Dolanský]] *[[Josef Dolanský]] *[[Jiří Dolejš]] *[[Václav Donát]] *[[Pavel Dostál]] *[[Jiří Drahoš]] *[[Jan Drda]] *[[František Drtina]] *[[Prokop Drtina]] *([[Alexander Dubček]]) *[[Jan Dubický]] *[[Ladislav Dvořák]] (politik) *[[Viktor Dyk]] == E == *[[Alois Eliáš]] *[[Karel Engliš]] *[[Evžen Erban]] == F == *[[Hynek Fajmon]] *[[Maxmilián Fatka]] *[[Petr Fiala]] *[[Karel Fiedler]] *[[Zdeněk Fierlinger]] *[[Vojtěch Filip]] *[[Jan Fischer]] *[[Otakar Fischer]] *[[Miluše Fischerová]] *[[Viktor Fischl]] *[[Ivan Fišera]] *[[Jan Fojtík]] *[[Josef Frank]] *Karl Hermann Frank *[[Emil Franke]] *[[Štěpánka Fraňková]] *[[Bohuslav Franta]] *[[Josef František Frič]] *[[Josef Václav Frič]] *[[Štefan Füle]] == G == *[[Radola Gajda]] (Rudolf Geidl) *[[Klement Gottwald]] *[[Miroslav Grebeníček]] *[[Eduard Grégr]] *[[Julius Grégr]] *[[Miroslav Grégr]] *[[Stanislav Gross]] *[[Karel Groš]] *[[Jiří Gruša]] == H == *[[Gustav Habrman]] *[[Emil Hácha]] *[[Theodor Hackenberg]] *[[Jiří Hájek]] *[[Václav Hájek]] *[[Josef Haken]] *[[František Hála]] *[[Jan Hamáček (1978)]] *[[Josef Haman]] *[[František Hamouz]] *[[Antonín Hampl]] *([[Dalibor Hanes]] - Slovak) *[[Antonín Hasal]] *[[Michal Hašek]]  *[[Václav Havel]] *[[Jaroslav Havelka]] *[[Ivan Havlíček]] *[[Karel Havlíček]] *[[Karel Havlíček Borovský]] *[[Jan Herben]] *[[Konrad Henlein]] *[[Vladimír Herman]] *[[Petr Hladík]] *[[František Hlaváček]] *[[František Hodáč]] *([[Milan Hodža]] - Slovak) *Jiří Hoetzel *[[Karel Hoffmann]] *[[Vilém Holáň]] *[[Cyril Horáček]] *[[Jiří Horák]] *[[Milada Horáková]] (r. Králová) *[[Zdeněk Horčík]] *[[Miluše Horská]] *[[Václav Hrabal]] *([[Pavol Hrivnák]] - Slovak) *[[Josef Hromádka]] *[[Mořic Hruban]] *[[Karel Hrubý]] *[[Zdeněk Hřib]] *[[Tomáš Hudeček]] *[[Josef Huleš]] *([[Gustáv Husák]] - Slovak) *[[Josef Hybeš]] == I == *[[Alois Indra]] *[[Segej Ingr]] == J == *[[Miloš Jakeš]] *[[Wenzel Jaksch]] *[[Vítězslav Jandák]] *[[Ludmila Jankovcová]] *[[Antonin Janoušek]] (Čeh-preds.''Slovaške rep. svetov'' 1919) *[[Vít Jedlička]] *[[Šárka Jelínková]] *[[Tomáš Ježek]] *[[Bohumil Jílek]] *[[Alois Jirásek]] *[[Oldřich John]] *[[Radek John]] * [[Věra Jourová]] *[[Tomáš Julínek]] *[[Josef Jung]] *[[Stanislav Juránek]]  *[[Marian Jurečka]] == K == *[[Jindřich Kabát]] *[[Jiří Kadeřávek]] *[[Josef Kadlčák]] *Karel Kadlec *[[Vladimír Kadlec]] *[[František Kahuda]] *[[Josef Kaizl]] *[[Miroslav Kalousek]] *[[Antonín Kapek]] *[[Radko Kaska]] *[[Jan Kasl]] *[[Antonín Kašpar]] *[[Jan Kavan]] *[[Josef Kempný]] *[[František Kincl]] *([[Jozef Kyselý]] - Slovak) *[[Slavomír Klaban]] *[[Karel Leopold Klaudy]] *[[Václav Klaus]] *[[Josef Klečák]] *[[Gustav Kliment]] *([[Štefan Kločurak]]- podkarpatski Ukrajinec) *[[Václav Klofáč|Václav J. Klofáč]] *[[Michal Klusáček]] *[[Milan Klusák]] *[[Michael Kocáb]] *[[Bruno Köhler]] *[[Jan Kohout]] *[[Marcel Kolaja]] *[[Daniela Kolářová]] *[[Drahomír Kolder]] *[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] (František Antonín Kolovrat-Libštejnský) *[[Jindřich Josef Vilém Kolowrat|Jindřich Vilém Kolowrat]]-Krakowsky (1897–1996) *[[Kateřina Konečná]] *[[Václav Kopecký]] *[[Ladislav Kopřiva]] *([[Josef Korbel]]) *[[Josef Korčák]] *[[Miroslav Kostelka]] *[[Josef Cyril Kotrlý]] *[[Vladimír Koucký]] *[[Josef Kouril]] *[[Pavel Kováčik]] *[[František Kovářík]] *[[Věra Kovářová]] *[[Vladimír Krajina]] *[[Karel Kramář]] *[[Zdeněk Krč]] *Karl Kreibich (češki Nemec) *[[Jaroslav Krejčí]] *[[František Kriegel]] *[[Adriana Krnáčová]] *[[Kamil Krofta]] *[[Josef Krosnář]] *[[Daniel Kroupa]] *[[Jan Kryčer]] *[[Martin Kuba]] *[[Jaroslav Kubera]] *[[Jiří Kubíček]] *[[Stanislav Kubr]] *[[Bohuslav Kučera]] *[[Petr Kučera]] *[[Josef Kudrna]] *[[Stanislav Kukrál]] *[[Jakub Kulhánek]] *[[Karel Kühnl]] *[[Ernst Kundt]] *[[Martin Kupka]] *[[Jan Kvíčala]] == L == *[[Luisa Landová-Štychová]] *[[Jakub Landovský]] *[[Ján Langoš]] *[[Bohumil Laušman]] *([[Jozef Lenárt]] - Slovak) *[[Miroslav Lidinský]] * [[Zbyněk Linhart]] *[[Jan Lipavský]] *[[Jiří Liška]] *[[Ondřej Liška]] *[[Ferdinand Lobkowicz]] *[[Jiří Kristián Lobkowicz]] *[[Artur London]] *([[Alojz Lorenc]] - Slovak) *[[František Loubal]] *[[Miloslav Ludvík]] *[[Josef Lukeš]] *[[Milan Lukeš]] *[[Josef Lux]] == M == *[[Miroslav Macek]] *[[Petr Mach]] *[[Petr Macinka]] *[[Petr Mach]] *[[František Machník]] *[[Karel Machovec]] *[[Václav Majer]] *[[Cyprián Majerník]] *[[Jana Maláčová]] *[[Jan Malypetr]] *[[František Mareš]] *[[Jan Masaryk]] *[[Tomáš Masaryk|Tomáš G. Masaryk]] *[[Karel Mečíř]] *[[Alfréd Meissner]] *[[Lubomír Metnar]] *[[Jaroslav Mezník]] *[[Jiří Milek]] *[[Jan Mládek]] *[[Rudolf Mlčoch]] *[[Zdeněk Mlynář]] *[[Bedřich Moldan]] *([[Jozef Moravčík]] - Slovak) *[[Emanuel Moravec]] *[[Josef rytíř Müller z Jiřetína]] *[[Alois Muna]] *[[Vratislav Mynář]] == N == *[[Patrik Nacher]] *[[Josef Václav Najman]] *[[Vojtěch Náprstek]] *[[Augustin Navrátil]] *[[Jaromír Nečas]] *[[Petr Nečas]] *[[Jiří Nedvěd]] *[[Zdeněk Nejedlý]] *[[Antonín Němec]] *([[Bohumil Němec]]) *[[Jan Němec]] *[[Alois Neuman]] *Josef Neumann *[[Luděk Niedermayer]] *[[František Nosek]] *[[Václav Nosek]] *[[Jiří Novák]] *[[Ladislav Novák]] *[[Libor Novák]] *[[Antonín Novotný]] *[[Vilém Nový]] *[[Zdeněk Nytra]] == O == *[[Jaromír Obzina]] * [[Tomio Okamura]] *[[Roman Onderka]] *([[Štefan Osuský]] - Slovak) == P == *[[Tomáš Pajonk]] *[[František Palacký]] *[[Martin Palouš]] *[[Vlasta Parkanová]] *[[Jiří Paroubek]] *[[Josef Pavel]] *[[Pavel Pavel]] *[[Petr Pavel]] *[[Karolína Peake]] (r. [[Kvačková]]) *[[Martin Pecina]] *[[Josef Boleslav Pecka]] *[[Markéta Pekarová Adamová]] *[[Mikuláš Peksa]] *[[Jiří Pelikán]] *[[Robert Pelikán]] *[[Jan Pelnář]] *[[Stanislav Penc]] *[[Soňa Pennigerová]] *[[Rostislav Petera]] *[[Alois Petr]] *[[Tomáš Petříček]] *[[Ivan Pietor]] *[[Ivan Pilip]] *[[Jan Piller]] *[[František Píšek]] *[[František Pitra]] *[[Petr Pithart]] *[[Pavel Ploc]] *[[Josef Plojhar]] *[[Pavel Poc]] *[[Jan Podlipný]] *[[Augustin Popelka]] *[[Antonín Pospíšil]] *[[Jiří Pospíšil]] *[[Svatopluk Potáč]] *[[Mojmír Povolný]] *[[Karel Prášek]] *[[Albert Pražák]] *[[Alois Pražák|Alois von Pražák]] *[[Adolf Procházka]] *[[Ladislav Prokop Procházka]] *Marie Provazníková (načelnica ''Sokola'') *[[František Pštross]] *[[František Václav Pštross]]  == R == *[[Jindřich Rajchl]] *[[Vít Rakušan]] *[[Alois Rašín]] *[[David Rath]] *[[Stanislav Rázl]] *[[Aleš Řebíček]] *[[Vladimír Remek]] *[[Bedřich Remeš]] *([[Július Révay]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Leon Richter]] *[[František Ladislav Rieger]] *[[Emil Rigo]] *[[Martin Říman]] *[[Hubert Ripka]] *[[Helena Rögnerová]] *[[Jaroslav Rovný]] *[[Jan Ruml]] *[[Vladimír Ruml]] ? *[[Jiří Rusnok]] *[[Jiří Růžička]] *[[Pavel Rychetský]] == S == *[[Radek Scherfer]] *[[Alena Schillerová]] *[[Friedrich Erwein Graf von Schönborn]] *Karl Schwabe *[[Karel Schwarzenberg]] *[[Martin Sedlář]] *[[Jozef Síkela]] *[[André Simone]] *[[Alois Simonides]] *[[František Sís]] *[[Jiří Skalický]] *[[Emilián Skramlík]] *[[Miroslav Sládek]] *[[Gustav Slamečka]] *[[Rudolf Slanský]] *[[Vilém Slavata]] *[[Jiří Smejkal]] *[[Josef Smrkovský]] *[[Václav Snopek]] *[[Josef Sobotka]] *[[Bohuslav Sobotka]] *[[Přemysl Sobotka]] *[[Tomáš Sokol]] *[[František Soukup]] *[[Vladimír Srb]] *[[František Staněk]] *[[Rudolf Staněk]] *[[Zbyněk Stanjura]] *[[Josef Steiner]] *[[Adolf Stránský]] *[[Jaroslav Stránský (politik)]] *[[Jan Stráský]] *([[Rudolf Strechaj]] - Slovak) *[[Antonín Strobach]] *[[Martin Stropnický]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Karel Svitavský]] *[[Adolf Svoboda]] *[[Bohuslav Svoboda]]   *[[Cyril Svoboda]] *[[Ivo Svoboda]] *[[Jiří Svoboda]] *[[Ludvík Svoboda]] *[[Vladislav Svoboda]] *[[Jan Syrový]] *[[Tomáš Szuyog]] == Š == *[[Jaroslav Šafařík]] *[[Přemysl Šámal]] *[[Jaroslav Šedivý]] *[[Jiří Šedivý]] *[[Jan Šejna]] *[[Ota Šik]] *[[Petr Šilar]] *[[Bohumil Šimek]]  *[[Bohumil Šimon]] *([[Ladislav Šimovič]] - Slovak) *([[Viliam Široký]] - Slovak) *[[Jan Škoda]] *[[Zdeněk Škromach]] *[[Emanuel Šlechta]] *[[Karla Šlechtová]] *[[Otto Šling]] *[[Michal Šmarda]] *[[Bohumír Šmeral]] *[[Radek Šmerda]] *[[Jindřich Šolc]] *[[Josef Špaček]] *[[Vladimír Špidla]] *[[František Šrámek]] *[[Jan Šrámek]] *[[Josef Šrámek]] *([[Vavro Šrobár]] - Slovak) *[[Alfons Ferdinand Šťastný]] *[[Milan Štěch]] *([[Milan Štefanik]] - Slovak) *[[Miroslav Štěpán]] *[[Jiří Štěpánek]] *[[Jaromír Štětina]] *[[Ladislav Štoll]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Lubomír Štrougal]] *[[Jan Šula]] *[[Václav Šturc]] *[[Josef Šusta]] *[[Karel Šváb]] *[[Antonín Švehla]] *[[Jan Šverma]] *[[Marie Švermová]] (r. Švábová) *[[Oldřich Švestka]] == T == *[[Jaromír Talíř]] *[[Pavel Telička]] *[[Pavel Tigrid]] (P. Schönfeld) *[[Petr Tluchoř]] *[[Vlastimil Tlustý]] *[[Zdeněk Václav Tobolka]] *[[Miroslav Toman]] *[[František Tomášek (politik)]] *[[Mirek Topolánek]] *[[Evžen Tošenovský]] *[[Josef Tošovský]] *[[František Trnka]] *Zdeněk Tůma *[[Filip Turek]] *[[Vlastimil Tusar]] *[[Jaroslav Tvrdík]] == U == *[[František Udržal]] *[[Milan Uhde]] *[[Bohumil Urban]] *[[Karel Urbánek]] == V == *[[Miroslav Vacek]] *[[Václav Vacek]] *[[Ludvík Vaculik]] *[[Martin Vaculík]] *[[Vratislav Vajnar]] *[[Vlastimil Válek]] *[[Václav Valeš]] *[[Ferdinand Vališ]] *Josef Vančura *[[Tomáš Vandas]] *[[Václav Vaňka]] *[[František Emanuel Velc]] *[[Otomar Venzhöffer]] *[[František Veselý]] *[[Vladimír Vetchý]] *[[Blažej Vilím]] *[[Karel Viškovský]] *[[František Vlasák]] *[[Miloslav Vlček]] *[[Jindřich Vodička]] *[[Petr Vokřál]] *([[Augustin Vološin]] - (Rusin) *[[Alexandr Vondra]] *[[Libor Vondráček]] *[[Radek Vondráček]] *[[Veronika Vrecionová]] *[[Marek Výborný]] *[[Marie Vydrová]] *[[Miloš Vystrčil]] *[[Jiří Vyvadil]] == W == * [[Josef Wohanka]] == Z == *[[Jan Zahradil]] *[[Jindřich Záhradnik]] *[[Zdeněk Zajíček]] *[[Lubomír Zaorálek]] *[[Antonín Zápotocký]] *[[Ladislav Zápotocký]] *[[Miroslav Zavadil]] *[[Osvald Závodský]] *[[Tomáš Zdechovský]] *[[Ondřej Zelinka]] (Andreas Zelinka) *[[Miloš Zeman]] *[[Petr Zenkl]] *[[Josef Zieleniec]] *[[Jiří Zimola]] *[[Jiří Zlatuška]] *[[Antonín Zmrhal]] *[[Zdeněk Zuska]] == Ž == *[[Václav Žák]] *[[Zdeněk Žák]] *[[Zbyněk Žalman]] *([[Grigorij Žatkovič]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Josef Žďárský]] {{div col end}} {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Politiki]] [[Kategorija:Češki politiki|*]] 75ovoab5iqv0b0ihmdr6ocb84nj8jnm 0 49843 6744828 6359609 2026-08-30T20:36:44Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6744828 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Islandci|islandskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Islandcev|Islandija|islandskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jón Ásbjörnsson]] *Kristinn F. Árnason *[[Einar Arnórsson]] *[[Ásgeir Ásgeirsson]] *[[Halldór Ásgrímsson]] == B == *[[Bjarni Benediktsson]] *[[Sveinn Björnsson]] *[[Halldór Blöndal]] == E == *[[Sigurdur Eggerz]]  *[[Kristján Eldjárn]] == F == *[[Vigdís Finnbogadóttir]] *[[Kristrun Frostadottir]] == G == *[[Jón Gnarr]] *[[Ólafur Ragnar Grímsson]] *[[Benedikt Gröndal]] *[[Rannveig Guðmundsdóttir]] *[[Albert Guðmundsson]] *[[Magnús Gudmundsson]] *[[Katrin Gunnarsdottir]] *[[Silja Dögg Gunnarsdóttir]] *[[Sigmundur Davíd Gunnlaugsson]] *[[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]] == H == *[[Geir Hilmar Haarde]] *[[Hannes Hafstein|Hannes (Jóhann) Hafstein]] *[[Geir Hallgrímsson]] *[[Steingrímur Hermannsson]] == J == *[[Katrín Jakobsdóttir]] *[[Guðni Th. Jóhannesson|Guðni Th.(orlacius) Jóhannesson]] *[[Ólafur Jóhannesson]] *Kjartan Jóhannsson *[[Sigurdur Ingi Jóhannsson]] *[[Hermann Jónasson]] *[[Birgitta Jónsdóttir]] *[[Björn Jonssón]] *[[Emil Jónsson]] *[[Eysteinn Jónsson]]  *[[Kristján Jónsson]] *[[Sigurdur Jónsson]]  == K == *[[Ilmur Kristjánsdóttir]] *[[Björn Kristjánsson]] == M == * [[Jón Magnússon]] * [[Jakob Ragnar Valdimar Möller]] == O == *[[Davíð Oddsson]] == P == *[[Jón Pálmason]] *[[Þorsteinn Pálsson]] *[[Óttarr Proppé]] == S == *[[Inga Saeland]] *[[Árni Sigfússon]] *[[Jóhanna Sigurdardóttir]] *[[Jón Sigurðsson]] *[[Stefán Jóhann Stefánsson]] *[[Steingrímur Steinthórsson]] (Steinþórsson) *[[Svandis Svavarsdottir]] == T == *[[Þórhildur Þorleifsdóttir]] *[[Björn Thórdarson]] (Þórðarson) *[[Tryggvi Thórhallsson]] *[[Jón Thorláksson]] *[[Ólafur Thors]] *[[Halla Tómasdóttir]] == V == *[[Hannibal Valdimarsson]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Islandcev|politiki]] [[Kategorija:Islandski politiki|*]] 6b7vrprzwyn9fcj62t550nk2hibugsm 6744829 6744828 2026-08-30T20:40:47Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6744829 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Islandci|islandskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Islandcev|Islandija|islandskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jón Ásbjörnsson]] *Kristinn F. Árnason *[[Einar Arnórsson]] *[[Ásgeir Ásgeirsson]] *[[Halldór Ásgrímsson]] == B == *[[Bjarni Benediktsson]] *[[Sveinn Björnsson]] *[[Halldór Blöndal]] == E == *[[Sigurdur Eggerz]]  *[[Kristján Eldjárn]] == F == *[[Vigdís Finnbogadóttir]] *[[Kristrun Frostadottir]] == G == *[[Jón Gnarr]] *[[Ólafur Ragnar Grímsson]] *[[Benedikt Gröndal]] *[[Rannveig Guðmundsdóttir]] *[[Albert Guðmundsson]] *[[Magnús Gudmundsson]] *[[Katrin Gunnarsdottir]] *[[Silja Dögg Gunnarsdóttir]] *[[Sigmundur Davíd Gunnlaugsson]] *[[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]] == H == *[[Geir Hilmar Haarde]] *[[Hannes Hafstein|Hannes (Jóhann) Hafstein]] *[[Geir Hallgrímsson]] *[[Steingrímur Hermannsson]] == J == *[[Katrín Jakobsdóttir]] *[[Guðni Th. Jóhannesson|Guðni Th.(orlacius) Jóhannesson]] *[[Ólafur Jóhannesson]] *Kjartan Jóhannsson *[[Sigurdur Ingi Jóhannsson]] *[[Hermann Jónasson]] *[[Birgitta Jónsdóttir]] *[[Björn Jonssón]] *[[Emil Jónsson]] *[[Eysteinn Jónsson]]  *[[Kristján Jónsson]] *[[Sigurdur Jónsson]]  == K == *[[Ilmur Kristjánsdóttir]] *[[Björn Kristjánsson]] == M == * [[Jón Magnússon]] * [[Jakob Ragnar Valdimar Möller]] == O == *[[Davíð Oddsson]] == P == *[[Jón Pálmason]] *[[Þorsteinn Pálsson]] *[[Óttarr Proppé]] == S == *[[Inga Saeland]] *[[Árni Sigfússon]] *[[Jóhanna Sigurdardóttir]] *[[Jón Sigurðsson]] *[[Stefán Jóhann Stefánsson]] *[[Steingrímur Steinthórsson]] (Steinþórsson) *[[Svandis Svavarsdottir]] == T == *[[Þórhildur Þorleifsdóttir]] *[[Björn Thórdarson]] (Þórðarson) *[[Tryggvi Thórhallsson]] *[[Jón Thorláksson]] *[[Ólafur Thors]] *[[Halla Tómasdóttir]] == V == *[[Hannibal Valdimarsson]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Islandcev|politiki]] [[Kategorija:Islandski politiki|*]] qhm218o9waq3s8xkr6cdlfaq79cdrjo 6744831 6744829 2026-08-30T20:51:24Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6744831 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Islandci|islandskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Islandcev|Islandija|islandskih}} {{CompactTOC2}} == A == *Einar Ágústsson *Kristinn F. Árnason *[[Jón Ásbjörnsson]] *[[Einar Arnórsson]] *[[Ásgeir Ásgeirsson]] *[[Halldór Ásgrímsson]] == B == *[[Bjarni Benediktsson]] *[[Sveinn Björnsson]] *[[Halldór Blöndal]] == E == *[[Sigurdur Eggerz]]  *[[Kristján Eldjárn]] == F == *[[Vigdís Finnbogadóttir]] *[[Kristrun Frostadottir]] == G == *[[Jón Gnarr]] *[[Ólafur Ragnar Grímsson]] *[[Benedikt Gröndal]] (Benedikt Sigurðsson Gröndal) *[[Rannveig Guðmundsdóttir]] *[[Albert Guðmundsson]] *[[Magnús Gudmundsson]] *[[Katrin Gunnarsdottir]] *[[Silja Dögg Gunnarsdóttir]] *[[Sigmundur Davíd Gunnlaugsson]] *[[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]] == H == *[[Geir Hilmar Haarde]] *[[Hannes Hafstein|Hannes (Jóhann) Hafstein]] *[[Geir Hallgrímsson]] *[[Steingrímur Hermannsson]] == I == * [[Guðmundur Ívarsson Guðmundsson]] == J == *[[Katrín Jakobsdóttir]] *[[Guðni Th. Jóhannesson|Guðni Th.(orlacius) Jóhannesson]] *[[Ólafur Jóhannesson]] *Kjartan Jóhannsson *[[Sigurdur Ingi Jóhannsson]] *[[Hermann Jónasson]] *[[Birgitta Jónsdóttir]] *[[Björn Jonssón]] *[[Emil Jónsson]] *[[Eysteinn Jónsson]]  *[[Kristján Jónsson]] *[[Magnús Jónsson]] *[[Sigurdur Jónsson]]  == K == *[[Ilmur Kristjánsdóttir]] *[[Björn Kristjánsson]] == M == * [[Jón Magnússon]] * [[Jakob Ragnar Valdimar Möller]] == O == *[[Davíð Oddsson]] == P == *[[Jón Pálmason]] *[[Þorsteinn Pálsson]] *[[Óttarr Proppé]] == S == *[[Inga Saeland]] *[[Árni Sigfússon]] *[[Jóhanna Sigurdardóttir]] *[[Jón Sigurðsson]] *[[Stefán Jóhann Stefánsson]] *[[Steingrímur Steinthórsson]] (Steinþórsson) *[[Svandis Svavarsdottir]] == T == *[[Þórhildur Þorleifsdóttir]] *[[Björn Thórdarson]] (Þórðarson) *[[Tryggvi Thórhallsson]] *[[Jón Thorláksson]] *[[Gunnar Thoroddsen]] *[[Ólafur Thors]] *[[Halla Tómasdóttir]] == V == *[[Hannibal Valdimarsson]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Islandcev|politiki]] [[Kategorija:Islandski politiki|*]] 6vszyoxr2a85wv0p9dfe9i7d55g3v63 6744832 6744831 2026-08-30T20:58:33Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6744832 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Islandci|islandskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Islandcev|Islandija|islandskih}} {{CompactTOC2}} == A == *Einar Ágústsson *[[Birgir Ármannsson]] *Kristinn F. Árnason *[[Einar Arnórsson]] *[[Jón Ásbjörnsson]] *[[Ásgeir Ásgeirsson]] *[[Halldór Ásgrímsson]] == B == *[[Bjarni Benediktsson]] *[[Sveinn Björnsson]] *[[Halldór Blöndal]] *[[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] == E == *[[Sigurdur Eggerz]]  *[[Kristján Eldjárn]] == F == *[[Vigdís Finnbogadóttir]] *[[Kristrun Frostadottir]] == G == *[[Jón Gnarr]] *[[Ólafur Ragnar Grímsson]] *[[Benedikt Gröndal]] (Benedikt Sigurðsson Gröndal) *[[Rannveig Guðmundsdóttir]] *[[Albert Guðmundsson]] *[[Magnús Gudmundsson]] *[[Katrin Gunnarsdottir]] *[[Silja Dögg Gunnarsdóttir]] *[[Sigmundur Davíd Gunnlaugsson]] *[[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]] == H == *[[Geir Hilmar Haarde]] *[[Hannes Hafstein|Hannes (Jóhann) Hafstein]] *[[Geir Hallgrímsson]] *[[Steingrímur Hermannsson]] == I == * [[Guðmundur Ívarsson Guðmundsson]] == J == *[[Katrín Jakobsdóttir]] *[[Guðni Th. Jóhannesson|Guðni Th.(orlacius) Jóhannesson]] *[[Ólafur Jóhannesson]] *Kjartan Jóhannsson *[[Sigurdur Ingi Jóhannsson]] *[[Hermann Jónasson]] *[[Birgitta Jónsdóttir]] *[[Björn Jonssón]] *[[Emil Jónsson]] *[[Eysteinn Jónsson]]  *[[Kristján Jónsson]] *[[Magnús Jónsson]] *[[Sigurdur Jónsson]]  == K == *[[Unnur Brá Konráðsdóttir]] *[[Ilmur Kristjánsdóttir]] *[[Björn Kristjánsson]] *[[Daði Már Kristófersson]] == M == * [[Jón Magnússon]] * [[Jakob Ragnar Valdimar Möller]] == O == *[[Davíð Oddsson]] == P == *[[Jón Pálmason]] *[[Þorsteinn Pálsson]] *[[Óttarr Proppé]] == S == *[[Inga Saeland]] *[[Árni Sigfússon]] *[[Steingrímur J. Sigfússon]] *[[Jóhanna Sigurdardóttir]] *[[Jón Sigurðsson]] *[[Stefán Jóhann Stefánsson]] *[[Steingrímur Steinthórsson]] (Steinþórsson) *[[Svandis Svavarsdottir]] == T == *[[Þórhildur Þorleifsdóttir]] *Ásthildur Lóa Þórsdóttir *[[Björn Thórdarson]] (Þórðarson) *[[Tryggvi Thórhallsson]] *[[Jón Thorláksson]] *[[Gunnar Thoroddsen]] *[[Ólafur Thors]] *[[Halla Tómasdóttir]] == V == *[[Hannibal Valdimarsson]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Islandcev|politiki]] [[Kategorija:Islandski politiki|*]] n7rp0kl1hcju2y66p5gomy02ej2097g 6744836 6744832 2026-08-30T21:10:29Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6744836 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Islandci|islandskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Islandcev|Islandija|islandskih}} {{CompactTOC2}} == A == *Einar Ágústsson *[[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] *[[Birgir Ármannsson]] *Kristinn F. Árnason *[[Einar Arnórsson]] *[[Jón Ásbjörnsson]] *[[Ásgeir Ásgeirsson]] *[[Halldór Ásgrímsson]] == B == *[[Bjarni Benediktsson]] *[[Sveinn Björnsson]] *[[Halldór Blöndal]] *[[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] == E == *[[Sigurdur Eggerz]]  *[[Logi Már Einarsson]] *[[Kristján Eldjárn]] == F == *[[Vigdís Finnbogadóttir]] *[[Kristrun Frostadottir]] == G == *[[Jón Gnarr]] *[[Ólafur Ragnar Grímsson]] *[[Benedikt Gröndal]] (Benedikt Sigurðsson Gröndal) *[[Rannveig Guðmundsdóttir]] *[[Albert Guðmundsson]] *[[Magnús Gudmundsson]] *[[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] *[[Silja Dögg Gunnarsdóttir]] *[[Sigmundur Davíd Gunnlaugsson]] *[[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]] == H == *[[Geir Hilmar Haarde]] *[[Hannes Hafstein|Hannes (Jóhann) Hafstein]] *[[Geir Hallgrímsson]] *[[Oddný G. Harðardóttir]] *[[Steingrímur Hermannsson]] == I == * [[Guðmundur Ívarsson Guðmundsson]] == J == *[[Katrín Jakobsdóttir]] *[[Guðni Th. Jóhannesson|Guðni Th.(orlacius) Jóhannesson]] *[[Ólafur Jóhannesson]] *[[Jóhann Páll Jóhannsson]] *[[Kjartan Jóhannsson]] *[[Sigurdur Ingi Jóhannsson]] *[[Hermann Jónasson]] *[[Arna Lára Jónsdóttir]] *[[Birgitta Jónsdóttir]] *[[Björn Jonssón]] *[[Emil Jónsson]] *[[Eysteinn Jónsson]]  *[[Kristján Jónsson]] *[[Magnús Jónsson]] *[[Sigurdur Jónsson]]  *[[Kristján Þór Júlíusson]] == K == *[[Unnur Brá Konráðsdóttir]] *[[Ilmur Kristjánsdóttir]] *[[Björn Kristjánsson]] *[[Daði Már Kristófersson]] == M == * [[Jón Magnússon]] * [[Jakob Ragnar Valdimar Möller]] == O == *[[Davíð Oddsson]] == P == *[[Jón Pálmason]] *[[Þorsteinn Pálsson]] *[[Óttarr Proppé]] == S == *[[Inga Saeland]] *[[Árni Sigfússon]] *[[Steingrímur J. Sigfússon]] *[[Jóhanna Sigurdardóttir]] *[[Jón Sigurðsson]] *[[Guðmundur Árni Stefánsson]] *[[Stefán Jóhann Stefánsson]] *[[Steingrímur Steinthórsson]] (Steinþórsson) *[[Svandis Svavarsdottir]] == T == *[[Þórhildur Þorleifsdóttir]] *Ásthildur Lóa Þórsdóttir *[[Björn Thórdarson]] (Þórðarson) *Guðlaugur Þór Þórðarson *[[Tryggvi Thórhallsson]] *[[Jón Thorláksson]] *[[Gunnar Thoroddsen]] *[[Ólafur Thors]] *[[Halla Tómasdóttir]] == V == *[[Hannibal Valdimarsson]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Islandcev|politiki]] [[Kategorija:Islandski politiki|*]] geif7ognbjbxlui5u4tive1kkej06hn 6744838 6744836 2026-08-30T21:30:38Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6744838 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Islandci|islandskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Islandcev|Islandija|islandskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Guðrún Agnarsdóttir]] *[[Einar Ágústsson]] *[[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] *[[Birgir Ármannsson]] *[[Kristinn F. Árnason]] *[[Vilhjálmur Árnason]] *[[Einar Arnórsson]] *[[Jón Ásbjörnsson]] *[[Ásgeir Ásgeirsson]] *[[Halldór Ásgrímsson]] == B == *[[Bjarni Benediktsson]] *[[Sveinn Björnsson]] *[[Halldór Blöndal]] *[[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] == E == *[[Sigurdur Eggerz]]  *[[Logi Már Einarsson]] *[[Kristján Eldjárn]] == F == *[[Vigdís Finnbogadóttir]] *[[Kristrun Frostadottir]] == G == *[[Jón Gnarr]] *[[Ólafur Ragnar Grímsson]] *[[Benedikt Gröndal]] (Benedikt Sigurðsson Gröndal) *[[Rannveig Guðmundsdóttir]] *[[Albert Guðmundsson]] *[[Magnús Gudmundsson]] *[[Jón Gunnarsson]] *[[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] *[[Silja Dögg Gunnarsdóttir]] *[[Sigmundur Davíd Gunnlaugsson]] *[[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]] == H == *[[Geir Hilmar Haarde]] *[[Hannes Hafstein|Hannes (Jóhann) Hafstein]] *[[Guðrún Hafsteinsdóttir]] *[[Kolbrún Halldórsdóttir]] *[[Kristín Halldórsdóttir]] *[[Geir Hallgrímsson]] *[[Oddný G. Harðardóttir]] *[[Jens Garðar Helgason]] *[[Steingrímur Hermannsson]] *[[Bjarki Hjörleifsson]] == I == * [[Guðmundur Ívarsson Guðmundsson]] == J == *[[Katrín Jakobsdóttir]] *[[Guðni Th. Jóhannesson|Guðni Th.(orlacius) Jóhannesson]] *[[Ólafur Jóhannesson]] *[[Jóhann Páll Jóhannsson]] *[[Kjartan Jóhannsson]] *[[Sigurdur Ingi Jóhannsson]] *[[Hermann Jónasson]] *[[Arna Lára Jónsdóttir]] *[[Birgitta Jónsdóttir]] *[[Björn Jonssón]] *[[Emil Jónsson]] *[[Eysteinn Jónsson]]  *[[Kristján Jónsson]] *[[Magnús Jónsson]] *[[Sigurdur Jónsson]]  *[[Kristján Þór Júlíusson]] == K == *[[Unnur Brá Konráðsdóttir]] *[[Ilmur Kristjánsdóttir]] *[[Björn Kristjánsson]] *[[Daði Már Kristófersson]] == M == * [[Jón Magnússon]] * [[Árni Mathiesen]] * [[Jakob Ragnar Valdimar Möller]] == O == *[[Davíð Oddsson]] == P == *[[Jón Pálmason]] *[[Þorsteinn Pálsson]] *Páll Bragi Pétursson *[[Óttarr Proppé]] == S == *[[Inga Saeland]] *[[Árni Sigfússon]] *[[Steingrímur J. Sigfússon]] *[[Áslaug Arna Sigurbjörnsdóttir]] *[[Jóhanna Sigurdardóttir]] *[[Jón Sigurðsson]] *[[Guðmundur Ari Sigurjónsson]] *[[Guðmundur Árni Stefánsson]] *[[Stefán Jóhann Stefánsson]] *[[Steingrímur Steinthórsson]] (Steinþórsson) *[[Svandis Svavarsdottir]] *[[Þórunn Sveinbjarnardóttir]] == T == *[[Þórhildur Þorleifsdóttir]] *Ásthildur Lóa Þórsdóttir *[[Björn Thórdarson]] (Þórðarson) *Guðlaugur Þór Þórðarson *[[Tryggvi Thórhallsson]] *[[Jón Thorláksson]] *[[Gunnar Thoroddsen]] *[[Ólafur Thors|Ólafur (Tryggvason) Thors]] *[[Halla Tómasdóttir]] == V == *[[Hannibal Valdimarsson]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Islandcev|politiki]] [[Kategorija:Islandski politiki|*]] 2sd4ly6l4v4ub47cp728u55hyz3ijzc 0 49845 6744833 6730468 2026-08-30T20:59:05Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6744833 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Islandci|islandskih]] [[pevec|pevcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Islandcev|Islandija|islandskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Björk]] (''Guðmundsdóttir'') *[[Hera Björk]] *[[Selma Björnsdóttir]] *[[Stony Blyden]] == E == *[[Ágústa Eva Erlendsdóttir]] == D == * [[Daði Freyr]] (''Pétursson'') == H == *[[Daníel Ágúst Haraldsson]] *[[Eiríkur Hauksson]] *[[Hafdís Huld]] == I == *[[Eyþór Ingi Gunnlaugsson|Eythor Ingi]] == J == *[[Jóhanna Guðrún Jónsdóttir]] *[[Jónsi]] (''Jon Thor Birgisson'') == N == *[[Silvía Nótt]] == O == *[[María Ólafsdóttir]] == P == * Óttarr Proppé == S == *[[Jón Jósep Snæbjörnsson]] *[[Greta Salóme Stefánsdóttir]] == T == *[[Emilíana Torrini]] == V == *[[Halla Vilhjálmsdóttir]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev}} [[Kategorija:Seznami Islandcev|Pevci]] [[Kategorija:Islandski pevci|*]] c1pirmj2lhh0xcf9065o8oujyp41icr 6744834 6744833 2026-08-30T20:59:44Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6744834 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Islandci|islandskih]] [[pevec|pevcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Islandcev|Islandija|islandskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Björk]] (''Guðmundsdóttir'') *[[Hera Björk]] (Þórhallsdóttir) *[[Selma Björnsdóttir]] *[[Stony Blyden]] == E == *[[Ágústa Eva Erlendsdóttir]] == D == * [[Daði Freyr]] (''Pétursson'') == H == *[[Daníel Ágúst Haraldsson]] *[[Eiríkur Hauksson]] *[[Hafdís Huld]] == I == *[[Eyþór Ingi Gunnlaugsson|Eythor Ingi]] == J == *[[Jóhanna Guðrún Jónsdóttir]] *[[Jónsi]] (''Jon Thor Birgisson'') == N == *[[Silvía Nótt]] == O == *[[María Ólafsdóttir]] == P == * Óttarr Proppé == S == *[[Jón Jósep Snæbjörnsson]] *[[Greta Salóme Stefánsdóttir]] == T == *[[Emilíana Torrini]] == V == *[[Halla Vilhjálmsdóttir]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev}} [[Kategorija:Seznami Islandcev|Pevci]] [[Kategorija:Islandski pevci|*]] itun5z5mrs6qj7zl2jj14rn4wxmz0va 6744835 6744834 2026-08-30T21:00:11Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6744835 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Islandci|islandskih]] [[pevec|pevcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Islandcev|Islandija|islandskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Björk]] (''Guðmundsdóttir'') *[[Hera Björk]] (''Þórhallsdóttir'') *[[Selma Björnsdóttir]] *[[Stony Blyden]] == E == *[[Ágústa Eva Erlendsdóttir]] == D == * [[Daði Freyr]] (''Pétursson'') == H == *[[Daníel Ágúst Haraldsson]] *[[Eiríkur Hauksson]] *[[Hafdís Huld]] == I == *[[Eyþór Ingi Gunnlaugsson|Eythor Ingi]] == J == *[[Jóhanna Guðrún Jónsdóttir]] *[[Jónsi]] (''Jon Thor Birgisson'') == N == *[[Silvía Nótt]] == O == *[[María Ólafsdóttir]] == P == * Óttarr Proppé == S == *[[Jón Jósep Snæbjörnsson]] *[[Greta Salóme Stefánsdóttir]] == T == *[[Emilíana Torrini]] == V == *[[Halla Vilhjálmsdóttir]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev}} [[Kategorija:Seznami Islandcev|Pevci]] [[Kategorija:Islandski pevci|*]] opv3c35ldsgz55lzppfzbmy5cukh9wr 0 50085 6744728 6744408 2026-08-30T16:25:52Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6744728 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–2026) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *Rolf Henrich *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Jean-Pascal Hohm]] (1997–) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Rudolf Jahn|Rudolf "Rudi"]] [[Rudolf Jahn|Jahn]] (1906–1990) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *Sebastian Pflugbeil (1947 -) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *Jens Reich (1939–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Wilhelm Sägebrecht]] (1904–1981) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Ulrich Siegmund]] (1990–) *[[Peter Siegesmund]] (1940–2021) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Werner Walde]] (1926–2010) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] bkutjh518x618zziokd13xu1xbsggoy 6744731 6744728 2026-08-30T16:29:11Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6744731 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–2026) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *Rolf Henrich (1944 -) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Jean-Pascal Hohm]] (1997–) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Rudolf Jahn|Rudolf "Rudi"]] [[Rudolf Jahn|Jahn]] (1906–1990) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *Sebastian Pflugbeil (1947 -) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *Jens Reich (1939–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Wilhelm Sägebrecht]] (1904–1981) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Ulrich Siegmund]] (1990–) *[[Peter Siegesmund]] (1940–2021) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Werner Walde]] (1926–2010) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] mrdfbunyjbqpb53w9ix4d008xjo0lm7 0 50087 6744729 6743663 2026-08-30T16:26:53Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6744729 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[fizik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ernst Karl Abbe]] (1840 – 1905) * [[Max Abraham]] (1875 – 1922) * [[Gerhard Abstreiter]] (1946 –) * [[Franz Carl Achard]] (1753 – 1821) * [[Johann Christian Gottlieb Ackermann]] (1756 – 1801) * [[Franz Aepinus]] (1724 – 1802) *[[Berni Julian Alder]] (1925 – 2020) (ZDA) *[[Franz Maria Ulrich Theodor Aepinus]] (1724 – 1802) (nem.-ruski) *[[Eva Ahnert-Rohlfs]] (1912 – 1954) * [[Georg Graf von Arco]] (1869 – 1940) * [[Manfred von Ardenne]] (1907 – 1997) * [[Peter Armbruster]] (1931 – 2024) * [[Martin Leo Arons]] (1860 – 1919) * [[Richard Assmann]] (1845 – 1918) == B == * [[Walter Baade]] (1893 – 1960) * [[Ernst Emil Alexander Back]] (1881 – 1959) * [[Heinrich Georg Barkhausen]] (1881 – 1956) * [[Johannes Georg Bednorz]] (1950 –) * [[August Beer]] (1825 – 1863) * [[Alexander Behm]] (1880 – 1952) * [[Peter Gabriel Bergmann]] (1915 – 2002) * [[Hans Albrecht Bethe]] (1906 – 2005) (nemško-ameriški) * [[Albert Betz]] (1885 – 1968) * [[Gerd Binnig]] (1947 –) {{ikona Nob nag}} 1986 (sonagrajenca Ruska in Rohrer) * [[Paul Richard Heinrich Blasius]] (1883 – 1970) * [[Max Born]] (1882 – 1970) *[[Richard Börnstein]] (1852 – 1913) * [[Carl Ferdinand Braun]] (1850 – 1918) == C == *[[Ernst Boris Chain]] (1906 – 1979) (nem.-britanski Jud) *[[Ernst Florens Friedrich Chladni]] (1756 – 1827) * [[Elwin Bruno Christoffel]] (1829 – 1900) * [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] (1822 – 1888) * [[Klaus Clusius]] (1903 – 1963) * [[Karl Sebastian Cornelius]] (1819 – 1896) == D == * [[Hans Georg Dehmelt]] (1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989 * [[Harry Dember]] (1882 – 1943) * [[Wolfgang Demtröder]] (1931 –) * [[Gerhard Dickel]] (1913 – 2017) (=104 letaǃ) * [[Gerhard Heinrich Dieke]] (1901 – 1965) * [[Friedrich Ernst Dorn]] (1848 – 1916) * [[Heinrich Wilhelm Dove]] (1803 – 1879) * [[Wolfgang Dreybrodt]] (1939 – 2025) * [[Paul Drude]] (1863 – 1906) * [[Hans-Peter Dürr]] (1929 – 2014) == E == *[[Werner Ebeling]] (1936 –) *[[John Eggert]] (1891 – 1973) * [[Jürgen Ehlers]] (1929 – 2008) * [[Albert Einstein]] (1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921 * [[Walter Maurice Elsasser]] (1904 – 1991) * [[Berthold-Georg Englert]] (1953 –) * [[Georg Adolf Erman]] (1806 – 1877) * [[Gerhard Ertl]] (1936 –) ( {{ikona Nob nag}} [[2007]]-za kemijo) * [[Abraham Esau]] (1884 – 1955) * [[Immanuel Estermann]] (1900 – 1973) * [[Andreas von Ettingshausen]] (1796 – 1878) * [[Hans Heinrich Euler]] (1909 – 1941) * [[Paul Peter Ewald]] (1888 – 1985) == F == * [[Daniel Gabriel Fahrenheit]] (1686 – 1736) * (Heino Falcke 1966 –) * [[Gustav Theodor Fechner]] (1801 – 1887) *[[Peter Finke]] (1944 –) *[[Siegfried Flügge]] (1912 – 1997) * [[James Franck]] (1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Rudolph Franz]] (1826 – 1902) * [[Joseph von Fraunhofer]] (1787 – 1826) * [[Harald Friedrich]] (1947 – 2017) *[[Klaus Fuchs]] (1911 – 1988) *[[Reinhard Furrer]] (1940 – 1995) == G == * [[Carl Friedrich Gauss]] (1777 – 1855) * [[Ernst Gehrcke]] (1878 – 1960) * [[Paul Gerber]] (1854 – 1909) * [[Johannes Wilhelm Geiger]] (1882 – 1945) * [[Heinrich Geissler]] (1814 – 1879) * [[Walther Gerlach]] (1889 – 1979) *[[Alexander Gerst]] (geofizik, vulkanolog in astronavt) * [[Ludwig Wilhelm Gilbert]] (1769 - 1824) * [[Hubert Goenner]] (1936 –) * [[Maria Goeppert-Mayer]] (1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] (1807 – 1851) * [[Eugen Goldstein]] (1850 – 1930) * [[Fritz Goos]] (1883 – 1968) * [[Leo Graetz]] (1856 – 1941) * [[Hermann Günther Grassmann]] (1809 – 1977) * [[Walter Greiner]] (1935 – 2016) * [[Peter Grünberg]] (1939 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2007 * [[Eduard Grüneisen]] (1877 – 1949) * [[Otto von Guericke]] (1602 – 1686) * [[Beno Gutenberg]] (1889 – 1960) == H == * [[Hermann Haken]] (1927 – 2024) * [[Hilda Hänchen]] (1919 – 2013) * [[Theodor Wolfgang Hänsch]] (1941 –) {{ikona Nob nag}} 2005 *[[Klaus Hasselmann]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021 * [[Otto Haxel]] (1909 – 1998) * [[Kurt Heegner]] (1893 – 1965) * [[Burkhard Heim]] (1925 – 2001) * [[Joachim Heintze]] (1926 – 2012) * [[Werner Karl Heisenberg]] (1901 – 1976) * [[Walter Heitler]] (1904 – 1981) * [[Stefan Hell]] (1962 –) * [[Hans Gustav Adolf Hellmann]] (1903 – 1938) * [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] (1821 – 1894) * [[Lieselott Herforth]] (1916 – 2010) * [[Gustav Ludwig Hertz]] (1887 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Heinrich Rudolf Hertz]] (1857 – 1894) * [[Gerhard Herzberg]] (1904 – 1999) * [[Rolf-Dieter Heuer]] (1948 –) * [[Johann Wilhelm Hittorf]] (1824 – 1914) * [[Stefan Hollands]] (1971 –) * [[Andreas Höecker]] (1967 –) * [[Ludwig Hopf]] (1884 – 1939) * [[Sabine Hossenfelder]] (1976 –) * Friedrich Georg "Fritz" Houtermans (1903 – 1966) (nemško-avstrijsko-nizoz.) * [[Erich Hückel]] (1896 – 1980) * [[Friedrich Hund|Friedrich Hermann Hund]] (1896 – 1997) == I == * [[Ernst Ising]] (1900 – 1998) == J == * [[Max Jakob]] (1879 – 1955) * [[Johannes Hans Daniel Jensen]] (1907 – 1973) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Ernst Pascual Jordan]] (1902 – 1980) == K == * [[Wolfgang Kaiser]] (1925 – 2023) * [[Harmut Kallmann]] (1896 – 1978) * [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] (1885 – 1954) * [[August Karolus]] (1893 – 1972) * [[Gustav Karsten]] (1820 – 1900) * [[Alfred Kastler]] (1902 – 1984) (francoski nem. rodu, nobelovec 1966) * [[Wolfgang Ketterle]] (1957 –) {{ikona Nob nag}} 2001 * [[Gustav Robert Kirchhoff]] (1824 – 1887) * [[Klaus von Klitzing]] (1943 –) {{ikona Nob nag}} 1985 * [[Hermann Knoblauch]] (1820 – 1895) * [[Rudolph Koenig]] (1832 – 1901) * [[Friedrich Kohlrausch]] (1840 – 1910) * [[Rudolf Kohlrausch]] (1809 – 1858) * Friedrich Wilhelm Georg Kohlrausch (1840 – 1910) * [[Werner Kolhörster]] (1887 – 1946) * [[Walther Kossel]] (1888 – 1956) * [[Erich Kretschmann]] (1887 – 1973) * [[Herbert Kroemer]] (1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000 (nemško-ameriški) * [[August Karl Krönig]] (1822 – 1879) * [[Ralph Kronig]] (1904 – 1995) * [[Wilfried Kuhn]] (1923 – 2009) * [[August Kundt]] (1839 – 1894) * [[Polykarp Kusch]] (1911 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1955 * [[Hans Georg Küssner]] (1900 – 1984) == L == * [[Alfred Landé]] (1888 – 1976) *[[Günther Landgraf]] (1928 – 2006) (Dresden) * [[Max von Laue]] (1879 – 1960) {{ikona Nob nag}} 1914 * [[Philipp Eduard Anton von Lenard]] (1862 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1905 * [[Heinrich Lenz]] (1804 – 1865) * [[Wilhelm Lenz]] (1888 – 1957) * [[Georg Christoph Lichtenberg]] (1742 – 1799) * [[Franz Linke]] (1878 – 1944) * [[Detlef Lohse]] (1963 –) (nemško-nizozemski) * [[Fritz London]] (1900 – 1954) * [[Heinz London]] (1907 – 1970) * [[Otto Lummer]] (1860 – 1925) * [[Reimar Lüst]] (1923 – 2020) (astrofizik) == M == * [[Heinrich Gustav Magnus]] (1802 – 1870) * [[Heinz Maier-Leibnitz]] (1911 – 2000) * [[Herman William March]] (1878 – 1953) * [[Henry Margenau]] (1901 – 1997) *[[Mario Markus]] (1944 –) (čilsko-nemški) * [[Herbert Mataré]] (1912 – 2011) * [[Johann Tobias Mayer]] (1752 – 1830) * [[Tobias Mayer]] (1723 – 1762) * [[Julius Robert von Mayer]] (1814 – 1878) * [[Franz Melde]] (1832 – 1901) * [[Walther Meissner]] (1882 – 1974) *[[Ulf Merbold]] ([[1941|1941 –]]) * [[Oskar Emil Meyer]] (1834 – 1909) * [[Gustav Mie]] (1868 – 1957) * [[Hermann Minkowski]] (1864 – 1909) *[[Richard Mollier]] (1863 – 1935) * [[Rudolf Ludwig Mössbauer]] (1929 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1961 * [[Erwin Wilhelm Müller]] (1911 – 1977) (nemško-ameriški) * [[Walther Müller]] (1905 – 1979) (nemško-ameriški) * [[Gottfried Münzenberg]] (1940 – 2024) == N == * [[Werner Nahm]] (1949 –) * [[Dieter Neher]] * [[Erwin Neher]] (1944 –) * [[Jordan Nemorarij]] (~1170 – 1237) * [[Walther Nernst]] (1864 – 1941) ({{ikona Nob nag}} 1920, za kemijo) * [[Franz Ernst Neumann]] (1798 – 1895) * [[Hermann Nicolai]] (1952 –) == O == * [[Hermann Oberth]] (1894 – 1989) * [[Robert Ochsenfeld]] (1901 – 1993) * [[Hans von Ohain]] (1911 – 1998) * [[Georg Simon Ohm]] (1789 – 1854) * [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] (1758 – 1840) * [[Heinrich Ott (fizik)|Heinrich Ott]] (1894 – 1962) == P == * [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] (1919 – 2007) * [[Friedrich Paschen]] (1865 – 1947) * [[Wolfgang Paul]] (1913 – 1993) * [[Rudolf Ernst Peierls]] (1907 – 1995) * [[Arno Allan Penzias]] (1933 – 2024) (nemško-ameriški {{ikona Nob nag}} 1978) * [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993) (slovensko-nemški) * [[Christian Heinrich Pfaff]] (1773 – 1852) * [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] (1774 – 1835) * [[Sebastian Pflugbeil]] (1947 –) * [[Max Planck]] (1858 – 1947) * [[Julius Plücker]] (1801 – 1868) * [[Ludwig Prandtl]] (1875 – 1953) * [[Agnes Pockels]] (1862 – 1935) * [[Friedrich Carl Alwin Pockels]] (1865 – 1913) * [[Johann Christian Poggendorff]] (1796 – 1877) * [[Robert Wichard Pohl]] (1884 – 1976) * [[Bogdan Povh]] (1932 – 2024) (slovensko-nemški) * [[Carl Pulfrich]] (1858 – 1927) == Q == * [[Georg Hermann Quincke]] (1834 – 1924) == R == * [[Karl-Heinz Rädler]] (1935 – 2020) *[[Johann Philipp Reis]] (1834 – 1874) * [[Johann Wilhelm Ritter]] (1776 – 1810) * [[Robert Rompe]] (1905 – 1993) * [[Wilhelm Röntgen|Wilhelm Conrad Röntgen]] (1845 – 1923) *[[Michael Rossmann]] (1930 – 2019) (nemško-ameriški) * [[Heinrich Rubens]] (1865 – 1922) * [[Carl David Tolmé Runge]] (1856 – 1927) * [[Ernst Ruska]] (1906 – 1988) == S == * [[Fritz Sauter]] ([[1906]] – [[1983]]) ([[Avstrijci|avstrijsko]]-[[Nemci|nemški]]) * [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] (1911 – 1998) * [[Moritz Schlick]] (1882 – 1936) * [[Walter Schottky]] (1886 – 1976) * [[Paul Schulz (fizik)|Paul Schulz]] (1911 – 1993) * [[Piet O. Schmidt]] * [[Theodor Schmidt (fizik)|Theodor Schmidt]] (1908 – 1986) * [[Karl Schwarzschild]] (1873 – 1916) * [[Johann Schweigger]] (1779 – 1857) * [[Thomas Johann Seebeck]] (1770 – 1831) * [[Rudolf Seeliger]] (1886 – 1965) * [[Johann Andreas von Segner]] (1704 – 1777) * [[Francis Simon]] (1893 – 1956) * [[Johann Georg von Soldner]] (1776 – 1833) * [[Arnold Sommerfeld]] (1868 – 1951) * [[Walter Eric Spear]] (1921 – 2008) * [[Johannes Stark]] (1874 – 1957) *[[Jack Steinberger]] (1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1988 (ZDA) * [[Otto Stern]] (1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943 * [[Horst Stöcker]] (1952 –) * [[Horst Ludwig Störmer]] (1949 –) {{ikona Nob nag}} 1998 * [[Ernst Stuhlinger]] (1913 – 2008) == T == * [[Teodorik iz Freiberga]] (1250 – 1310) * [[Peter Adolf Thiessen]] (1899 – 1990) * [[Johann Daniel Titius]] (1729 – 1796) * [[Walter Tollmien]] (1900 – 1968) *[[Rudolf Tomaschek]] (1895 – 1966) * [[Johann Georg Tralles]] (1763 – 1822) * [[Hans-Jürgen Treder]] (1928 – 2006) * [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] (1651 – 1708) == U == * [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] (1905 – 1995) == V == * [[Hermann Carl Vogel]] (1841 – 1907) == W == * [[Ernst Wagner]] (1876 – 1928) *[[Friedrich Wagner]] (1943 –) * [[Herbert Wagner]] (1935 –) * [[Ludwig Waldmann]] (1913 – 1980) *[[Ulrich Hans Walter]] (1954 –) *[[Herbert Walther]] (1935 – 2006) * [[Emil Gabriel Warburg]] (1846 – 1931) *[[Wilhelm Eduard Weber]] (1804 – 1891) *([[Alfred Lothar Wegener]]) (1880 – 1930) * [[Artur Wehnelt]] (1871 – 1944) * [[Adolf Ferdinand Weinhold]] (1841 – 1917) *[[Rainer Weiss]] (1932 – 2025) (nemško-ameriški nobelov n. 2017) * [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] (1912 – 2007) * [[Hermann Weyl]] (1885 – 1955) * [[Gustav Heinrich Wiedemann]] (1826 – 1899) * [[Max Wien]] (1866 – 1938) * [[Wilhelm Wien]] (1864 – 1928) * [[Karl Wirtz]] (1910 – 1994) * [[Hans Christoph Wolf]] (1929 – 2020) * [[Theodor Wulf]] (1868 – 1946) == Z == * H. [[Dieter Zeh]] (1932 – 2018) *([[Carl Zeiss]] 1816 – 1888) * [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] (1834 – 1882) * [[Črtomir Zupančič]] (1928 – 2018) (slovensko-nemški) * ([[Konrad Zuse]] 1910–1995) {{seznami narodov po poklicu|fizikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Fiziki]] [[Kategorija:Nemški fiziki| ]] 38b6c9iorzquc7pqzrib84tumuzbeoz 0 51586 6744689 6544157 2026-08-30T15:30:37Z Erardo Galbi 166658 6744689 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=stoik Zenon}} {{drugipomeni2|Zenon}} '''Zenon iz Kitija''' (tudi '''Zenon Mlajši''', '''Zenon stoik''') ({{jezik-grc|Ζήνων ὁ Κιτιεύς}}: Zēnōn hó Kitieŭs), [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]], * [[333 pr. n. št.]], [[Kitij]] na [[Ciper|Cipru]], † [[264 pr. n. št.]] Njegovo najslavnejše delo je [[Država (Zenon)|Država]], ki pa se ni v celoti ohranilo. == Življenje in delo == Zenon iz Kitija je bil sin trgovca iz Kitija na Cipru in učenec najbolj slavnega [[ciniki|cinika]] tistega časa, [[Krates iz Teb|Kratesa iz Teb]]. O njegovem zgodnjem življenju ni veliko znanega, vendar nedvomno drži, da je bil od svojih zgodnjih dvajsetih let naprej navdušen nad filozofsko tradicijo Aten. Veliko zaslugo za njegovo zanimanje je imel njegov oče, ki mu je s potovanj prinašal knjige o [[Sokrat]]u. Pri dvaindvajsetih letih se je odločil za selitev v Atene, da bi svoje zanimanje za filozofijo lahko dodatno razširil. Tam je desetletje preživel ob študiju s filozofi, ki so bili avtentični živeči glasovi Sokratove filozofije. To obdobje njegovega življenja velja za formativno in pojasnjuje, zakaj se je [[stoicizem]] sprva pojavil kot sokratična filozofija. Zenon naj bi bil sprva učenec [[Krates iz Teb|Kratesa iz Teb]], [[ciniki|cinična]] etika pa je ostala dominanten vpliv na stoiško miselnost. Krates in njegova žena sta bila znana po svojem, za tiste čase, škandaloznem zanikanju družbenih norm. Zenon se je strinjal z implicitno sokratično motiviranostjo takšne drže — moralno indiferenco do konvencionalnih vrednot, kot sta denimo ugled in bogastvo. Ravno o tem je razmišljal v fragmentih svojega najbolj slavnega dela [[Država (Zenon)|Država]], ki je utopično političen trakt. Zavzemal se je za odpravo večine javnih institucij kot so na primer templji, sodišča, denar, oblačenje glede na spol, konvencionalna izobrazba in zakonski stan. S tem delom je že v svojem zgodnjem obdobju napovedal ključni del njegove zrele filozofije — poskus, da se etika osvobodi konvencionalnih vrednot. Ob koncu tretjega stoletja pr. n. št. je ustanovil lastno šolo, ki se je sprva imenovala »zenonci«, ki so jo kasneje preimenovali v stoike, po poslikani stoi, kjer so se zbirali. Zenon ni zapustil nobenega pisanega dela, vendar o njem pišejo (predvsem [[Diogen Laert]]), da je živel [[askeza|asketsko]] življenje in poučeval, da je potrebno živeti neozirajoče se na bolečino in užitke (glavno načelo stoicizma). Zaradi njegovih načel, da ljudje kot racionalna bitja ne potrebujejo vodenja in da bodo v idealni [[družba|družbi]] [[moški]] in [[ženska|ženske]] enakopravni v vseh pogledih ter da bi morala biti družba enakopravna, ga štejejo tudi za začetnika [[anarhizem|anarhizma]]. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Zeno of Citium}} * [[seznam starogrških filozofov]] {{normativna kontrola}} {{philosopher-stub}} {{DEFAULTSORT:Zenon iz Kitija}} [[Kategorija:Starogrški filozofi]] [[Kategorija:Stoicizem]] [[Kategorija:Grki v 3. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Starogrški metafiziki]] 9aorngs99bbpt2j46olvaeb44cxhblu 0 60116 6744916 6743679 2026-08-31T08:15:55Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6744916 wikitext text/x-wiki '''Pavlin''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|57. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.664 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.652 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti upurabe zasedel 58. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Pavlin]] (*1970), filmski (in TV) producent, cinefil... * [[Alfonz Pavlin]]/[[Paulin]] (1853—1942), botanik, dopisni član SAZU * [[Anja Pavlin,]] pevka (Indigo), producentka in besedilopiska * Anja Pavlin, dr. biokemije? * [[Barbara Pavlin]], gledališka maskerka * [[Blaž Pavlin]] (1961—2024), poslanec; Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (prevajalec v [[Braillova pisava|Braillovo pisavo]]) * [[Boris Pavlin]] (*1949), tonski mojster (RTVS) * [[Boštjan Pavlin]], državni sekretar na [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|MORS]] * [[Branko Pavlin]] (*1959), geograf * [[Ciril Pavlin]] (1888—1964), pravnik, gospodarstvenik in publicist *[[Fran Pavlin]] (1872—1945) jeseniški fotograf in slikar, vzornik [[Jaka Čop|Jake Čopa]] * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] (1860—1916), gradbeni inženir, hidrotehnik, gospodarstvenik * [[Franc Pavlin (metalurg)|Franc Pavlin]] (*1937), metalurg in montanist * [[Franc Pavlin (partizan)]] * [[Franc Pavlin (teritorialec)]] * [[Gregor Pavlin]], arhitekt, fotograf, ambasador Mesta Ljubljana * [[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] (1848—1896), rimskokatoliški duhovnik in misijonar v ZDA *[[Janez Pavlin (politik)|Janez Pavlin,]] župan občine [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] * [[Jernej Pavlin]] (1881—1963), duhovnik, nabožni pisec in stenograf *[[Jernej Pavlin (politik)|Jernej Pavlin]], politik * [[Jožef Pavlin]] (1875—1914), podobar * [[Kim Daniela Pavlin]] (*1992), hrvaška plavalka * [[Luka Pavlin]] (*1988), nogometaš * [[Maja Pavlin]] (*1973), novinarka, scenaristka, režiserka, urednica (TV) * [[Matic Pavlin]], kemik, raziskovalec IJS * [[Mile Pavlin]] (1926—2002), novinar, publicist, pisatelj * [[Miran Pavlin]] (*1971), nogometaš *Miran Pavlin (1920—2008), fotoreporter in publicist *[[Roman Pavlin]] (*1963), gozdar * [[Rudolf Pavlin]] (1922—2018), patofiziolog, prof. MF * [[Sandi Pavlin]] (*1942), igralec * [[Saša Pavlin Stošić]] (*1988), igralka * [[Sergej Pavlin]] (1929—2017), arhitekt, oblikovalec, prof. FA, slikar * [[Špela Pavlin|Špel(c)a Pavlin]] (*1985), pevka * [[Tomaž Pavlin]] (*1961), hokejist in zgodovinar športa * [[Vita Žerjal Pavlin]] (* 1963), pesnica, slavistka, literarna teoretičarka * [[Žiga Pavlin]] (*1985), hokejist == Glej tudi == * priimek [[Paulin (priimek)|Paulin]] * priimke [[Pavlinc]], [[Pavlinec]], [[Pavli]], [[Pauli]], [[Pavlič]], [[Pavličič]], [[Pavlišič]]; [[Jaklin]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0mf03osp0cnx8ild4o5mj8qkoefw7uf 0 60295 6744645 6722803 2026-08-30T14:46:57Z A09 188929 pp lang, pp 6744645 wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje | name = Samarkand | native_name = {{lang|uz-Cyrl|Самарқанд}}, {{lang|uz-Latn|Samarqand}} | settlement_type= Mesto | image_skyline = {{Photomontage |photo1a = Registan square Samarkand.jpg |photo2a = Mausoleum of Amir Temur (1).JPG |photo2b = Shah-i-Zinda (8145369659).jpg |photo3a = Sherdor madrasah 3.jpg |photo3b = Mosque Bibi Khanum (5).JPG |photo4a = Mausolées du groupe central (Shah-i-Zinda, Samarcande) (6009956484).jpg |photo4b = |photo5a = |photo5b = |color = white |color_border = white |position = center |spacing = 2 |size = 266 |foot_montage = }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj:<br/>[[Trg Registan, Samarkand|Trg Registan]], nekropola [[Šah-i-Zinda]], [[mošeja Bibi Kanum]], pogled v notranjost Šah-i-Zinda, [[medresa Šerdor]] v Registanu, Timurjev [[Mavzolej Gur-e-Amir]] | blank_info_sec1 = [[uzbeščina]], [[ruščina]], [[perzijščina]] | blank_name_sec1 = Uradni jeziki | image_flag = | image_seal = Emblem of Samarkand.svg | pushpin_map = Uzbekistan | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Uzbekistanu | latd = 39 | latm = 39 | lats = 15 | latNS = N | longd = 66 | longm = 57 | longs = 35 | longEW = E | coordinates_type = type:city_region:UZ | coordinates_display = inline,title | established_title = Naselje | established_date = 8. st. pr. n. št. | area_total_km2 = 120 | area_land_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2019 | population_footnotes =<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.uz/en/181-ofytsyalnaia-statystyka-en/6383-demography |title=The State Committee of the Republic of Uzbekistan on Statistics |access-date=2020-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200429095401/https://stat.uz/en/181-ofytsyalnaia-statystyka-en/6383-demography |archive-date=2020-04-29 |url-status=dead}}</ref> | population_total = 513.572 | population_urban = | population_metro = 950.000 | population_density_km2 =auto | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | elevation_footnotes = | elevation_m = 705 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | website = | footnotes ={{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |WHS = Samarqand – Crossroads of Cultures<br/>Samarkand – stičišče kultur |Criteria = kulturno: i, ii, iv |ID = 603 |Year = 2001 |Area = 1123 ha |Buffer_zone = 1369 ha}} }} '''Samarkand''' ({{lang-uz|Samarqand}} in {{lang-tg|Самарқанд}}, {{lang-fa|سمرقند}}) iz časa [[Sogdija|Sogdije]]: ''Kamnita trdnjava'' ali ''Kamnito mesto'') je mesto v jugovzhodnem Uzbekistanu in eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest v Srednji Aziji. Je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega [[Uzbekistan]]a. Je glavno mesto istoimenske regije Samarkand in mesto na ravni okrožja, ki vključuje mestna naselja Kimyogarlar, Farhod in Khishrav. S 551.700 prebivalci (2021)<ref name=samstat>{{navedi splet |url=https://samstat.uz/files/284/Demografiya/1705/Hududlar-boyicha-shahar-va-qishloq-aholisi-soni.pdf |title=Urban and rural population by district |publisher=Samarkand regional department of statistics |language=uz |archive-url=https://web.archive.org/web/20220213143332/https://samstat.uz/uz/?option=com_dropfiles&format=&task=frontfile.download&catid=284&id=1705&Itemid=1000000000000 |archive-date=2022-02-13 |url-status=dead}}</ref> je tretje največje mesto v Uzbekistanu in ima svojo [[univerza|univerzo]]. Obstajajo dokazi o človeški dejavnosti na območju mesta, ki segajo v pozno [[paleolitik|paleolitsko]] dobo. Čeprav ni neposrednih dokazov o tem, kdaj je bil Samarkand ustanovljen, več teorij predlaga, da je bil ustanovljen med 8. in 7. stoletjem pred našim štetjem. Samarkand, ki je cvetel zaradi svoje lege ob [[svilna pot|svilni poti]] med Kitajsko, Perzijo in Evropo, je bil včasih eno največjih mest v Srednji Aziji in pomembno mesto imperijev Velikega Irana. V času [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] je bil glavno mesto Sogdijske satrapije. Mesto je leta 329 pr. n. št. osvojil [[Aleksander Veliki]], ko je bilo znano kot ''Markanda'', kar se je v grščini prevajalo kot {{lang|grc|Μαράκανδα}}.<ref name="History of Samarkand">{{navedi splet |title=History of Samarkand |url=http://www.sezamtravel.com/en/Samarkand |publisher=Sezamtravel |access-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103035234/http://www.sezamtravel.com/en/Samarkand |archive-date=3 November 2013 |url-status=live}}</ref> Mestu so vladali iranski in turški vladarji, dokler ga leta 1220 niso osvojili Mongoli pod [[Džingiskan]]om. Mesto je znano kot središče islamskih znanstvenih študij in rojstni kraj [[Timuridska renesansa|timuridske renesanse]]. V 14. stoletju ga je [[Timur Lenk]] postavil za glavno mesto svojega imperija in kraj svojega mavzoleja Gur-e Amir. Mošeja Bibi Kanum, obnovljena v sovjetskem obdobju, ostaja ena najpomembnejših znamenitosti mesta. [[Trg Registan, Samarkand|Samarkandski trg Registan]] je bil starodavno središče mesta in ga omejujejo tri monumentalne verske stavbe. Mesto je skrbno ohranilo tradicije starodavnih obrti: vezenje, zlatarstvo, tkanje svile, graviranje bakra, keramiko, rezbarjenje in poslikavo lesa. Leta 2001 je UNESCO mesto dodal na seznam svetovne dediščine kot ''Samarkand – križišče kultur''.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/603 Unesco]</ref> Sodobni Samarkand je razdeljen na dva dela: staro mestno jedro, ki vključuje zgodovinske spomenike, trgovine in stare zasebne hiše; in novo mesto, ki je bilo razvito v času [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] ter vključuje upravne stavbe skupaj s kulturnimi centri in izobraževalnimi ustanovami.<ref>{{navedi splet |url=https://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand/history.htm |title=History of Samarkand |website=www.advantour.com |access-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180516174124/https://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand/history.htm |archive-date=2018-05-16 |url-status=live}}</ref> 15. in 16. septembra 2022 je mesto gostilo vrh ŠOS 2022. Samarkand ima večkulturno in večjezično zgodovino, ki jo je bistveno spremenil proces nacionalne razmejitve v Srednji Aziji. Mnogi prebivalci mesta so materni govorci tadžiščine ali dvojezični govorci, medtem ko je uzbeščina uradni jezik, ruščina pa se v skladu z jezikovno politiko Uzbekistana pogosto uporablja tudi v javnosti. == Etimologija == Ime izvira iz iranskih perzijščine in sogdijščine ''samar'' za 'kamen, skala' in ''kand'' za 'trdnjava, mesto'.<ref>{{navedi knjigo |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features and Historic Sites |url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom |edition=2nd |year=2006 |publisher=McFarland |location=London |isbn=978-0-7864-2248-7 |page=[https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/330 330] |quote=Samarkand City, southeastern Uzbekistan. The city here was already named ''Marakanda'', when captured by Alexander the Great in 329 BCE. Its own name derives from the Sogdian words ''samar'', "stone, rock", and ''kand'', "fort, town".}}</ref> V tem pogledu ima Samarkand enak pomen kot ime uzbekistanske prestolnice [[Taškent]], pri čemer je ''taš-'' turški izraz za 'kamen', ''-kent'' pa turški analog besede ''kand'', izposojene iz iranskih jezikov.<ref>Sachau, Edward C. Alberuni’s India: an Account of the Religion. Philosophy, Literature, Geography, Chronology, Astronomy, Customs, Laws and Astrology of India about AD 1030, vol. 1 London: KEGAN PAUL, TRENCH, TRtJBNBR & CO. 1910. p.298.</ref> Po mnenju učenjaka Mahmuda al-Kašgharija iz 11. stoletja je bilo mesto v karahanidščini znano kot ''Sämizkänd'' ({{Script/Arabic|سَمِزْکَنْدْ}}), kar pomeni 'debelo mesto'.<ref>{{navedi knjigo |last=al-Kashghari |first=Mahmud |url=https://archive.org/details/CompendiumOfTheTurkicDialectsPart1-MahmudAl-Kashghari/page/n283/mode/2up |title=Compendium of The Turkic Dialects |date=1074 |publisher=Harvard University Printing Office |series=Part 1 |publication-date=1982 |page=270 |translator-last=Dankoff |translator-first=Robert |quote=sämiz känd meaning “Fat city (balda samina)” is called thus because of its great size; it is, in Persian, Samarqand. |author-link= |translator-last2=Kelly |translator-first2=James Michael |translator-link= |via=Archive.org}}</ref> [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski]] cesar [[Babur]] iz 16. stoletja je mesto omenil tudi pod tem imenom, kastiljski popotnik Ruy González de Clavijo iz 15. stoletja pa je izjavil, da je Samarkand le popačena oblika tega imena.<ref>{{Cite journal |last=Ragagnin |first=Elisabetta |date=2020 |title=About Marco Polo Samarkand |url=https://uzlc.navoiy-uni.uz/index.php/uzlangcult/article/view/41 |journal=Uzbekistan: Language and Culture |language=en |publisher=Alisher Navo’i Tashkent State University of Uzbek Language and Literature |9=uz |10=Toshkent davlat oʻzbek tili va adabiyoti universiteti |volume=3 |issue=3 |pages=79–87 |issn=2181-922X |access-date=2025-05-08 |archive-date=2024-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240123015507/https://uzlc.navoiy-uni.uz/index.php/uzlangcult/article/view/41 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Samarkand je skupaj z [[Buhara|Buharo]] eno najstarejših naseljenih mest v Srednji Aziji, ki cveti zaradi svoje lege ob trgovski poti med Kitajsko in Evropo. Ni neposrednih dokazov o tem, kdaj je bil ustanovljen. Raziskovalci na Inštitutu za arheologijo v Samarkandu datirajo ustanovitev mesta v 8.–7. stoletje pr. n. št. Arheološka izkopavanja, izvedena znotraj mestnih meja (Syob in središče mesta) ter v predmestjih (Hodžamazgil, Sazag'on), so odkrila 40.000 let stare dokaze o človeški dejavnosti, ki segajo v zgornji paleolitik. Skupina mezolitskih (12.–7. tisočletje pr. n. št.) arheoloških najdišč je bila odkrita v predmestjih Sazag'on-1, Zamičatoš in Okhalik. Kanala Syob in Darg'om, ki sta oskrbovala mesto in njegova predmestja z vodo, sta se pojavila okoli 7.–5. stoletja pr. n. št. (zgodnja železna doba). Samarkand je bil že od samega začetka eno glavnih središč sogdijske civilizacije. V času perzijske rodbine Ahemenidov je mesto postalo prestolnica Sogdijske satrapije. === Helenistično obdobje === [[File:Afrasiyab ruins in Samarkand.jpg|thumb|upright=1.35|right|Starodavno mestno obzidje Samarkanda, 4. stoletje pr. n. št.]] [[File:Daniël de Blieck - Alexander Slaying Cleitus.jpg|thumb|upright=1.35|''Aleksander Veliki ubija Kleita v Samarkandu'', avtor Daniël de Blieck. Umetnostna galerija Ferens, Hull]] [[Aleksander Veliki]] je osvojil Samarkand leta 329 pr. n. št. Grki so mesto poznali kot ''Marakanda (Μαράκανδα)''.<ref>''Columbia-Lippincott Gazetteer'' (New York: Columbia University Press, 1972 reprint) p.&nbsp;1657</ref> Pisni viri ponujajo majhne namige o poznejšem sistemu vladanja. Omenjajo nekega Orepija, ki je postal vladar »ne od prednikov, ampak kot Aleksandrovo darilo«.<ref>{{cite journal |last=Shichkina |first=G.V. |title=Ancient Samarkand: capital of Soghd |journal=Bulletin of the Asia Institute |year=1994 |volume=8 |page=83}}</ref> Medtem ko si je Samarkand med Aleksandrovim začetnim osvajanjem utrpel znatno škodo, si je mesto hitro opomoglo in zacvetelo pod novim helenističnim vplivom. Pojavile so se tudi pomembne nove gradbene tehnike. Podolgovate opeke so nadomestile kvadratne, uvedene pa so bile tudi vrhunske metode zidanja in ometavanja.<ref>{{cite journal |last=Shichkina |first=G.V. |title=Ancient Samarkand: capital of Soghd |journal=Bulletin of the Asia Institute |year=1994 |volume=8 |page=86}}</ref> Aleksandrova osvajanja so v Srednjo Azijo uvedla klasično grško kulturo in nekaj časa je grška estetika močno vplivala na lokalne obrtnike. Ta helenistična zapuščina se je nadaljevala, ko je mesto v stoletjih po Aleksandrovi smrti postalo del različnih držav naslednic, grškega [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]], [[Grško-baktrijsko kraljestvo|grško-baktrijskega kraljestva]] in [[Kušansko cesarstvo|Kušanskega cesarstva]] (čeprav so Kušani sami nastale v Srednji Aziji). Potem ko je Kušanska država v 3. stoletju našega štetja izgubila nadzor nad Sogdijo, je Samarkand kot središče gospodarske, kulturne in politične moči začel upadati. Bistveneje je oživel šele v 5. stoletju. === Sasanidsko obdobje === Samarkand so okoli leta 260 n. št. osvojili perzijski [[Sasanidi]]. Pod sasanidsko oblastjo je regija postala bistveno središče [[Manihejstvo|manihejstva]] in je olajšala širjenje religije po vsej Srednji Aziji.<ref name="Dumper, Stanley 2007 319">{{navedi knjigo |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |publisher=ABC-CLIO |location=California |pages=319–320}}</ref> === Heftaliti in obdobje Turškega kaganata === Med letoma 350 in 375 n. št. so Samarkand osvojila nomadska plemena Ksionitov, katerih izvor ostaja sporen.<ref>Grenet Frantz, Regional interaction in Central Asia and northwest India in the Kidarite and Hephthalites periods in Indo-Iranian languages and peoples. Edited by Nicholas Sims-Williams. Oxford university press, 2003. Р.219–220</ref> Preselitev nomadskih skupin v Samarkand potrjuje arheološko gradivo iz 4. stoletja. Kultura nomadov iz porečja Srednje Sirdarje se širi v regiji. Med letoma 457 in 509 je bil Samarkand del Kidaritske države.<ref>Etienne de la Vaissiere, Sogdian traders. A history. Translated by James Ward. Brill. Leiden. Boston, 2005, pp.&nbsp;108–111.</ref> [[File:Turkish officers during a audience with king Varkhuman of Samarkand. 648-651 CE, Afrasiyab, Samarkand.jpg|thumb|upright|left|''Turški častniki med avdienco pri samarkandskem kralju Varkhumanu''. 648–651 n. št., freske [[Muzej Afrasiab v Samarkandu|Afrasiab, Samarkand]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |page=243 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA243}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Grenet |first1=Frantz |date=2004 |title=Maracanda/Samarkand, une métropole pré-mongole |journal=Annales. Histoire, Sciences Sociales |volume=5/6 |page=Fig. B |url=https://www.cairn.info/journal-annales-2004-5-page-1043.htm}}</ref>]] Ko so [[Heftaliti]] (''beli Huni'') osvojili Samarkand, so ga nadzorovali, dokler ga Göktürki v zavezništvu s sasanidskimi Perzijci niso osvojili v bitki pri Buhari, okoli leta 560 n. št.<ref>{{navedi knjigo |last=Bivar |first=A.D.H. |url=https://www.iranicaonline.org/articles/hephthalites |title=Encyclopedia Iranica, Vol. XII, Fasc. 2 |publisher=London et al. |pages=198–201}}</ref> Sredi 6. stoletja je na [[Altaj]]u nastala turška država, ki jo je ustanovila rodbina Ašina. Nova državna tvorba se je poimenovala prvi Turški kaganat po ljudstvu Turkov, ki jim je na čelu stal vladar – kagan. Med letoma 557 in 561 je bil imperij Heftalitov poražen zaradi skupnih dejanj Turkov in Sasanidov, kar je privedlo do vzpostavitve skupne meje med obema imperijema.<ref>History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations, AD 250 to 750. Vol. 3. Unesco, 1996. p.&nbsp;332</ref> V zgodnjem srednjem veku je bil Samarkand obdan s štirimi vrstami obrambnih zidov in je imel štiri vrata.<ref>Belenitskiy A.M., Bentovich I.B., Bolshakov O.G. Srednevekovyy gorod Sredney Azii. L., 1973.</ref> Na ozemlju Samarkanda so raziskali starodavni turški grob s konjem. Izvira iz 6. stoletja.<ref>Sprishevskiy V.I. Pogrebeniye s konem serediny I tysyacheletiya n.e., obnaruzhennoye okolo observatorii Ulugbeka. // Tr. Muzeya istorii narodov Uzbekistana. T.1.- Tashkent, 1951.</ref> V času vladarja Zahodnega turškega kaganata, Tong Jabghu Kagana (618–630), so se vzpostavili družinski odnosi z vladarjem Samarkanda – Tong Jabghu Kagan mu je dal svojo hčer.<ref>Klyashtornyy S. G., Savinov D. G., Stepnyye imperii drevney Yevrazii. Sankt-Peterburg: Filologicheskiy fakul'tet SPbGU, 2005 god, s. 97</ref> Nekateri deli Samarkanda so krščanski že od 4. stoletja. V 5. stoletju je bila v Samarkandu ustanovljena [[nestorijanstvo|nestorijanska]] stolica. Na začetku 8. stoletja se je preoblikovala v nestorijansko metropolijo.<ref>Masson M.Ye., Proiskhozhdeniye dvukh nestorianskikh namogilnykh galek Sredney Azii // Obshchestvennyye nauki v Uzbekistane, 1978, №10, p.&nbsp;53.</ref> Med sogdijskimi privrženci krščanstva in manihejstva so se pojavile razprave in polemike, kar se odraža v dokumentih.<ref>Sims-Wlliams Nicholas, A Christian sogdian polemic against the manichaens // Religious themes and texts of pre-Islamic Iran and Central Asia. Edited by Carlo G. Cereti, Mauro Maggi and Elio Provasi. Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag, 2003, pp.&nbsp;399–407</ref> === Zgodnje islamsko obdobje === [[File:Coin of Sogdian ruler Turgar, Ikhshid of Samarkand, Penjikent, 8th century CE (obverse and reverse), Tajikistan National Museum of Antiquities (319).jpg|thumb|Kovanec sogdijskega vladarja Turgarja, zadnjega Ikšida Samarkanda, Pendžikent, 8. stoletje n. št., Narodni muzej starin Tadžikistana.<ref>{{navedi knjigo |title=Tadjikistan : au pays des fleuves d'or |date=2021 |publisher=Musée Guimet |location=Paris |isbn=978-9461616272 |page=152}}</ref>]] Vojske [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] pod vodstvom [[Kutajba ibn Muslim|Kutajbe ibn Muslima]] so mesto zavzele v času dinastije [[dinastija Tang|Tang]] okoli leta 710 n. št. V tem obdobju je bil Samarkand raznolika verska skupnost in dom številnih religij, vključno [[zaratustrstvo]], [[budizem]], [[hinduizem]], [[manihejstvo]], [[judovstvo]] in [[nestorijanstvo|nestorijanskim krščanstvom]], večina prebivalstva pa je sledila zaratustrstvu.<ref>{{navedi knjigo |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |location=California}}</ref> Kutajba na splošno ni naseljeval Arabcev v Srednji Aziji; lokalne vladarje je prisilil, da so mu plačevali davek, vendar jih je večinoma prepustil samim sebi. Samarkand je bil glavna izjema od te politike: Kutajba je v mestu ustanovil arabsko garnizijo in arabsko vladno upravo, njegovi zaratustrski ognjeni templji so bili porušeni in zgrajena je bila [[mošeja]].<ref name="Wellhausen437438">{{navedi knjigo |last1=Wellhausen |first1=J. |author-link= |editor1-last=Weir |editor1-first=Margaret Graham |title=The Arab Kingdom and its Fall |date=1927 |publisher=University of Calcutta |url=https://books.google.com/books?id=qxPKpCcVOdcC |pages=437–438 |isbn=9780415209045 |access-date=2019-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190421054204/https://books.google.com/books?id=qxPKpCcVOdcC |archive-date=2019-04-21 |url-status=live}}</ref> Dolgoročno se je Samarkand razvil v središče islamske in arabske izobrazbe. Konec 740-ih let se je v Arabskem kalifatu pojavilo gibanje nezadovoljnih z močjo [[Omajadi|Omajadov]], ki ga je vodil abasidski poveljnik Abu Muslim, ki je po zmagi vstaje postal guverner [[Veliki Horasan|Horasana]] in [[Transoksanija|Transoksanije]] (750–755). Za svoje prebivališče si je izbral Samarkand. Njegovo ime je povezano z gradnjo večkilometrskega obrambnega zidu okoli mesta in palače.[38] Legenda pravi, da so med [[Abasidski kalifat|abasidsko]] vladavino od dveh kitajskih ujetnikov iz bitke pri Talasu leta 751 dobili skrivnost izdelave papirja, kar je privedlo do ustanovitve prve papirnice v islamskem svetu v Samarkandu. Izum se je nato razširil v preostali islamski svet in od tam v Evropo. [[File:Dinar of al-Mu'tazz, AH 253.jpg|250px|thumb|Zlati dinar kalifa al-Mutazza, kovan v Samarkandu leta 253 po [[hidžra|hidžri]] (867 n. št.). Njegova vladavina pomeni vrhunec upada osrednje oblasti kalifata.]] Abasidski nadzor nad Samarkandom je kmalu izginil in so ga je nadomestili [[Samanidska dinastija|Samanidi]] (875–999), čeprav so bili Samanidi med svojim nadzorom nad Samarkandom še vedno nominalni vazali kalifa. Pod samanidsko vladavino je mesto postalo prestolnica samanidske rodbine in še pomembnejše vozlišče številnih trgovskih poti. Samanide so okoli leta 999 strmoglavili [[Karahanidski kanat|Karahanidi]]. V naslednjih 200 letih je Samarkandu vladalo zaporedje turških plemen, vključno s [[Seldžuki]] in Horezmijci.<ref>{{navedi knjigo |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |location=California |page=320}}</ref> Perzijski avtor Istakhri iz 10. stoletja, ki je potoval po Transoksaniji, živo opisuje naravno bogastvo regije, ki jo imenuje 'Smarkandski Sogd': {{quote|''Ne poznam kraja v njem ali v samem Samarkandu, kjer, če se povzpnemo na neko dvignjeno območje, ne bi videli zelenja in prijetnega kraja, in nikjer v bližini ni gora brez dreves ali prašne stepe ... Samakandski Sogd ... [se razteza] osem dni potovanja skozi neprekinjeno zelenje in vrtove ... Zelenje dreves in posejane zemlje se razteza vzdolž obeh strani reke [Sogd] ... in onkraj teh polj je pašnik za črede. Vsako mesto in naselje ima trdnjavo ... Je najbolj rodovitna od vseh Alahovih dežel; v njej so najboljša drevesa in sadje, v vsakem domu so vrtovi, cisterne in tekoča voda.''}} === Karahanidsko (Ilek-Khanidsko) obdobje (11.–12. stoletje) === [[File:Shah-i-Zinda.jpg|thumb|Spominjski kompleks [[Šah-i-Zinda]], 11.–15. stoletje]] Po padcu Samanidske države leta 999 jo je nadomestila Karahanidska država, kjer je vladala turška rodbina [[Karahanidski kanat|Karahanidi]].<ref name="ReferenceE">Kochnev B. D., Numizmaticheskaya istoriya Karakhanidskogo kaganata (991—1209 gg.). Moskva «Sofiya», 2006</ref> Potem ko se je država Karahanidov razdelila na dva dela, je Samarkand postal del Zahodnega Karahanidskega kaganata in je bil od leta 1040 do 1212 njegovo glavno mesto. Ustanovitelj Zahodnega Karahanidskega kaganata je bil Ibrahim Tamgač Kan (1040–1068). Prvič je v Samarkandu z državnimi sredstvi zgradil medreso in podpiral razvoj kulture v regiji. Med njegovo vladavino sta bili v Samarkandu ustanovljeni javna bolnišnica (''bemoristan'') in medresa, kjer so poučevali tudi medicino. Spominski kompleks [[Šah-i-Zinda]] so v 11. stoletju ustanovili vladarji rodbine Karahanidov.<ref>Nemtseva, N.B., Shvab, IU. Ansambl Shah-i Zinda: istoriko-arkhitektymyi ocherk. Tashent: 1979.</ref> Najbolj presenetljiv spomenik iz obdobja Karahanidov v Samarkandu je bila palača Ibrahima ibn Huseina (1178–1202), ki je bila zgrajena v citadeli v 12. stoletju. Med izkopavanji so odkrili fragmente monumentalnega slikarstva. Na vzhodni steni je bil upodobljen turški bojevnik, oblečen v rumen kaftan in z lokom v roki. Tukaj so bili upodobljeni tudi konji, lovski psi, ptice in ženske iz tistega obdobja.<ref>Karev, Yury. Qarakhanid wall paintings in the citadel of Samarqand: First report and preliminary observations in Muqarnas 22 (2005): 45–84.</ref> === Mongolsko obdobje === [[File:Afrosiab (8145369219).jpg|thumb|left|Ruševine Afrasiaba – starodavnega Samarkanda, ki ga je uničil Džingiskan]] Mongoli so leta 1220 osvojili Samarkand. Džuvajni piše, da je Džingiskan pobil vse, ki so se zatekli v citadelo in mošejo, mesto popolnoma izropal in vpoklical 30.000 mladeničev skupaj s 30.000 obrtniki. Samarkand je kan Barak vsaj še enkrat oropal, da bi dobil zaklad, ki ga je potreboval za plačilo vojske. Do leta 1370 je ostal del [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]] (enega od štirih mongolskih nasledniških kraljestev). Potovanja [[Marko Polo|Marka Pola]], kjer Polo beleži svoje potovanje po svilni poti konec 13. stoletja, opisujejo Samarkand kot »zelo veliko in sijajno mesto ...«<ref>{{navedi splet |title=Samarkand Travel Guide |url=https://caravanistan.com/uzbekistan/center/samarkand/ |access-date=2021-03-20 |website=Caravanistan}}</ref> Območje [[Jenisej]]a je imelo skupnost tkalcev kitajskega porekla, Samarkand in Zunanja Mongolija pa sta imela obrtnike kitajskega porekla, kot poroča Čangčun. Potem ko je Džingiskan osvojil Srednjo Azijo, so bili za vladne upravitelje izbrani tujci; Kitajci in Kara-Kitaji (Kitani) so bili imenovani za soupravljavce vrtov in polj v Samarkandu, ki jih muslimani niso smeli upravljati sami.<ref>{{navedi knjigo |title=E.J.W. Gibb memorial series |url=https://books.google.com/books?id=35pFAQAAIAAJ |year=1928 |page=451}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=E. Bretschneider |date=1888 |title=Mediæval Researches from Eastern Asiatic Sources |chapter=The Travels of Ch'ang Ch'un to the West, 1220–1223 recorded by his disciple Li Chi Ch'ang |url=https://depts.washington.edu/silkroad/texts/changchun.html |publisher=Barnes & Noble |pages=37–108 |access-date=2018-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180430220305/http://depts.washington.edu/silkroad/texts/changchun.html |archive-date=2018-04-30 |url-status=dead}}</ref> Kanat je dovolil ustanovitev krščanskih škofij. === Timurjeva vladavina (1370–1405) === [[File:Bibi-Khanym Mosque (8145400614).jpg|thumb|Petkova mošeja Bibi Kanum, 1399–1404]] [[Ibn Batuta]], ki je obiskal Samarkand leta 1333, je Samarkand označil za »eno največjih in najlepših mest ter najpopolnejše med njimi po lepoti«. Omenil je tudi, da so sadovnjaki oskrbovani z vodo po ''norijah''.<ref>{{navedi knjigo |last1=Battutah |first1=Ibn |title=The Travels of Ibn Battutah |date=2002 |publisher=Picador |location=London |isbn=9780330418799 |page=143}}</ref> Leta 1365 je v Samarkandu prišlo do upora proti mongolski oblasti Čagatajev. Leta 1370 je osvajalec Timur ([[Timur Lenk]]), ustanovitelj in vladar [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] (1370-1499), Samarkand postavil za svojo prestolnico. Timur je za legitimizacijo uporabil različna orodja, vključno z urbanističnim načrtovanjem v svoji prestolnici Samarkand.<ref>Malikov Azim, The cultural traditions of urban planning in Samarkand during the epoch of Timur. In: Baumer, C., Novák, M. and Rutishauser, S., Cultures in Contact. Central Asia as Focus of Trade, Cultural Exchange and Knowledge Transmission. Harrassowitz. 2022, p.343</ref> V naslednjih 35 letih je obnovil večino mesta in ga naselil z odličnimi obrtniki in mojstri z vsega cesarstva. Timur si je pridobil sloves mecena umetnosti, Samarkand pa je postal središče regije Transoksanija. Timurjeva predanost umetnosti je očitna v tem, kako je v nasprotju z neusmiljenostjo, ki jo je izkazoval do svojih sovražnikov, izkazoval usmiljenje do tistih s posebnimi umetniškimi sposobnostmi. Življenja umetnikov, obrtnikov in arhitektov so bila prizanesena, da so lahko izboljšali in polepšali Timurjevo prestolnico. Timur je bil tudi neposredno vpleten v gradbene projekte, njegove vizije pa so pogosto presegale tehnične sposobnosti njegovih delavcev. Mesto je bilo v nenehni gradnji in Timur je pogosto ukazal hitro gradnjo in prenovo stavb, če ni bil zadovoljen z rezultati. Po njegovih ukazih je bilo do Samarkanda mogoče priti le po cestah; izkopali so globoke jarke, obzidje z obsegom 8 km pa je ločevalo mesto od okoliških sosedov.<ref>{{navedi knjigo |last=Wood |first=Frances |title=The Silk Roads: two thousand ears in the heart of Asia |url=https://archive.org/details/silkroad0000fran |year=2002 |location=Berkeley |pages=[https://archive.org/details/silkroad0000fran/page/136 136]–7}}</ref> V tem času je mesto imelo približno 150.000 prebivalcev.<ref name="ReferenceB">''Columbia-Lippincott Gazetteer'', p.&nbsp;1657</ref> Kastiljski veleposlanik Henrika III. Ruy Gonzalez de Clavijo, ki je bil med letoma 1403 in 1406 nameščen v Samarkandu, je pričal o neskončni gradnji, ki je potekala v mestu. »Mošeja, ki jo je zgradil Timur, se nam je zdela najplemenitejša od vseh, ki smo jih obiskali v mestu Samarkand.«<ref>{{navedi knjigo |last=Le Strange |first=Guy (trans) |title=Clavijo: Embassy to Tamburlaine 1403–1406 |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.46764 |year=1928 |location=London |page=[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.46764/page/n311 280]}}</ref> === Ulugbegovo obdobje (1409–1449) === [[File:Ulugh Beg's Astronomic Observatory.jpg|thumb|left|V Ulugbegovem observatoriju, v katerem je bil ta stenski sekstant, zgrajen v Samarkandu v 15. stoletju, je delalo veliko uglednih astronomov.]] Med letoma 1417 in 1420 je Timurjev vnuk [[Ulugh Beg]] v Samarkandu zgradil [[Ulugbegova medresa|medreso]], ki je postala prva stavba v arhitekturnem ansamblu Registana. Ulugh Beg je v to medreso povabil veliko število astronomov in matematikov islamskega sveta. Pod Ulughbegom je Samarkand postal eno od svetovnih središč srednjeveške znanosti. V prvi polovici 15. stoletja je okoli Ulugh Bega nastala cela znanstvena šola, ki je združevala ugledne astronome in matematike, med njimi [[Gijasedin al-Kaši]], [[Kadi Zada ​​al-Rumi]] in [[Ali Kušči]]. Ulugbegovo glavno zanimanje za znanost je bila [[astronomija]], zato je leta 1428 zgradil [[observatorij]]. Njegov glavni instrument je bil ''stenski kvadrant'', ki je bil edinstven na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Biographies/Ulugh_Beg/ |title=Ulugh Beg – Biography |website=Maths History}}</ref> Znan je bil kot ''Fakhri sekstant'' in je imel polmer 40 metrov.<ref>{{navedi knjigo |last=Ulugh Beg |title=Dictionary of Scientific Biography}}</ref> Lok, ki ga vidimo na sliki na levi, je bil natančno izdelan s stopniščem na obeh straneh, ki je omogočalo dostop pomočnikom, ki so izvajali meritve. === 16.–18. stoletje === Leta 1500 so nomadski uzbeški bojevniki prevzeli nadzor nad Samarkandom. Približno v tem času so se kot voditelji mesta pojavili Šajbanidi. Leta 1501 je Samarkand dokončno zavzel Mohamed Šajbani iz uzbeške rodbine Šajbanidov in mesto je postalo del novo ustanovljenega [[Buharski kanat|Buharskega kanata]]. Samarkand je bil izbran za glavno mesto te države, v kateri je bil kronan Mohamed Šajbani Kan. V Samarkandu je ukazal zgraditi veliko medreso, kjer je kasneje sodeloval v znanstvenih in verskih sporih. Prva datirana novica o medresi Šajbani Kana sega v leto 1504 (v letih sovjetske oblasti je bila popolnoma uničena). Mohamed Salih je zapisal, da je Šejbani Kan v Samarkandu zgradil medreso, da bi ohranil spomin na svojega brata Mahmuda Sultana.<ref name="ReferenceF">Mukminova R. G., K istorii agrarnykh otnosheniy v Uzbekistane XVI veke. Po materialam «Vakf-name». Tashkent. Nauka. 1966</ref> Fazlalah ibn Ruzbihan v delu ''Mikhmon-namei Bukhara'' izraža svoje občudovanje nad veličastno stavbo medrese, njeno pozlačeno streho, visokimi hudžrami, prostornim dvoriščem in citira verz, ki hvali medreso.<ref>Fazlallakh ibn Ruzbikhan Isfakhani. Mikhman-name-yi Bukhara (Zapiski bukharskogo gostya). M. Vostochnaya literatura. 1976, p.&nbsp;3</ref> Zajn ad-din Vasifi, ki je nekaj let pozneje obiskal medreso Šejbani kana, je v svojih spominih zapisal, da so veranda, dvorana in dvorišče medrese prostorni in veličastni. Abdulatif Kan, sin vnuka Mirza Ulugbeka Kučkundži Kana, ki je vladal v Samarkandu od leta 1540 do 1551, je veljal za strokovnjaka za zgodovino Maverannahra in rodbine Šibanid. Pokroviteljsko je podpiral pesnike in znanstvenike. Abdulatif Kan je sam pisal poezijo pod literarnim psevdonimom Khuš.<ref>B.V. Norik. Rol' shibanidskikh praviteley v literaturnoy zhizni Maverannakhra XVI veka. Sankt-Peterburg: Rakhmat-name, 2008. p.&nbsp;233.</ref> Med vladavino aštarkhanidskega imama Kuli Kana (1611–1642) so bile v Samarkandu zgrajene znane arhitekturne mojstrovine. V letih 1612–1656 je guverner Samarkanda, Jalangtuš Bahadur, zgradil katedralno mošejo, [[Medresa Šerdor|medreso Tilja Kari]] in [[Medresa Šerdor|medreso Šerdor]]. Vodni most Zarafšan je opečni most, zgrajen na levem bregu reke Zarafšan, 7–8 km severovzhodno od središča Samarkanda, ki ga je zgradil Šajbani Kan na začetku 16. stoletja.<ref>{{navedi splet|url= https://uzsmart.uz/encyclopedia/encyclopedia/66708.html|title= ZARAFSHON SUVAYIRGʻICH KOʻPRIGI |website= uzsmart.uz |accessdate= 2023-11-14}}</ref> Po napadu afšar šahanšaha Nader Šaha je bilo mesto v zgodnjih 1720-ih zapuščeno.<ref>''Britannica''. 15th Ed, p.&nbsp;204</ref> Od leta 1599 do 1756 je Samarkandu vladala aštrahanidska veja Buharskega kanata. <gallery mode="packed" heights="120"> File:Rajasthan3.jpg|[[Ulug begova medresa]] File:Rajasthan.jpg|[[Medresa Šerdor]] File:Registan Tillya-Kari madrasah2014.JPG|[[Medresa Tilja Kari]] Ulugh-beg Madrassa courtyard.JPG|Dvorišče Ulug begove medrese File:Lion(or tiger) on the Sher-dor madrassa.JPG|Tiger na ivanu medrese Šerdor </gallery> === Sodobnost === Leta 1868 so Samarkand osvojili ruski vojaki in ga vključili v [[Ruski imperij]]. V letih 1925-1929 je bil glavno mesto Uzbekistanske RVS. Tudi po tem, ko je bilo glavno mesto preseljeno v [[Taškent]], je Samarkand še naprej igral pomembno vlogo v kulturnem in gospodarskem življenju v regiji. Po razglasitvi Uzbekistanske neodvisnosti leta 1991, postane Samarkand pomembno industrijsko, kulturno in turistično središče nove države. Leta 2001 je bil Samarkand vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]]-ve svetovne dediščine. 2750 obletnico mesta je praznoval na mednarodni ravni pod okriljem Unesca leta 2007. == Samarkand v zgodovini Velike svilne poti == Ker je imel ugodno lego na Veliki [[svilna pot|svilni poti]], je imel Samarkand od nekdaj poseben pomen med [[politik]]i, [[poslovnež]]i in [[popotnik]]i. Ta največja trgovska trans-kontinentalna pot v zgodovini človeštva, je povezovala [[Evropa|Evropo]] in Azijo in se je v [[Antika|antiki]] raztezala od [[Rim]]a do starodavne prestolnice [[Japonska|Japonske]], do [[Nara (mesto)|Nare]]. Pomembno je poudariti, da ta pot ni bila nikoli ena sama pot, ampak je vključevala različne poti, ki so se cepile kot krona mogočnega drevesa. Ena od glavnih poti, ki je prečkala Azijo od vzhoda do zahoda je imela začetek v prestolnici antične Kitajske v Čangan-u, šla na severozahodno mejo in prečkala gorovje [[Tjanšan]]. Del [[karavana|karavan]] je prečkalo [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]] in preko Taškenta prečkalo [[oaza|oaze]] Samarkanda, [[Buhara]]e, [[Horezm]]a in potovalo naprej do obal [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] in [[Črno morje|Črnega morja]], do držav okrog [[Volga|Volge]] in [[Kavkaz]]a. Vzpostavitev [[Trgovina|trgovinskih]] vezi je v veliki meri pripisati odkritju poldragih kamnov v [[kamnolom]]ih v gorah osrednje Azije, ki so omogočili pridobivanje [[lazurit]]ov, [[nefrit]]ov, [[karneol]]ov in [[turkiz]]ov. Kot že ime pomeni, je bil glavni cilj trgovanje s [[Svila|svilo]], zelo cenjeno po vsem takratnem svetu. V zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] je bila svila celo bolj cenjena kot [[zlato]]. V Sogdiji je bila cena [[konj]]a enaka ceni 10 kosov svile. Svila je bila [[valuta]] za opravljeno delo, za vzdrževanje uslužbencev in se je lahko uporabljala za poplačilo kazni za storjena kazniva dejanja. Beneški trgovec [[Marco Polo]] je prvi imenoval karavanske poti kot »svilena pot«, prav tako je bil prvi [[Evropejec]], ki je dosegel meje kitajskega cesarstva. Izraz ''Velika svilna pot'' pa je bil vnesen v leksikone leta 1877, kamor ga je zapisal nemški [[raziskovalec]] Ferdinand Richthofen v svojem temeljnem delu ''Kitajska''. Velika svilna pot ni bila le blagovna pot za karavanske poti ampak je bila tudi pot za širjenje kulturnih dosežkov različnih narodov, njihovih intelektualnih vrednot in verskih prepričanj. Končno so skozi stoletja po njej potovali svetovno znani znanstveniki, raziskovalci in bojevniki. V sodelovanju z UNESCO-m je bil izdelan poseben dolgoročni program, ki obsega predloge o obnovi zgodovinske dediščine. Leta 1994 je bila v ta namen podpisana Samarkandska [[deklaracija]] ''Renaissance Great Silk Road''. == Geografija == Samarkand je v jugovzhodnem Uzbekistanu, v dolini reke Zarefšan, zato razpolaga z bogatimi naravnimi viri predvsem vodo ter ima tudi ključno lokacijo na trgovskih poteh v Srednji Aziji. Je 135 km od Karšija. Cesta M37 povezuje Samarkand z Buharo, ki je oddaljena 240 km. Cesta M39 ga povezuje s Taškentom, ki je oddaljen 270 km. Meja s Tadžikistanom je od Samarkanda oddaljena približno 35 km; tadžikistanska prestolnica Dušanbe je od Samarkanda oddaljena 210 km. Cesta M39 povezuje Samarkand z Mazar-i-Sharifom v Afganistanu, ki je oddaljen 340 km. Reka Zerafšan je zelo vodnata, saj jo napaja sneg iz gora na jugu in vzhodu, izliva pa se v [[Amu Darja|Amu Darjo]]. Vladarji v Samarkandu so zgradili zapleteno omrežje namakalnih kanalov in tako zagotovili vir za razvoj kmetijstva. === Podnebje === Samarkand ima hladno polsušno podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija: ''BSk'') z vročimi, suhimi poletji in relativno vlažnimi, spremenljivimi zimami, v katerih se izmenjujejo obdobja toplega vremena z obdobji hladnega vremena. Julij in avgust sta najbolj vroča meseca v letu, s temperaturami, ki dosežejo in presegajo 40 °C. Padavin je od junija do oktobra malo, vendar se od februarja do aprila povečajo do največje količine. Januar 2008 je bil še posebej hladen; temperatura je padla na −22 °C.<ref>{{navedi splet |url=http://www.samarkand.info/html/weather.html |title=Weather in Samarkand |access-date=2009-06-11 |author=Samarkand.info |archive-url=https://web.archive.org/web/20090604132408/http://www.samarkand.info/html/weather.html |archive-date=2009-06-04 |url-status=live}}</ref> == Znamenitosti == === Trg Registan === {{glavni|Trg Registan, Samarkand}} [[Trg Registan, Samarkand|Trg Registan]] (peščeno mesto) je srce Samarkanda. Bil je središče obrti in trgovine že mnogo pred napadom Mongolov. Kompleks Registan sestavljajo Ulugbegova medresa (1417-1420), Tilja Kari (1646–1660) in Šer-Dor (1619-1636). Medresa je bila muslimanska izobraževalna ustanova, kjer so se usposabljali [[duhovnik]]i, [[državnik]]i in [[znanstvenik]]i. V 14. in začetku 15. stoletja je postal Registan uradni center Samarkanda. Takrat je do trga pripeljalo šest glavnih [[Ulica|ulic]] v radialnih smereh. V podaljšku ene od ulic stoji velika kupola zgrajena v imenu Tuman-ake, Amir Timurjeve žene. Za Ulugbegovo medreso (1409–1449) se od Registana do bazarja razteza ceremonialni del trga. Sledijo trije novi objekti postavljeni vzdolž oboda trga: veličastna medresa zgrajena na zahodni strani, medtem ko je [[karavanseraj]] (zavetišče za popotnike in trgovce) zgrajen na severnem delu. ''Sufi khanak'' (samostan za derviše) je na vzhodni strani trga. ''Bobur'', kupola khanaka, je bila zelo visoka. Z dokončanjem trga Registan v 14.–15. stoletju se je mestna arhitektura razvila in obogatila. Trg je postal središče gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v mestu. V 17. stoletju je bil na ukaz Yalangtush Bahadurja (namestnika kana Bokharana iz Samarkanda) Registan v celoti obnovljen. V letih 1619-1636 je bil zgrajen Ulugbegov khanak in medresa Šer-Dor in v letih 1646-1660 na mestu karavansarajev še medresa Tilja Kari. Kompleks treh medres je edinstven primer urbanizma in odličen model arhitekturne zasnove glavnega trga v mestu. === Ulugbegova medresa (1417–1420) === {{glavni| Ulugbegova medresa}} [[Slika:Registan Ulugbek madrasah2014.JPG|thumb|250px|left|Ulugbegova medresa]] [[Slika:44 Samarkand Registan medresa Ulug Beg (11).JPG|thumb|250px|right|Skupina učenjakov v Ulugbegovi medresi]] [[Ulugbegova medresa]] je bila že od samega začetka glavna verska institucija v Samarkandu in edinstvena univerza v srednjem veku. Prvotno je imela 50 ''hujras'' (celic), ki so služile kot stanovanje za več kot 100 študentov. Poleg [[teologija|teologije]] so poučevali še [[matematika|matematiko]], [[astronomija|astronomijo]] in [[filozofija|filozofijo]]. Predavali so najbolj ugledni znanstveniki tistega časa Kazi-Zadeh Rumi, Ghijasadin Džemšid Kašij, Kušči, Mohammad Havafi in drugi. Na tej ustanovi je študiral tudi Abdurakhman Džami, vidni Tadžiški [[pesnik]], znanstvenik in filozof. Po pisnih virih, je Ulug Beg osebno predaval o matematiki. Arhitektura stavbe kaže na visoko raven znanja njenih ustvarjalcev. Avtor projekta je bil arhitekt Šahrukh, Ulugbegov oče, ter Kavamadin Šerazi, ki je ustvaril slavni kompleks v Heratu in medreso v Hargirdu. Dimenzije Ulugbegove medrese (81 x 51 m, samo dvorišče 30 x 30 m) so primerljive z največjimi cesarskimi Timurjevimi stavbami. Glavna fasada, ki gleda na trg je sestavljena iz portala, dveh [[minaret]]ov in povezovalnih zidov, nad katerimi se dvigajo mogočne kupole. Spiralni okras stavbe poudarja simetrijo in dimenzijo minaretov in ustvarja občutek letenja v nebo. Dekor zunanje in notranjih fasad je bogat in raznolik. Stavba je znana po svojih [[marmor]]nih ploščah na tleh, izklesanih v kompozitnih [[mozaik]]ih in [[majolika]] ploščah z geometrijskimi, vegetativni in epigrafskimi vzorci. Mozaik plošče nad vhodnim lokom so še posebej učinkovite, saj simbolno predstavljajo stilizirano zvezdno nebo. Medresa je bila do začetka 20. stoletja hudo uničena. Obnovitvena dela so opravili v letih 1930–1990. === Medresa Šerdor (1619–1636) === {{glavni|Medresa Šerdor}} [[File:Registan Sherdor madrassah2014.JPG|thumb|250px|left|Medresa Šerdor]] Jalangtush Bahadur je bil odločen vodja, pameten politik, vodja velike neodvisne kneževine in namestnik kana Bokharana v Samarkandu. Na mestu razpadajočega in uničenega Ulugbegovega khanaka, je dal Jalangtush zgraditi medreso, ki skoraj v celoti posnema fasado nasproti stoječe Ulugbegove medrese, je istih dimenzij, razporeda na portalu z minaretom in rebrasto kupolo na vsaki strani. ''Hokim'' (župan) Samarkanda se je odločil vrniti mestu slavo arhitekturnih mojstrovin. Temelj medrese Šerdor je 1,5 metra višji od nivoja trga Ulugbegove medrese. Dimenzije celotne medrese so 70 x 56 m in dvorišča 30 x 38 m. Sestava dvorišča je tradicionalna. V dveh nadstropjih so ''hujras'' (celice) za študente, 4 ''ivani'' in 2 ''darskhanas'' (učilnice). [[Medresa Šerdor]] je bila zgrajena v slogu ''Koš'' (kompozicija z dvema nasprotnima stavbama). Druge fasade imajo 54 ''hujras'' in so jih postavili z bolj razvitimi metodami tehnologije gradnje. Ob sprednji fasadi sta minareta, medtem ko sta druga dva vogala okrašena z masivnimi stolpi. Dekorativna sestava nad obokom portala je še ena posebnost medrese. Na desni in levi strani portala je [[Heraldika|heraldični]] [[simbol]] črtastega [[Tiger|tigra]], ki preganja jelenovega mladiča. Par [[Sonce|sonc]] nad njihovimi hrbti ima človeške obraze. Ta dva tigra sta dala ime Šerdor. Zunanje in notranje fasade so urejene na neverjetno ustvarjalen način. Prekrite so z glaziranimi ploščicami, odličnimi modeli mozaikov in s pozlačenimi slikami. Mozaik plošče na dvoriščnih lokih so sestavljene iz številnih dvojnih cvetov in popkov, ki tvorijo kompleksno pisan okrasni vzorec. Motiv na plošči z lepimi šopki cvetja v cvetličnih vazah simbolizira 'drevo življenja', ki se pogosto uporablja v arhitekturni kot okras. === Medresa Tilja Kari (1646 - 1660) === {{glavni|Medresa Tilja Kari}} [[File:Registan Tillya-Kari madrasah2014.JPG|thumb|250px|Medresa Tilja Kari]] Deset let po izgradnji medrese Šer-Dor, Yalangtush Bahadur začne novo gradnjo, kombinacijo medrese in Petkove mošeje, ki je dobila ime Tilja Kari (1646-1660). Ta stavba je zaključila zasnovo trga Registan. Da bi dosegli enotnost med vsemi konstrukcije na trgu, je bila arhitektura [[medresa Tilja Kari|medrese Tilja Kari]] oblikovana v skladu z obstoječimi zgradbami. Fasada je bila malo razširjena, da bi ustvarili vizualno zaprt prostor. Arhitektura pročelja Tilja Kari je vredna ozadja za obe medresi, ki stoji nasproti druga drugi. Medresa ne leži na glavni osi, temveč na zahodni strani zaprtega dvorišča z enonadstropnimi ''hujras''. Široko dvorišče s štirimi ''ayvans'' je obdano s celicami. Zahodni del konstrukcije je kupola mošeje z dvema sosednjimi galerijama, medtem ko je središče kompleksa trg s križnimi sobami. Notranjost mošeje je urejena v slogu ''kundal'', ki slovi po bogato pozlačenem okrasju in ozadju. Tudi [[mihrab]] (niša za molitev kaže smer Meke) in [[minbar]] (tribuna za imama) sta pozlačena. Stropne reliefne poslikave v koncentričnih krogih v osrednji dvorani so razkošne in bogate. Ta razkošna dekoracija je dala ime medresi Tilja Kari in pomeni 'zlato prevlečeno'. Zunanje in notranje fasade so iz opečnih mozaikov in majolike z geometrijskimi, vegetativni in epigrafskimi vzorci. Masivna lesena [[vrata]] so okrašena z vegetativnim in epigrafskim okrasjem. <gallery> Slika:44 Samarkand Registan medresa Tillya Kori (2).JPG|[[Medresa Tilja Kari]] na trgu Registan v Samarkandu Slika:44 Samarkand Registan medresa Tillya Kori (16).JPG|Detajl notranjosti medrese Tilja Kari File:Mosque Bibi Khanum (2).JPG|[[Mošeja Bibi Kanum]] - vhodni portal File:Mausoleum of Amir Temur (1).JPG|Zunanjost [[mavzolej Gur-e Amir|mavzoleja Gur-e Amir]] Slika:Mausoleum of Amir Temur (5).JPG|Nagrobniki v mavzoleju Gur-e Amir </gallery> === Mošeja Bibi Kanum === {{glavni|Mošeja Bibi Kanum}} [[Slika:Мечеть Биби Ханум. Самарканд.jpg|thumb|Mošeja Bibi Kanum]] »Njena kupola bi bila enkratna, če nebo ne bi bilo njena kopija, njen obok bi bil enkraten, če ''Via lactea'' (Rimska cesta) ne bi bila njegova tekmica.« Bibi Kanum je največja mošeja v Srednji Aziji in ena največjih mošej v celotnem muslimanskem svetu. Po izkopavanjih, so njene dimenzije okoli 100 x 140 metrov. Za primerjavo, dimenzije mošeje Khasan v [[Kairo|Kairu]] (ki je bila prav tako zgrajena v 14. stoletju) so 60 x 120 m. Ali pa, če pogledamo v zahodno Evropo, gotska [[Milanska stolnica]], ki je ena največjih stolnic iz tega časa, je skoraj enako velika kot mošeja Bibi Kanum. Mošeja Bibi Kanum (v prevodu ''najstarejša žena'') je bila zgrajena za najstarejšo Timurjevo ženo, Saraja Mulk Khanim. Za stavbo se uporablja tudi ime ''mošeja Džuma'' iz Samarkanda, kamor je na tisoče moških muslimanov hodilo k molitvi. V resnici je bila mošeja zgrajena leta 1399–1404 na ukaz Amir Timurja, po vrnitvi iz enega od indijskih pohodov. Mošeja Bibi Kanum je bila namenjena kot tekmec vsem, kar jih je kdaj videl v drugih državah. Pri gradnji so sodelovali [[arhitekt]]i, [[umetnik]]i in [[obrtnik]]i iz različnih držav in uporabljali svoje bogate izkušnje in tradicijo in ustvarili ta veličasten kompleks. Ogromno število [[zgodovinar]]jev, [[arheolog]]ov in umetnostnih kritikov je imelo priložnost, da si je predstavljalo prvotni videz. Do danes so ohranjeni: portal na dvorišču mošeje, majhni mošeji na vsaki strani in minaret. Veliko dvorišče je bilo prekrito z marmornimi ploščami in obdano z galerijo za romarje. Vhod na dvorišče je bil zasnovan v obliki portala in dveh okroglih minaretov višine 50 m. Fasada glavne mošeje je tudi okrašena z veličastnim portalom z dvema minaretoma. Zunanjost vseh sob je bila bogato okrašena z večbarvnimi glaziranimi ploščicami ter z opeko zapletenih geometrijskih oblik in verskih [[Aforizem|aforizmov]]. Razkošna in bogata notranjost je bila okrašena z [[majolika]] mozaiki, marmorjem, izklesanimi črkami in pozlačenimi vzorci. Do začetka leta 2003 je bila obnova zaključena, dela so se izvajala pod vodstvom glavnega inženirja Khodikhon Akobirova. === Mavzolej Gur-e Amir === {{glavni|Mavzolej Gur-e-Amir}} [[File:ShrineofAmirTimur.jpg|thumb|Mavzolej Gur-e Amir]] Mavzolej Gur Emir (prevedeno 'grob vladarja') je kraj, kjer so pokopani Timur, njegovi sinovi in vnuki. Prvotno je bil zgrajen mavzolej le za Timurjevega vnuka sultana Mohameda, ki je umrl med vojaško akcijo leta 1403. Smrt sultana Mohameda je bila za Timurja velika tragedija. Sultan Mohamed se je rodil v družini Džehanghir, starejšemu Timurjevemu sinu in je veljal za [[prestolonaslednik]]a. [[Mavzolej]] (celotna površina znaša 79,5 x 51,7 m) stoji v jugovzhodnem delu Samarkanda. Obsega medreso in Sufi khanak. Vse stranice okoli dvorišča so dekorirane z neprekinjenimi oboki, [[pilaster|pilastri]] in štirimi dvostopenjskimi minareti na vogalih. Ti objekti so bili odkriti med arheološkimi izkopavanji. Notranjost mavzoleja je okrašena z oblikovalskimi metodami, ki so bile značilne za 14.–15. stoletje: trdni dekorativni premazi, bogastvo in razkošje vzorcev in barv. Velike plošče iz zelenega [[oniks]]a so uporabljene za podlago okrasnim modrim in pozlačenim napisom. V marmornih ploščah na stenah so napisani napisi in pozlata, medtem ko so ostali deli stene prekriti z velikimi ploščami z zvezdastimi ''girih''. Loki in notranja kupola so okrašeni z visokim [[relief (umetnost)|reliefom]] iz papirne kaše, pozlačeni in pokriti z majhnimi cvetličnimi okraski. Notranjost je okrašena z lesenimi vrati s čudovito [[Rezbarstvo|rezbarijo]], [[biser]]ovino in [[srebro]]m in barvitim rdečim, modrim, vijoličnim, zelenim in rumenim barvnim okenskim [[steklo]]m. Arhitekturni kompleks z modro kupolo vsebuje [[sarkofag]]e Timurja, njegovih sinov Šahrukh Mirza in Miranšah, vnuka sultana Mohameda in njegovega pravnuka. Ob Timurjevem vznožju je Ulugbegov grob. Največji [[nagrobnik]] v mavzoleju pripada Timurjevemu duhovnemu učitelju Mir Baraku. Vsak sarkofag je iz marmorja, le Timurjev je iz trdnega bloka temno zelenega [[jadeit|žada]], ki je bil dodan pod vlado Ulug bega. Okrašeni izklesani nagrobniki v notranjem prostoru mavzoleja zgolj kažejo na lokacijo dejanskih grobov, ki ležijo v [[Kripta|kripti]] neposredno pod glavno sobo. === Šah-i-Zinda === {{glavni|Šah-i-Zinda}} Slikovit spominski kompleks, [[Šah-i-Zinda]] se pogosto šteje za arhitekturni biser Samarkanda. Kompleks spomenikov (nagrobnikov) je nastal sredi 11. stoletja v bližini zidovja Afrosiaba. Mavzolej nad grobom preroka Kusam Ibn Abasa je služil kot temelj za [[pokopališče]] Šah-i-Zinda. Zgrajeni v različnih obdobjih, so mavzoleji mešanica in slikovita sestava stavb, razvrščenih ob ozki srednjeveški ulici, kjer se opravlja ''ziarat'' (čaščenje na glavnem grobu). Proces izgradnje je trajal skoraj 9 stoletij. Ohranjeni del stavb vključuje več kot 20 mavzolejev. Ta kompleks predstavlja ne samo mojstrski način gradnje mavzolejev v Samarkandu, temveč prikazuje tudi celoten razvoj in oblikovanje šole ''Maverounnahr'', so pa tudi spomeniki dekorativne in uporabne umetnosti v Srednji Aziji. Kompleks je sestavljen iz treh skupin objektov: nižjih, srednjih in višjih, ki so povezani z obokanimi kupolami (''čartak''). Prvi objekti segajo v 11.–12. stoletje. Od takrat so se ohranili le temelji, deli sten in oboki. Glavna skupina stavb sega v 14.–15. stoletja. Osrednji del predstavlja mavzolej Kusam Ibn Abasa (11.–15. stoletje) in je v severovzhodnem delu kompleksa. Vse stavbe te skupine - mošeje, mavzoleji, ''čiliahana'' (prostor za 40-dnevni post) in drugi prehodi, so bile zgrajene v različnih obdobjih. Keramični nagrobnik Kusam Ibn Abasa se je pojavil v letu 1480 v času Timurja in je glavni okras mavzoleja. To je ena od mojstrovin spretnih srednjeazijskih keramičarjev. Stranice so prekrite z majoliko, kjer se pozlačeni vegetativni okraski prepletajo z bogato okrašenim napisom tekstov iz [[Koran]]a. Zgornjo skupino stavb sestavljajo trije mavzoleji obrnjeni drug proti drugemu. Najprej je mavzolej Khodja Akhmada (40 leta 14. stoletja), ki zaključuje ulico s severa. Mavzolej iz leta 1361 na desni pa meji na isti del na vzhodu. Na zahodni strani je še kompleks, zgrajen za Timurjevo ženo Tuman-aka iz začetka 15. stoletja. Ta kompleks je sestavljen iz treh sob - mavzoleja, mošeje in ''hujre''. Srednja skupina je sestavljena iz mavzolejev iz zadnje četrtine 14. stoletja in prve polovice 15. stoletja in je povezana z imeni Timurjevih sorodnikov ter vojaške in duhovniške aristokracije. Na zahodni strani izstopa mavzolej Šadi Mulk-aka, Timurjeve nečakinje. Portal kupolaste grobnice je oblikovan iz [[terakota|terakote]] in majolike. Poslikane 'preproge' trakov konča napis in dekorativna plošča z ločnimi figuricami. Okras celotne notranjosti, od temeljev do kupole, je zelo bogat. Nasproti je mavzolej Širin Bika-ake, Timurjeve sestre. Portal je prekrit z globoko modrimi sestavljenimi mozaiki. Mavzolej Širin-Bika-ake ima obliko oktaedra in je edinstvena grobnica iz prve polovice 15. stoletja. Vhodni portal (1434–1435) je bil zgrajen po naročilu malega Ulugbegovega sina Abdul Aziza in zaključuje kompleks. Portal je okrašen z opeko in ''kašin'' mozaiki in ima napis o naročniku gradnje. === Mavzolej Khoja Danijar (sveti Daniel) === [[File:Khodja-Doniyor-Mausoleum.jpg|thumb|250px|left|Mavzolej svetega Daniela]] Mavzolej Khoja Danijar (svetega Daniela) je na severni strani hriba Afrosiab, ob starem Samarkandskem zidu, v bližini majhne reke Siab. Ta čudoviti mavzolej, ki je bil obnovljen v začetku 20. stoletja, je bil postavljen nad pokopanim [[prerok]]om. To je eden izmed najbolj svetih krajev v Samarkandu, kjer je bil zaznan koranski in svetopisemski lik preroka Danijarja (Daniel ali [[Hodža (muslimanski duhovnik)|hodža]] Danijar na vzhodu) in je tukaj tudi pokopan Legenda pravi, da je njegove posmrtne ostanke pripeljal sem Amir Timur. Khoja Danijar je bil plemič in potomec kralja Salomona. Živel je v 4 - 5. stoletju pred našim štetjem in bil v Babilonu v ujetništvu skupaj z drugimi Judi, ko je Jeruzalem osvoji Nebukadnezar II. leta 586 pred našim štetjem. Bog je obdaril Daniela s sposobnostjo razumevanja pomena prikazovanj in sanj. Včasih je uporabil to spretnost pri razlaganju sanj Nebukadnezar II. Mavzolej so zgradili mojstri iz Samarkanda in je s petimi kupolami sodobna stavba. Znotraj je nagrobnik Khoja Danijarja dolg 18 metrov in zavzema skoraj vso notranjost prostora. Arheološka raziskava kaže, da je bil pred gradnjo mavzoleja, nagrobnik pod milim nebom. Domnevajo, da je bilo prvotno pokopališče pokrito z rečnimi kamni. Poleg tega podatki iz preteklosti kažejo, da je bil grob obnovljen, saj so bili sveti simboli na zgornjem delu in s tem pokazali, kje je prerokov grob. Ob mavzoleju je izvir neverjetno okusne in blagoslovljene vode. Vsaka oseba, ki želi pristopiti k mavzoleju mora piti to vodo in izprati vse odprte dele telesa. Ljudje verjamejo, da ta izvir zdravi ne le telo ampak tudi dušo. Mavzolej je zato predmet romanja tako za lokalne prebivalce kot popotnike iz vsega sveta. Leta 1966 je moskovski in patriarh vse Rusije Aieksij II. obiskal mavzolej in ga posvetil. Legenda pravi, da je po tej posvetitvi drevo [[pistacija]], ki raste pred mavzolejem in je bila že mrtva, spet zacvetela. === Ulugbegov observatorij === {{glavni|Ulugbegov observatorij}} Veličastna stavba, eden največjih in najbolje opremljenih [[observatorij]]ev v srednjem veku, je bil zgrajen po naročilu Ulug Bega na griču Kuhak v letih 1428-1429. Po Ulugbegovi smrti (1449) je bil observatorij uničen in pozabljen. Ruševine stavbe je našel arheolog Vjatkin V. leta 1908. Opazovalnica je bila zgrajena v obliki [[valj]]a, 30,4 m in 46,4 m premera. 3-nadstropna zgradba je imela vgrajen velikanski marmornat [[sekstant]] z izjemnim polmerom 40,21 m za merjenje [[koordinate|koordinat]] Sonca, [[Luna|Lune]] in drugih [[planet]]ov. Sekstant je bil med arheološkimi izkopavanji še vedno dobro ohranjen. Njegov lok je šestina kroga (60 º). Lok sekstanta je omejen z dvema ovirama tlakovanima z marmorjem. Sekstant je prav usmerjen [[poldnevnik]]. Točke in številke so vklesane v marmor na površini in označujejo stopinje kroga. [[Azimut]]ne izmere so bile izvedene na vodoravnem krogu na vrhu stavbe z drugimi inštrumenti, ki niso bili ohranjeni. V observatoriju so bili tudi drugi majhni [[merilna naprava|merilni inštrumenti]]: [[sončna ura]], zvezdna ura, [[astrolab]], [[armilarna sfera|armilarne sfere]] in drugi. Observatorij je imel veliko dvorano in veliko velikih in majhnih sob. Po Abd ar-Razzak Samarkandi in Bobur, so bile notranje stene opazovalnice opremljene z ilustracijami devetih nebesih [[sfera|sfer]], 9 coelospher s stopinjami in minutami, sedem planetov, stalnih zvezd in globusom razdeljenim na podnebna območja, z gorami, morji, puščavami in drugim. Eden izmed največjih dosežkov samarkandskih astronomov je bila izdaja »Ulugbeka zidž« in »Gurkanski zidž«. Ta katalog je še posebej pomembna zato, ker vsebuje [[grafikon]]e, ki opisujejo 1018 zvezd. Samarkandski astronomi so delali na teh kartah daljše časovno obdobje in jih končali v letu 1437. Vendar pa so bile nekatere spremembe nenehne in so jih vključili v katalog po Ulugbegovi smrti. === Afrosiab === {{glavni|Muzej Afrasiab v Samarkandu}} [[File:Afrasiab - details from The Ambassadors' Painting 3 - great procession.JPG|thumb|250px|left|Arheološki ostanki poslikav razstavljene v muzeju]] Pred začetkom 8. stoletja je bil Samarkand v bližini severovzhodnih meja današnjega mesta. Mesto se je imenovalo Afrosiab po legendarnem kralju in je obsegalo več kot 200 hektarjev. Mesto je bilo zaščiteno z rečnimi stenami na severu in vzhodu in globokimi grapami na jugu in zahodu. Mnogi znanstveniki verjamejo, da je bil Afrosiab v Sogdianu glavno mesto Marakanda in je bilo uničeno v vojaških operacijah Aleksandra Velikega v 4. stoletju pred našim štetjem. Edinstvenost Afrosiaba je bila velikost naseljenega mesta. Tukaj je bilo središče gospodarskega, kulturnega in političnega življenja v Zeravšanski dolini. Lokalna izkopavanja so pokazala začetek nastajanja mesta. Na 80 m dolgem in 13 m visokem območju so našli monumentalne [[opekarna|opekarne]] iz 5.–3. stoletja pred našim štetjem. Mestno obzidje iz tega obdobja je vidno na zahodu Afrosiaba, kjer je vidna zunanja fasada zidu. Datirana je v 3. st. pr. n. št. in je v celoti ohranjena. Ima številne pilastre in strelne line. V bližini citadele so bile mestne četrti s hišami prebivalcev, templji, rezervoarji in tržnicami, vse obdano z zapleteno mrežo ulic, avenij in kanalov. V tem okrožju so našli znane stenske slikarije poveljnikov Samarkanda in 7.–8. stoletja našega štetja. Mesto je bilo močno uničeno v času invazije Džingiskana in kasnejših notranjih vojn v drugi polovici 13. stoletja. Potem je bil Afrosiab zapuščen. Ostanki arheoloških izkopavanj so razstavljeni v muzeju Afrosiab, ki je znotraj arheološkega parka. === Orientalski bazar === Vsako okrožje v Samarkandu ima bazar, vendar je največji prav tisti v starem delu mesta. Ta trg je poimenovan po okrožju v katerem je, to je ''Siab'' ali 'v prevodu staro mesto'. Leži v neposredni bližini mavzoleja in mošeje Bibi Kanum. Na eni strani bazarja se prodaja samarkandski ''lepeškas'', kruh posut s [[sezam]]om in pečen v posebni peči. Samarkandski kruh velja za najboljši kruh v celotnem Uzbekistanu, je težak in dolgo časa ostane svež ter okusen. Nekateri trgovci prodajajo razne oreščke in sladkarije, kot so kandirani mandlji in arašidi ter sadje, zelenjavo, riž, itd. Zelo priljubljeno je [[granatno jabolko]], za katerega Uzbeki verjamejo, da poveča vitalnost. Še posebej rad ga je užival vladar Amir Timur. Po njegovem naročilu so pred prihajajočo vojaško akcijo vse kadi napolnili s sokom iz granatnih jabolk. Vojaki, ki so pili ta sok so bili močni in pogumni. Še vedno obstaja ogromna granitna posoda s prostornino 3000 litrov kot ostanek iz tistih časov. Zelo priljubljen je ''kišmiš'' (vrsta rozin). Za rdeči ''kišmiš'' se rozine posuši na soncu, medtem ko so rumene ali rjave rozine sušene v sencu oziroma sušilnici. Paša za oči in nos so uzbekistanske začimbe. Barantanje je na orientalskih bazarjih tradicija. Pomemben je sam proces pogajanj in ne toliko denar. Včasih se izkušen prodajalec tudi razburja, če se blago kupi takoj, brez kakršnih koli pogajanj. == Umetnost in obrt == [[Slika:44 Samarkand Registan medresa Ulug Beg (22).JPG|thumb|250px|right|Zlato in srebrno vezenje na svečanih oblačilih]] Uzbekistanski obrtniki vseh generacij še danes ustvarjajo čudovite umetnine in oživljajo stare tehnike, ki so jih uporabljali njihovi predniki. Po njihovih izdelkih je veliko povpraševanje med ljubitelji orientalske umetnosti. Njihove mojstrovine krasijo številne galerije in zasebne zbirke po svetu. Kot v prejšnjih časih, je Samarkand še danes eden največjih centrov obrti v Uzbekistanu. V mestu živijo in delajo potomci starih obrtniških šol za [[graviranje]], [[rezbarjenje]], [[šiviljstvo|šiviljci]], [[Lončarstvo|lončarji]] in drugi. Najtežja obnovitvena dela nikoli ne opravijo brez njihovega sodelovanja. Danes je po teh mojstrih veliko povpraševanje in njihovo delo je zelo cenjeno. Tako ima ročno izrezljana lesena in okrašena vrata skoraj vsaka zasebna hiša v Samarkandu. Rezbarije ''ganč'', uzbekistanskih mojstrov, so ena izmed najbolj razširjenih oblik, uporabljenih za vegetativni in geometrijski okras [[arabeska|arabesknih]] konstrukcij. Umetnost oblikovanja [[muqarnas]] na napuščih je posebna veja ''ganč'' rezbarjenja. Pomembne pa so tudi rezbarjene mreže imenovane ''panddžara''. Zelo stara je tradicija tkanja [[Preproga|preprog]]. Preproge izdelujejo ženske, ki delajo na domu in v glavnem živijo na podeželju. V srednjem veku je bila umetnost [[vezenje|vezenja]] v zlatu samo moška domena. Danes se s tem običajno ukvarjajo mlada dekleta. V Uzbekistanu obstajata dve šoli: ena v Buhari, druga pa v Samarkandu. Med seboj se razlikujeta po svojih vzorcih. Mojstri v Buhari uporabljajo neprekinjene okraske, medtem ko je v Samarkandu ornament sestavljen iz cvetja. Vladna politika zelo spodbuja rokodelsko dejavnost in zagotavlja pomoč obrtnikom ter s tem ustvarja trajnostno okolje in spodbuja spoštovanje ljudi do svoje dediščine in tradicionalnih kulturnih vrednot. Oživitev tradicije obrti je sestavni del ohranjanja nacionalne kulture. == Znani ljudje == * Amoghavajra, 8. stoletje, budistični menih, prevajalec svetih spisov Vadžrajane, eden od treh ustanoviteljev kitajskega ezoteričnega budizma; * Abu Mansur Maturidi, sunitski teolog iz 10. stoletja; * Nizami Aruzi Samarkandi, pesnik in pisatelj iz 12. stoletja; * Suzani Samarkandi, pesnik iz 12. stoletja; * Nadžib ad-Din-e-Samarkandi, učenjak iz 13. stoletja; * Džamšid al-Kaši, astronom in matematik iz 15. stoletja; * Šams al-Din al-Samarkandī, učenjak * Mohamed Isma'il al-Buhari, eden izmed šestih uglednih zapisovalcev hadisa, pravil sunitskega islama. * Navab Khvaja Abid Sidiki in Navab Kaziudin Siddiki, ded in oče Mira Kamarudina Sidiki Asaf Džah I, katerega dinastija je vladala [[Hiderabad]]u sedem generacij 1724-1951; * Islam Karimov, prvi predsednik samostojnega Uzbekistana. == Pobratena mesta == {{div col|colwidth=24em}} * {{flagicon|Iran}} [[Nišapur]], [[Iran]] * {{flagicon|Uzbekistan}} [[Buhara]], [[Uzbekistan]] * {{flagicon|Afghanistan}} [[Balkh]], [[Afganistan]] * {{flagicon|Turkmenistan}} [[Merv]], [[Turkmenistan]] * {{flagicon|Peru}} [[Cuzco]], [[Peru]] * {{flagicon|Pakistan}} [[Lahore]], [[Pakistan]] * {{flagicon|Ukraine}} [[Lvov]], [[Ukrajina]] * {{flagicon|Tunisia}} [[Kairouan]], [[Tunizija]] * {{flagicon|Turkey}} [[Eskişehir]], [[Turčija]] * {{flagicon|Turkey}} [[Carigrad]], Turčija * {{flagicon|Turkey}} [[İzmir]], Turčija * {{flagicon|Tajikistan}} [[Khujand]], [[Tadžkistan]] * {{flagicon|Indonesia}} [[Banda Aceh]], [[Indonezija]] {{div col end}} == Vir == * Samarkand. The city and the legends, DAVR NASHRIOTI, 2009, ISBN 978-9943-339-14-9 * [[Amin Maalouf|Maalouf, Amin]]: ''Samarkand'', roman v zbirki XX. stoletje == Glej tudi == * [[seznam mest v Uzbekistanu]] * [[Omar Hajam]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://whc.unesco.org/en/list/603 Unescova dediščina] * [http://www.samarkand.info/index.html Informacije o Samarkandu] * [http://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand.htm Vodnik po Samarkandu] * [http://depts.washington.edu/silkroad/cities/uz/samarkand/samarkand.html Samarkand na Svilni cesti] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samarkand| ]] [[Kategorija:Mesta v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Mesta v srednji Aziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] 4baqzpw3piiqm6uitbfzqfm5rl7exqi 0 61832 6744715 6007750 2026-08-30T16:08:50Z ~2026-45085-22 264465 6744715 wikitext text/x-wiki '''Milčinski''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) (1911–2001), slavistka, hči Frana Milčinskega, žena Antona Slodnjaka * [[Fran Milčinski]] (1867–1932), sodnik za mladoletne, dramatik, pisatelj * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988), satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist, pesnik in šansonjer, sin Frana Milčinskega * [[Grega Milčinski]], elektrotehnik, inovator (vnuk Franeta Milčinskega - Ježka) * [[Jana Milčinski]] (1920–2007), pisateljica, žena Franeta Milčinskega * [[Janez Milčinski]] (1913–1993), strokovnjak za sodno medicino in deontolog, univ. profesor, akademik, sin Frana Milčinskega * [[Juš Milčinski]], improvizator, humorist, režiser, igralec, scenarist, sin Matije Milčinskega * [[Lev Milčinski]] (1916–2001), psihiater, univ. profesor, akademik, sin Frana Milčinskega * [[Maja Milčinski]] (*1956), filozofinja, sinologinja, univ. profesorica, prevajalka, hči Janeza Milčinskega * [[Marija Krejči]] (por. Milčinski) (1880–1945), žena Fran Milčinskega, mati Brede, Janeza, Franeta in Leva * [[Matevž Milčinski]], strojnik (sin Franeta - Ježka in Jane) * [[Matija Milčinski]] (1945–2026), lutkovni režiser, sin Franeta - Ježka in Jane Milčinski * [[Metka Milčinski]] (*1954), zdravnica internistka, univ. profesorica, hči Janeza Milčinskega * [[Nana Milčinski]] (*1977), režiserka, dramaturginja, pevka, performerka, hči Matije Milčinskega == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Milčinski}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] b1xha38vtp3r1hohsiwnl6ld1pfb3dt 0 63234 6744774 6743757 2026-08-30T17:37:13Z SeverniMountain 264330 6744774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Palestinci | native_name = الفلسطينيون | native_name_lang = ar | flag = | flag_caption = | image = Ramallah woman2.jpg | image_caption = Fahret Ishaq na poročni dan z naglavnim okrasjem iz dote v mestu Ramala v osmanski Palestini. Njena oblačila so okrašena s tatreezom, tradicionalno palestinsko vezenino (fotografija je nastala med letoma 1898 in 1914). | population = približno 15,5 milijona (konec 2025)<ref name="PCBS2026">{{Navedi splet |title=The 78th Annual Commemoration of the Palestinian Nakba, on 15/05/2026 |url=https://www.pcbs.gov.ps/en/post-details/?postId=25974 |publisher=Palestinian Central Bureau of Statistics |date=12. maj 2026 |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> | region1 = [[Palestina (regija)|zgodovinska Palestina]] | pop1 = približno 7,4 milijona | ref1 = <ref name="PCBS2026"/> | region2 = od tega [[Palestina|Država Palestina]] | pop2 = približno 5,6 milijona | ref2 = <ref name="PCBS2026"/> | region3 = [[Palestinska diaspora|diaspora]] | pop3 = približno 8,1 milijona | ref3 = <ref name="PCBS2026"/> | languages = [[arabščina]], predvsem [[palestinska arabščina]]; v diaspori tudi jeziki držav prebivanja | religions = pretežno [[sunitski islam]]; pomembna [[palestinski kristjani|krščanska manjšina]] }} '''Palestinci''' ({{Jezik-ar|الفلسطينيون}}, ''al-Filasṭīniyyūn'') so [[Arabci|arabsko]] ljudstvo in etnonacionalna skupina, katere zgodovinska domovina je [[Palestina (regija)|Palestina]].<ref name="KhalidiIdentity">{{Navedi knjigo |last=Khalidi |first=Rashid |title=Palestinian Identity: The Construction of Modern National Consciousness |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=2010 |orig-year=1997 |isbn=978-0-231-15075-0 |language=en }}</ref><ref name="KimmerlingMigdal">{{Navedi knjigo |last1=Kimmerling |first1=Baruch |last2=Migdal |first2=Joel S. |title=The Palestinian People: A History |url=https://archive.org/details/isbn_9780674011298 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |year=2003 |isbn=978-0-674-01129-8 |language=en }}</ref> Palestinska družba vključuje prebivalce [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], [[Gaza|Gaze]] in [[Izrael]]a ter veliko [[Palestinska diaspora|diasporo]], ki je nastala predvsem zaradi [[Nakba|nakbe]] leta 1948 in poznejših vojn, okupacije ter izseljevanja. Po oceni [[Palestinski centralni statistični urad|Palestinskega centralnega statističnega urada]] je konec leta 2025 po svetu živelo približno 15,5 milijona Palestincev, od tega 7,4 milijona v zgodovinski Palestini in 8,1 milijona v diaspori.<ref name="PCBS2026"/> Moderna palestinska nacionalna identiteta se je razvijala postopoma, zlasti v 19. in začetku 20. stoletja. Nastajala je iz že obstoječe arabsko govoreče družbe Palestine ter lokalnih, verskih, arabskih in [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] identitet, ki se med seboj niso nujno izključevale.<ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Tamari2017">{{Navedi knjigo |last=Tamari |first=Salim |title=The Great War and the Remaking of Palestine |publisher=University of California Press |location=Oakland |year=2017 |isbn=978-0-520-29126-3 |language=en }}</ref> Zgodovinarji se razlikujejo glede natančnega trenutka, ko je palestinska nacionalna zavest postala samostojna in množična politična identiteta, vendar njene korenine umeščajo v pozno osmansko obdobje, njeno posebno hitro utrjevanje pa v čas pred in po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] ter v [[Britanski mandat za Palestino|britansko mandatno obdobje]].<ref name="MigdalKimmerling1994">{{Navedi revijo |last1=Migdal |first1=Joel S. |last2=Kimmerling |first2=Baruch |title=The Shaping of a Nation: Palestinians in the Last Century of Ottoman Rule |journal=New Perspectives on Turkey |volume=10 |year=1994 |pages=75–94 |doi=10.1017/S0896634600000856 |language=en }}</ref><ref name="Muslih1988">{{Navedi knjigo |last=Muslih |first=Muhammad Y. |title=The Origins of Palestinian Nationalism |url=https://archive.org/details/originsofpalesti0000musl |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=1988 |isbn=978-0-231-06509-2 |language=en }}</ref> Poimenovanje prebivalcev Palestine kot ''Filasṭīnī'' (»Palestinec«) v sodobnem arabskem jeziku je dokumentirano že v poznem osmanskem obdobju. Najzgodnejšo doslej ugotovljeno sodobno arabsko uporabo je leta 1898 zapisal [[Khalil Beidas]], izraza pa sta leta 1902 uporabljala tudi Salim Quba'in in [[Najib Nassar]].<ref name="BeskaFoster2021">{{Navedi revijo |last1=Beška |first1=Emanuel |last2=Foster |first2=Zachary J. |title=The Origins of the term “Palestinian” (“Filasṭīnī”) in late Ottoman Palestine, 1898–1914 |journal=Academia Letters |year=2021 |pages=1–22 |doi=10.20935/AL1884 |language=en }}</ref> Po [[Mladoturška revolucija|mladoturški revoluciji]] leta 1908 se je izraz hitro razširil v arabskem tisku: raziskava Emanuela Beške in Zacharyja Fosterja je v časnikih ''al-Quds'', ''al-Munadi'', ''[[Falastin (časopis)|Falastin]]'', ''al-Karmil'' in ''al-Nafir'' med letoma 1908 in 1914 našla približno 170 pojavitev izraza v več kot 110 člankih. Besedila so govorila tudi o »palestinski družbi«, »palestinskem narodu«, »palestinski mladini« in palestinski diaspori.<ref name="BeskaFoster2021"/> Leta 1948 je bila palestinska družba med [[Palestinska vojna (1948)|vojno v Palestini]] in ustanovitvijo [[Izrael]]a temeljito razbita. Več kot polovica približno 1,4 milijona palestinskih Arabcev je zbežala ali bila pregnana iz svojih domov, več sto palestinskih krajev pa je bilo izpraznjenih in veliko med njimi uničenih.<ref name="Khalidi1948">{{Navedi knjigo |last=Khalidi |first=Rashid |chapter=The Palestinians and 1948: the underlying causes of failure |editor-last1=Rogan |editor-first1=Eugene L. |editor-last2=Shlaim |editor-first2=Avi |title=The War for Palestine: Rewriting the History of 1948 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2007 |pages=12–36 |doi=10.1017/CBO9781139167413.005 |language=en }}</ref><ref name="Morris2004">{{Navedi knjigo |last=Morris |first=Benny |title=The Birth of the Palestinian Refugee Problem Revisited |url=https://archive.org/details/birthofpalestini0000morr_e6e3 |edition=2 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2004 |isbn=978-0-521-00967-6 |language=en }}</ref> Palestinci ta dogodek imenujejo [[nakba]] (»katastrofa«). Po vojni so bili razdeljeni med Izrael, jordansko upravljani Zahodni breg, egiptovsko upravo v Gazi in begunske skupnosti v sosednjih arabskih državah ter drugod po svetu.<ref name="Khalidi1948"/> == Poimenovanje == Ime Palestina ima kot geografska oznaka zgodovino, ki je mnogo starejša od moderne palestinske nacionalne identitete. Iz obstoja antičnega geografskega imena zato ni mogoče neposredno sklepati na obstoj današnje nacionalne identitete v antiki; enako pa pozno oblikovanje moderne nacionalne zavesti ne pomeni, da pred njenim nastankom na tem območju ni obstajala družba, iz katere se je pozneje razvila.<ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="MigdalKimmerling1994"/> Sodobni arabski izraz za Palestinca je ''Filasṭīnī'' (فلسطيني), množina ''Filasṭīniyyūn'' (فلسطينيون). Beška in Foster sta najzgodnejšo do zdaj dokumentirano moderno arabsko uporabo izraza našla v prevodu Khalila Beidasa iz leta 1898. Beidas, palestinski arabski kristjan iz [[Nazaret]]a, je z besedo označil prebivalce Palestine.<ref name="BeskaFoster2021"/> [[Slika:Falastin newspaper's masthead.png|thumb|Glava časnika ''[[Falastin (časopis)|Falastin]]'', ustanovljenega leta 1911 v [[Jafa|Jafi]]. Palestinski tisk poznega osmanskega obdobja je pomemben vir za razvoj palestinske javne in nacionalne identitete.]] Uporaba izraza je po letu 1908 postala precej pogostejša. Časniki, ki so izhajali v Jeruzalemu, Jafi in Haifi, so uporabljali izraze, kot so »Palestinci«, »palestinska družba«, »palestinska mladina« in »palestinski narod«. Leta 1914 je ''Falastin'' poročal tudi o palestinskem združenju v Chicagu in ustanovitvi njegove podružnice v New Yorku.<ref name="BeskaFoster2021"/> To ne pomeni, da je bila palestinska identiteta v tem času že edina ali nujno najpomembnejša identiteta vseh arabskih prebivalcev Palestine. Prebivalec Jeruzalema, Jafe ali Nablusa se je lahko istočasno razumel kot Osman, Arabec, prebivalec Sirije oziroma Bilad al-Šama, musliman ali kristjan, pripadnik svoje družine ali mesta in Palestinec. Rashid Khalidi poudarja prav sočasnost in prekrivanje teh identitet v poznem osmanskem obdobju.<ref name="KhalidiIdentity"/> === Britanski mandat in državljanska raba === Po prvi svetovni vojni je izraz »palestinski« dobil tudi formalni pravni pomen. Britanska mandatna oblast je vzpostavila palestinsko državljanstvo, ki ni temeljilo na etnični pripadnosti. V tem pravnem smislu so bili »Palestinci« lahko arabski muslimani in kristjani, Judje ter drugi državljani mandatne Palestine.<ref name="Banko2016">{{Navedi knjigo |last=Banko |first=Lauren |title=The Invention of Palestinian Citizenship, 1918–1947 |publisher=Edinburgh University Press |location=Edinburgh |year=2016 |isbn=978-1-4744-1550-7 |doi=10.3366/edinburgh/9781474415507.001.0001 |language=en }}</ref> Ta državljanska raba se razlikuje od današnje etnonacionalne rabe izraza. Arabsko nacionalno gibanje v mandatni Palestini je zase vse pogosteje uporabljalo izraza Palestinci in palestinski Arabci, medtem ko se je večina sionističnih Judov politično opredeljevala kot del judovske narodne skupnosti oziroma jišuva.<ref name="Porath1974">{{Navedi knjigo |last=Porath |first=Yehoshua |title=The Emergence of the Palestinian-Arab National Movement, 1918–1929 |url=https://archive.org/details/emergenceofpales0000pora |publisher=Frank Cass |location=London |year=1974 |isbn=978-0-7146-2939-1 |language=en }}</ref><ref name="Banko2016"/> Po ustanovitvi Izraela leta 1948 in prenehanju mandatnega palestinskega državljanstva je izraz »Palestinec« postal predvsem etnonacionalna oznaka palestinskih Arabcev in njihovih potomcev.<ref name="KhalidiIdentity"/> == Zgodovinski razvoj == === Družba v poznem osmanskem obdobju === [[Slika:Ramallah-Family-1905.jpg|thumb|Palestinska družina iz [[Ramala|Ramale]] leta 1905 v poznem osmanskem obdobju.]] Moderno palestinsko ljudstvo se je oblikovalo iz arabsko govoreče družbe, ki je v 19. stoletju živela v mestih, vaseh in beduinskih skupnostih južnega dela [[Levant]]a. Družba ni bila homogena: pomembne so bile lokalne in regionalne pripadnosti, sorodstvene vezi, razlike med mesti in podeželjem ter verske skupnosti muslimanov in kristjanov.<ref name="KimmerlingMigdal"/><ref name="Tamari2017"/> V 19. stoletju so osmanske reforme, rast mest, trgovine, šolstva, tiska in prometnih povezav postopoma tesneje povezovale različne dele Palestine. Joel Migdal in Baruch Kimmerling ugotavljata, da se je ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni postalo mandatna Palestina, v zadnjem stoletju osmanske oblasti vse bolj povezovalo gospodarsko in družbeno, spremembe v arabski družbi pa so pripravile podlago za nastanek palestinskega ljudstva v 20. stoletju.<ref name="MigdalKimmerling1994"/> Kimmerling in Migdal kot zgodnjo prelomnico v oblikovanju modernega palestinskega ljudstva obravnavata [[Kmečki upor v Palestini leta 1834|upor leta 1834]] proti egiptovski oblasti Ibrahim Paše. Upor je povezal kmečke, mestne in druge skupine iz različnih delov Palestine, vendar zgodovinarji glede njegovega pomena za poznejšo nacionalno identiteto niso enotni.<ref name="KimmerlingMigdal"/> V drugi polovici stoletja so se Jafa, Haifa, Jeruzalem, [[Nablus]], Akka, [[Gaza]] in druga mesta razvijala kot pomembna trgovska in kulturna središča. Razvoj šolstva in arabskega tiska je ustvarjal javni prostor, v katerem so se razpravljala vprašanja lokalne družbe, osmanske politike, arabskega kulturnega preporoda in pozneje sionističnega naseljevanja.<ref name="Tamari2017"/><ref name="Muslih1988"/> Po revoluciji leta 1908 je bila osmanska cenzura začasno omiljena, kar je spodbudilo nastanek novih časopisov. ''Al-Karmil'', ki ga je leta 1908 v Haifi ustanovil Najib Nassar, in ''Falastin'', ki sta ga leta 1911 v Jafi ustanovila bratranca Issa El-Issa in Yousef El-Issa, sta postala pomembna foruma palestinske arabske javnosti. Časnika sta objavljala razprave o lokalnih gospodarskih in političnih vprašanjih, prodaji zemljišč ter sionističnem naseljevanju.<ref name="Muslih1988"/><ref name="BeskaFoster2021"/> Salim Tamari v raziskavah zadnjega desetletja osmanske oblasti opisuje nastajanje moderne in sekularne palestinske javne sfere, povezane s časopisjem, šolstvom, mestnim življenjem, literaturo in političnimi razpravami.<ref name="Tamari2017"/> === Oblikovanje moderne nacionalne identitete === O začetku palestinske nacionalne identitete med zgodovinarji ni popolnega soglasja. Nekateri njene zgodnejše zametke povezujejo z družbenimi in političnimi spremembami 19. stoletja, drugi večjo težo pripisujejo poznemu osmanskemu obdobju ali letom neposredno po prvi svetovni vojni.<ref name="KimmerlingMigdal"/><ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Muslih1988"/> Rashid Khalidi poudarja, da je palestinska identiteta nastajala iz več medsebojno prepletenih virov: lokalnega patriotizma, navezanosti na Palestino, arabskega kulturnega in političnega preporoda, osmanskih izkušenj, verskih in mestnih identitet ter vse ostrejšega soočanja s sionističnim gibanjem in britansko politiko.<ref name="KhalidiIdentity"/> Sionistično priseljevanje in prizadevanja za vzpostavitev judovske nacionalne domovine so bila pomemben dejavnik palestinske politične mobilizacije, vendar zgodovinopisje nastanka palestinske identitete praviloma ne reducira zgolj na reakcijo na sionizem. Poznoosmanski tisk, lokalna združenja in raba izraza ''Filasṭīnī'' kažejo, da so se predstave o Palestini kot posebnem družbenem in geografskem prostoru razvijale že pred britanskim mandatom.<ref name="BeskaFoster2021"/><ref name="Tamari2017"/><ref name="KhalidiIdentity"/> Pomemben prelom so bila leta 1917–1923. Razpad Osmanskega cesarstva je odpravil skupni osmanski politični okvir, [[Balfourjeva deklaracija]] in britanska zasedba Palestine pa sta ustvarili novo politično stvarnost. Hkrati so propadli poskusi vzpostavitve širše arabske države v Siriji. V teh okoliščinah se je palestinska nacionalna identiteta hitreje institucionalizirala kot samostojen politični projekt.<ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Porath1974"/> Zgodovinopisne razprave o tem, kdaj je moderna palestinska nacionalna zavest postala prevladujoča, se zato razlikujejo od vprašanja, ali je pred letom 1948 obstajala arabska družba v Palestini. Obstoj te družbe, njenih mest in vasi, časopisov, šol, gospodarskih ustanov, političnih združenj in kulturnega življenja je obsežno dokumentiran v osmanskih, britanskih, palestinskih in drugih virih.<ref name="Tamari2017"/><ref name="MigdalKimmerling1994"/> == Britanski mandat == Po prvi svetovni vojni je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji podelilo mandat za Palestino. Meje mandatnega ozemlja so oblikovale enoten politično-upravni prostor, v katerem se je palestinska arabska nacionalna identiteta v naslednjih desetletjih dodatno utrdila.<ref name="Banko2016"/><ref name="Porath1974"/> Palestinski arabski politični predstavniki so v 1920. letih ustanavljali muslimansko-krščanska združenja, kongrese in izvršne odbore ter od britanske oblasti zahtevali predstavniško vlado, nasprotovali Balfourjevi deklaraciji in množičnemu sionističnemu priseljevanju ter zahtevali politične pravice arabske večine.<ref name="Porath1974"/> Palestinska identiteta je v mandatnem obdobju obstajala poleg širše arabske pripadnosti. Palestinski nacionalisti so Palestince pogosto razumeli kot del širšega arabskega naroda, ne pa kot skupnost, ki bi bila od drugih Arabcev kulturno ali zgodovinsko popolnoma ločena. Palestinski in arabski nacionalizem zato nista bila nujno nasprotujoči si identiteti.<ref name="Muslih1988"/><ref name="KhalidiIdentity"/> V letih 1936–1939 je veliki arabski upor proti britanski oblasti in sionističnemu priseljevanju zajel velik del palestinske družbe. Splošni stavki, oboroženi upor ter britansko vojaško zatrtje so predstavljali eno največjih političnih mobilizacij Palestincev pred letom 1948. Hkrati je represija močno oslabila palestinske politične in vojaške strukture pred vojno leta 1948.<ref name="KimmerlingMigdal"/> === Prebivalstvo pred letom 1948 === Britanske in mednarodne statistike dokumentirajo veliko in večinsko arabsko prebivalstvo Palestine pred ustanovitvijo Izraela. Po poročilu posebnega odbora Združenih narodov za Palestino (UNSCOP) je konec leta 1946 v Palestini živelo približno 1.846.000 ljudi: '''1.203.000 Arabcev''', 608.000 Judov in 35.000 prebivalcev drugih skupin.<ref name="UNSCOP1947">{{Navedi splet |title=Report to the General Assembly by the United Nations Special Committee on Palestine |url=https://www.un.org/unispal/document/auto-insert-179435/ |publisher=United Nations |year=1947 |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> Arabci so tako predstavljali približno dve tretjini prebivalstva. Rashid Khalidi navaja, da so bili na začetku leta 1948 večina v petnajstih od šestnajstih upravnih okrožij mandatne Palestine in da so imeli v lasti veliko večino zasebno posedovane zemlje.<ref name="Khalidi1948"/> Palestinska arabska družba je obsegala velika mesta, kot so Jafa, Haifa, Jeruzalem, Gaza, Nablus, Akka in [[Lida]], ter na stotine manjših mest in vasi. Njeno gospodarstvo je vključevalo kmetijstvo, trgovino, obrt, pristaniške dejavnosti in industrijo. Med pomembnejšimi izvoznimi panogami je bilo gojenje citrusov, zlasti [[Jafska pomaranča|jafskih pomaranč]]. == Nakba in diaspora == [[Slika:Palestinian refugees.jpg|thumb|Palestinski begunci med [[Nakba|nakbo]] leta 1948.]] {{Glavni|Nakba}} Vojna leta 1948 je pomenila temeljni prelom v zgodovini palestinskega ljudstva. Med spopadi pred in po ustanovitvi Izraela je približno 700.000 Palestincev zbežalo ali bilo pregnanih z območij, ki so prišla pod izraelski nadzor.<ref name="Morris2004"/><ref name="Khalidi1948"/> Beg in izgon sta potekala zaradi različnih neposrednih vzrokov, med drugim napadov sionističnih oziroma pozneje izraelskih sil, neposrednih ukazov za izgon, strahu pred boji in pokoli ter razpada palestinskih lokalnih struktur. Po koncu vojne Izrael večini beguncev ni dovolil vrnitve na njihove domove.<ref name="Morris2004"/> Palestinska poselitvena struktura je bila močno preoblikovana. Delo ''All That Remains'', ki ga je uredil [[Walid Khalidi]], dokumentira 418 palestinskih vasi, ki so bile leta 1948 zavzete in izpraznjene; številne med njimi so bile pozneje v celoti ali deloma uničene.<ref name="AllThatRemains">{{Navedi knjigo |editor-last=Khalidi |editor-first=Walid |title=All That Remains: The Palestinian Villages Occupied and Depopulated by Israel in 1948 |url=https://archive.org/details/allthatremainspa0000unse |publisher=Institute for Palestine Studies |location=Washington, D.C. |year=1992 |isbn=0-88728-224-5 |language=en }}</ref> Palestinci, ki so ostali na ozemlju novoustanovljenega Izraela, so postali manjšina v izraelski državi. Zahodni breg je po vojni prišel pod jordansko oblast, Gaza pa pod egiptovsko upravo. Veliko beguncev se je naselilo v Jordaniji, Libanonu, Siriji, Gazi in na Zahodnem bregu, kjer so nastala številna [[Palestinsko begunsko taborišče|begunska taborišča]].<ref name="Khalidi1948"/> Nakba je tako preoblikovala palestinsko identiteto iz identitete prebivalstva pretežno vezanega na eno ozemlje v identiteto ljudstva, razdeljenega med več držav, političnih režimov in begunskih skupnosti. Spomin na izgubljena mesta in vasi, družinske kraje izvora ter zahteva po [[Palestinska pravica do vrnitve|pravici do vrnitve]] so postali pomembni elementi palestinskega kolektivnega spomina.<ref name="KhalidiIdentity"/> == Obdobje po letu 1948 == Po vojni palestinsko politično življenje ni imelo enotnega državnega središča. Palestinci v Izraelu so živeli pod izraelsko upravo, prebivalci Zahodnega brega pod Jordanijo, prebivalci Gaze pod Egiptom, velik del prebivalstva pa kot begunci v sosednjih državah. Leta 1964 je bila ustanovljena [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO). Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967, ko je Izrael zasedel Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gazo, je PLO postopoma postal osrednja politična organizacija palestinskega nacionalnega gibanja. Poraz arabskih držav leta 1967 je hkrati okrepil politično predstavo o Palestincih kot samostojnem političnem subjektu, ki ne more svoje nacionalne prihodnosti prepuščati izključno drugim arabskim državam.<ref name="KimmerlingMigdal"/> Palestinski nacionalni svet je leta 1988 razglasil neodvisnost Države Palestine. Po sporazumih iz Osla med Izraelom in PLO je bila leta 1994 ustanovljena [[Palestinska narodna uprava]], ki je prevzela omejeno civilno upravo nad deli Zahodnega brega in Gaze. Politični in pravni položaj Palestincev danes ni enoten. Palestinci živijo kot prebivalci oziroma državljani Države Palestine, kot državljani Izraela, kot prebivalci priključenega Vzhodnega Jeruzalema z različnim pravnim statusom, kot registrirani ali neregistrirani begunci v arabskih državah ter kot državljani številnih držav v diaspori. == Demografija == Po oceni Palestinskega centralnega statističnega urada je konec leta 2025 po svetu živelo približno 15,5 milijona Palestincev.<ref name="PCBS2026"/> Od tega jih je približno 7,4 milijona živelo v zgodovinski Palestini, 8,1 milijona pa zunaj nje. Približno 6,8 milijona pripadnikov diaspore je živelo v arabskih državah.<ref name="PCBS2026"/> Na območju Države Palestine je po isti oceni živelo približno 5,6 milijona Palestincev: okoli 3,43 milijona na Zahodnem bregu in 2,13 milijona v Gazi.<ref name="PCBS2026"/> Palestinski centralni statistični urad je konec leta 2025 število Palestincev na območju Izraela oziroma ozemelj znotraj meja iz leta 1948 ocenjeval na približno 1,86 milijona.<ref name="PCBS2025">{{Navedi splet |title=A brief on the status of the Palestinian people at the end of 2025 |url=https://www.pcbs.gov.ps/en/post-details/?postId=23319 |publisher=Palestinian Central Bureau of Statistics |date=31. december 2025 |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> Ocene skupnega števila Palestincev in posebej diaspore se med različnimi viri razlikujejo. Razlogi so različne definicije palestinskega porekla, pomanjkanje etničnih statistik v številnih državah, več generacij življenja v diaspori ter različni državljanski in begunski statusi. == Jezik == Glavni jezik Palestincev je [[arabščina]]. V vsakdanjem življenju se uporabljajo različice palestinske arabščine, ki sodijo v širšo skupino levantinskih arabskih narečij. Med mestnimi, podeželskimi in beduinskimi govori obstajajo opazne fonološke, slovnične in besedne razlike. Sodobna standardna arabščina se uporablja predvsem v formalnem izobraževanju, pisanih medijih, književnosti, uradnih dokumentih in drugih formalnih položajih. Med Palestinci v Izraelu je zaradi šolstva, dela in stika z izraelsko družbo razširjeno tudi znanje [[hebrejščina|hebrejščine]].<ref>{{Navedi revijo |last=Suleiman |first=Yasir |title=Charting the Nation: Arabic and the Politics of Identity |journal=Annual Review of Applied Linguistics |volume=26 |year=2006 |pages=125–148 |language=en }}</ref> Palestinske skupnosti v diaspori pogosto uporabljajo tudi jezike držav, v katerih živijo, med drugim angleščino, španščino, francoščino in portugalščino. == Vera == Večina Palestincev je muslimanov, predvsem [[sunitski islam|sunitov]]. Pomembno zgodovinsko manjšino predstavljajo [[palestinski kristjani]], med katerimi so pripadniki grške pravoslavne, rimskokatoliške, melhitske, protestantskih in drugih cerkva. Krščanske skupnosti imajo dolgo zgodovino predvsem v Jeruzalemu, [[Betlehem]]u, [[Beit Jala|Beit Jali]], [[Beit Sahour|Beit Sahourju]], Ramali, Nazaretu, Jafi, Haifi in drugih krajih. Zaradi izseljevanja in razseljevanja danes velik del palestinskih kristjanov živi v diaspori. Verska pripadnost in nacionalna identiteta nista isto. Palestinski nacionalizem se je od začetka razvijal med muslimani in kristjani; palestinski kristjani so imeli pomembno vlogo v časopisju, političnih gibanjih, književnosti, izobraževanju in gospodarskem življenju. Med pomembnimi zgodnjimi časopisi je bil tudi krščansko-arabski ''Falastin''. == Kultura == Palestinska kultura je del širše arabske in levantinske kulture, hkrati pa vsebuje številne lokalne tradicije, povezane z mesti, vasmi in posameznimi območji Palestine. Nakba in življenje v diaspori sta kulturnim oblikam dodala močne teme izgube domovine, spomina, izgnanstva, vrnitve in ohranjanja lokalnih tradicij. === Oblačila in vezenje === [[Slika:Ramallah Dress (Palestinian Thobe).jpg|thumb|Palestinska ženska obleka oziroma ''thobe'' iz okolice [[Ramala|Ramale]] iz 19. stoletja.]] Tradicionalna palestinska ženska obleka je ''thobe'', katere kroj in okrasje sta se zgodovinsko razlikovala po posameznih območjih in krajih. Pomembna značilnost številnih oblek je ročno vezenje, znano kot ''tatreez''. Tradicionalno znanje vezenja so predvsem ženske prenašale med generacijami. Vzorci, barve in način izdelave so lahko označevali lokalno poreklo, družbeni položaj ali življenjsko obdobje nosilke. UNESCO je leta 2021 »umetnost vezenja v Palestini, prakse, spretnosti, znanje in obrede« vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref name="UNESCOEmbroidery">{{Navedi splet |title=The art of embroidery in Palestine, practices, skills, knowledge and rituals |url=https://ich.unesco.org/en/RL/the-art-of-embroidery-in-palestine-practices-skills-knowledge-and-rituals-01722 |publisher=UNESCO |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> === Ples in glasba === [[Slika:Palestinian girls dancing traditional Dabke.jpg|thumb|Palestinska dekleta plešejo tradicionalni [[dabke]].]] Med najbolj znanimi palestinskimi ljudskimi plesi je [[dabke]], skupinski ples, ki se izvaja predvsem na porokah, praznovanjih in kulturnih dogodkih. Ples je razširjen tudi drugod po Levantu in ima več regionalnih različic. UNESCO je palestinski dabke leta 2023 vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref name="UNESCODabke">{{Navedi splet |title=Dabkeh, traditional dance in Palestine |url=https://ich.unesco.org/en/RL/dabkeh-traditional-dance-in-palestine-01998 |publisher=UNESCO |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> === Kulinarika === Palestinska kuhinja je del levantinske kulinarične tradicije in se regionalno razlikuje. Med značilnimi jedmi so ''musakhan'', jed iz kruha, čebule, sumaka in piščanca, ''maqluba'', različne jedi iz polnjenih zelenjav ter jedi iz oljčnega olja, stročnic, žita in jogurta. [[Kanafeh]], sladica iz sira in testa oziroma zdroba, je posebej povezana z Nablusom. V obalni in gazanski kuhinji imajo večjo vlogo ribe in pekoče začimbe, medtem ko so bile v podeželskih območjih pomembne predvsem jedi iz lokalnih žit, oljčnega olja in sezonskih pridelkov. === Književnost in umetnost === Palestinska književnost je v 20. stoletju postala pomemben del moderne arabske literature. Med najbolj znanimi palestinskimi pesniki in pisatelji so [[Mahmoud Darwish]], [[Ghassan Kanafani]], [[Fadwa Tuqan]], [[Samih al-Qasim]] in [[Emile Habibi]]. Izkušnje nakbe, begunstva, izraelske okupacije, političnega odpora in življenja v diaspori so postale pomembne teme palestinske književnosti, filma in vizualne umetnosti. Palestinsko-ameriški literarni teoretik [[Edward Said]] je s svojim delom pomembno vplival na razvoj postkolonialnih študij, vprašanja Palestine pa so imela pomembno mesto tudi v njegovem političnem in esejističnem delu. == Identiteta in diaspora == Palestinska diaspora ni enotna skupnost. Posamezne skupine imajo zelo različne pravne in družbene položaje. Veliko Palestincev v Jordaniji ima jordansko državljanstvo, medtem ko so Palestinci v nekaterih drugih arabskih državah desetletja živeli kot begunci z omejenimi državljanskimi pravicami. Velike skupnosti so nastale tudi v Severni in Južni Ameriki, Evropi ter državah Perzijskega zaliva. Kljub geografski razpršenosti so družinska povezava z določenim mestom ali vasjo v Palestini, palestinska arabščina, kulinarika, glasba, književnost ter spomin na nakbo pomembni elementi ohranjanja kolektivne identitete.<ref name="KhalidiIdentity"/> S tem je palestinska identiteta po letu 1948 dobila tudi izrazito diasporični značaj. Posameznik se lahko istočasno identificira kot Palestinec ter kot Jordanec, Čilenec, Američan ali državljan druge države, podobno kot so se v poznem osmanskem obdobju lokalna, arabska in osmanska pripadnost med seboj prekrivale. == Razprave o nastanku palestinske identitete == Čas nastanka moderne palestinske nacionalne identitete je predmet obsežne zgodovinopisne razprave. Kimmerling in Migdal nekatere začetke modernega političnega povezovanja vidita že v uporu leta 1834, medtem ko Khalidi, Muslih in drugi posebno težo pripisujejo spremembam poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja.<ref name="KimmerlingMigdal"/><ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Muslih1988"/> Yehoshua Porath je razvoj posebnega palestinsko-arabskega nacionalnega gibanja podrobno umestil predvsem v obdobje po prvi svetovni vojni.<ref name="Porath1974"/> V tej razlagi je mandatno obdobje odločilno za institucionalizacijo posebnega palestinskega nacionalnega programa, čeprav so njegove družbene in idejne podlage nastale že prej. Novejše raziskave poznoosmanskega tiska so dodatno dokumentirale uporabo palestinske terminologije pred prvo svetovno vojno. Beška in Foster sta pokazala, da izraz ''Filasṭīnī'' ni poznejša iznajdba mandatnega ali povojnega obdobja, temveč je bil v arabskem tisku Palestine pred letom 1914 že večkrat uporabljen kot oznaka ljudi in kolektivnih skupin.<ref name="BeskaFoster2021"/> Različni datumi, ki jih zgodovinarji predlagajo za nastanek moderne palestinske nacionalne zavesti, niso trditve o datumu nastanka prebivalstva Palestine. Moderna nacionalna identiteta je analitična kategorija, ki jo je treba razlikovati od zgodovine prebivalstva, družbe in poselitve. Viri iz osmanskega in mandatnega obdobja dokumentirajo razvito arabsko družbo Palestine že pred vzpostavitvijo britanskega mandata in desetletja pred ustanovitvijo Izraela.<ref name="Tamari2017"/><ref name="MigdalKimmerling1994"/><ref name="UNSCOP1947"/> == Glej tudi == * [[Palestina (regija)]] * [[Palestina]] * [[Palestinska diaspora]] * [[Nakba]] * [[Palestinska osvobodilna organizacija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo |last=Banko |first=Lauren |title=The Invention of Palestinian Citizenship, 1918–1947 |publisher=Edinburgh University Press |location=Edinburgh |year=2016 |isbn=978-1-4744-1550-7 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Khalidi |first=Rashid |title=Palestinian Identity: The Construction of Modern National Consciousness |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=2010 |orig-year=1997 |isbn=978-0-231-15075-0 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last1=Kimmerling |first1=Baruch |last2=Migdal |first2=Joel S. |title=The Palestinian People: A History |url=https://archive.org/details/isbn_9780674011298 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |year=2003 |isbn=978-0-674-01129-8 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Muslih |first=Muhammad Y. |title=The Origins of Palestinian Nationalism |url=https://archive.org/details/originsofpalesti0000musl |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=1988 |isbn=978-0-231-06509-2 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Porath |first=Yehoshua |title=The Emergence of the Palestinian-Arab National Movement, 1918–1929 |url=https://archive.org/details/emergenceofpales0000pora |publisher=Frank Cass |location=London |year=1974 |isbn=978-0-7146-2939-1 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Tamari |first=Salim |title=The Great War and the Remaking of Palestine |publisher=University of California Press |location=Oakland |year=2017 |isbn=978-0-520-29126-3 |language=en }} == Zunanje povezave == * [https://www.pcbs.gov.ps/ Palestinian Central Bureau of Statistics] * [https://palquest.palestine-studies.org/ Interactive Encyclopedia of the Palestine Question – PalQuest] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupine]] [[Kategorija:Palestinci]] [[Kategorija:Arabci]] 951ohel5ovumsblby7hc30wxhe16ywo 0 63408 6744853 6478334 2026-08-30T22:38:21Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka v Sloveniji */ 6744853 wikitext text/x-wiki '''Petrovič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|118. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.209 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.199 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 119. mesto. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Borut Petrovič Vernikov]] (*1955), pesnik, literarni kritik, knjigotržec, finančnik * [[Danica Petrovič]], novinarka * [[Daniel Petrovič]] (*1963), histolog, biokemik, prof. MF * [[Dejan Petrovič]] (*1998), nogometaš * [[Dragica Petrovič]] (*1957), režiserka in producentka * [[Drago Petrovič]], gospodarski politik * [[Dušan Petrovič]] (*1969), geodet, kartograf * [[Emilija Petrović Martini|Emi(lija) Petrović Martini]] (*1975), slikarka * [[Ivo Petrovič]], slikar, likovni pedagog *[[Janko Petrovič]], vodja Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Republike Slovenije (ICZR) * [[Jožef Petrovič (glasbenik)|Jožef Petrovič]] (1889–1980), glasbenik, dirigent * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (*1958), ekonomist, politik * [[Krešimir Petrovič]] (1935–2006), kineziolog in sociolog športa, univ. profesor * [[Lana Petrovič]], pevka * [[Leopold Petrovič|Le Petrovič]] (-[[Brecelj]]) (*1947), prevajalec *[[Mihael Petrovič]] (*1938), veteran osamosvojitvene vojne, častni občan Kočevja *[[Mihael Petrovič ml.]], domoznanec Kočevske *[[Milan Petrovič]] (*194#?), prvi? slovenski rock pevec * [[Mira Petrovič]], bibliotekarka, domoznanka (Ptuj) * [[Nataša Petrovič]] (1948–2021), novinarka, kulturna delavka (Ptuj); 1. slov. vitezinja vina * [[Oto Petrovič]] (1928–1999), klinični psiholog, univ. profesor * [[Peter Petrovič]] (1944–2026), [[politik]] ([[inženir strojništva]]) * [[Rene Petrovič]], sabljač * [[Rok Petrovič]] (1966–1993), alpski smučar * [[Stane Petrovič - Čonč]] (*1949), slikar * [[Tomaž Petrovič]] (*1979) nogometaš *[[Toni Petrovič]], pevec * [[Uroš Petrovič]] (*1973), biokemik, funkcionlani genomik * [[Vladimira Petrovič Žener]] (*1942), prevajalka * [[Zoran Petrovič]] (*1980), lutkovni režiser == V drugih okoljih (ruski patronimik Petrovič ali priimek [[Petrović]]) == * [[Dražen Petrović]] * [[Petar Petrović Njegoš]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Petrovič}} == Glej tudi == * priimek [[Petrović]] *priimke [[Petrovčič]], [[Petrič]], [[Petrov]], [[Petrovski]] {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] a1vkplvw7cwoa02dbvs7tsabmdcw2bc 0 67364 6744905 6729023 2026-08-31T08:03:51Z ~2026-44996-51 264415 /* O */ 6744905 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovaki|slovaških]] [[politik]]ov. {{seznami poklicev za narode|Slovakov|Slovaška|slovaških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ladislav Abrahám]] - [[Imrich Andrejčák]] == B == [[Karol Bacílek]] - [[Alexander Bahurinský]] - [[Alojz Baránik]] - [[Štefan Barták]] - [[Jaroslav Baška]] - [[Štefan Bašťovanský]] - [[Rudolf Bauer]] - [[Miroslav Beblavý]] - [[Ján Bečko]] - [[L'udovít Benada]] - [[Ján Bendík]] - [[Anton Benko]] - [[József Berényi]] - [[Anton Beskid]] - [[Vasiľ Biľak]] - [[Luboš Blaha]] - [[Anton Blažej]] - [[Koloman Boďa]] - [[Pavol Bolvanský]] - [[Ivan Brndiar]] - [[Ján Budaj]] - [[Béla Bugár]] - == C == [[Rudolf Chmel]] - [[Michal Chudík]] - [[Vladimír Clementis]] - [[Peter Colotka]] - [[Pál Csáky]] - [[Andrej Cvínček]] - [[Jozef Czápai]] (''Cápay'')  == Č == [[Marián Čalfa]] - [[František Čáp (politik)|František Čáp]] - [[Samuel Čapó]] (Csapó) - [[Zuzana Čaputová]] - [[Ján Čarnogurský]] - [[Ferdinand Čatloš]] - [[Ján Čech]] - [[Milan Čič]] - [[Konštantin Čulen]] - [[Martin Čulen]] == D == [[Andrej Danko]] - [[Pavol David]] - [[Štefan Marko Daxner]] - [[František Déneš]] - [[Ivan Dérer]] - [[Ján Drobný]] - [[Aleksander Dubček]] - [[Matúš Dula]] - [[Ferdinand Ďurčanský]] - [[Július Ďuriš]] - [[Irena Ďurišová]] - [[Ferdinand Ďurčanský]] - [[Herbert Ďurkovič]] - [[Andrej Ďurkovský]] - [[Viktor Duschek]] - [[Viktor Dvorčák]] (''Győző Dvorcsák'') - [[František Dvorský]] - [[Martin Dzúr]] - [[Mikuláš Dzurinda]] - == E == [[Arpád Érsék]] == F == [[Štefan Fábry]] - [[Samuel Falťan]] - [[Ján Farkaš]] - [[Martin Fedor]] - [[František Fehér]] - [[Robert Fico]] - [[Ján Figeľ]] - [[Kornel Filo]] - [[Gustáv Fleischer]] - [[Ján Francisci-Rimavský]] - [[Eduard Friš]] - [[Ivan Frlička]] - [[Milan Ftáčnik]] == G == [[Jozef Gajdošík]] - [[Fedor Gál]] - [[Ľubomír Galko]] - [[Ivan Gašparovič]] - [[Martin Glváč]] - [[Bohuslav Graca]] == H == [[Pavol Hamžík]] - [[Dalibor Hanes]] - [[Štefan Harabin]] - [[Róbert Harenčár]] - [[Eduard Heger]] - [[Milan Hladký]] - [[Alojz Hlina]] - [[Andrej Hlinka]] - [[Fedor Hodža]] - [[Michal Miloslav Hodža]] - [[Milan Hodža]] - [[Roman Hofbauer]] - [[Ladislav Holdoš]] - [[Ivan Horváth]] - [[Jozef Hrdlička]] - [[Pavol Hrivnák]] - [[Miloslav Hruškovič]] - [[Pavol Hrušovský]] - [[Jozef Miloslav Hurban]] - [[Svetozár Hurban-Vajanský]] - [[Gustáv Husák]] - == J == [[L'udovít Jakab]] - [[Ignác Janák]] - [[Ján Janík]] (st./ml.?) - [[Antonín Janoušek]] - [[František Jehlička]] == K == [[Rastislav Káčer]] - [[Robert Kaliňák]] - [[Jozef Kállay]] - [[Ladislav Kamenický]] - [[Pavol Kanis]] - [[Richard Kánya]] - [[František Kašický]] - [[Peter Kažimír]] - [[Jozef Kirschbaum]] - [[Andrej Kiska]] - [[Jana Kiššová]] - [[Ondrej Klokoč]] - [[Peter Kmec]] - [[Milan Kňažko]] - [[Ivan Knotek]] - [[Karol Koch]] - [[Alois Kolísek]] - [[Boris Kollár]] - [[Ján Kollár]] - [[František Komzala]] - [[Ivan Korčok]] - Ján Koscelanský - [[Marian Kotleba]] - [[Belo Kováč]] - [[Ján Kováč]] - [[Ladislav Kováč]] - [[Michal Kováč]] - [[Fraňo Kráľ]] - [[Zdenka Kramplová]] - [[Peter Kresánek]] - [[Vladimír Krno]] - [[František Kubač]] - [[Otomar Kubala]] - [[Ján Kubiš]] - [[Eduard Kukan]] - [[Tóder Kumlik]] - [[Ladislav Kurták]] - [[Miroslav Kusý]] - [[Jozef Kyselý]] - [[Martin Kvetko]] == L == [[Miroslav Lajčák]] - [[Jozef Lenárt]] - [[Jozef Lettrich]] - [[Ivan Lexa]] - [[Ján Lichner]] - [[Jozef Lietavec]] - [[Daniel Lipšic]] - [[Juraj Liška]] - [[Elena Litvajová]] - [[Alojz Lorenc]] - [[Martina Lubyová]] - [[Matej Lúčan]] - [[Jozef Lukačovič]] - [[Stanislav Lupták]] == M == [[Alexander Mach]] - [[Marek Maďarič]] - [[Jozef Markuš]] - [[Ladislav Martinák]] - [[Zuzana Martináková]] - [[Karol Martinka]] - [[Gabriela Matečná]] - [[Igor Matovič]] - [[Vladimír Mečiar]] - [[Martin Mičura]] - [[Jozef Migaš]] - [[Vojtech Mihálik]] - [[Ivan Mikloš]] - [[František Mikloško]] - [[Roman Mikulec]] - [[Robert Mistrík]] - [[Jozef Mjartan]] - [[Jozef Mikloško]] - [[František Mikloško]] - [[Štefan Mokráň]] - [[Jozef Moravčík]] - [[Pavol Mudroň]] == N == [[Jaroslav Naď -]] [[József Nagy]] - [[Ivo Nesrovnal]] - [[Katarína Neveďalová]] - [[Lucia Nicholsonová]] - [[Laco Novomeský|Laco (Ladislav) Novomeský]] - == O == [[Ľudovít Ódor]] - [[Ľudovít Okánik]] - [[Jozef Országh]] - [[Štefan Osuský]] == P == [[Vladimír Palko]] - [[Pavol Paška]] - [[Ján Paulíny-Tóth]] - [[Viktor Pavlenda]] - [[Peter Pellegrini]] - [[Andrej Peterka]] - [[Ľubomír Petrák]] - [[Ľudovít Pezlár]] - [[Edita Pfundtner]] - [[Ladislav Pittner]] - [[Ján Počiatek]] - [[Martin Poliačik]] - [[Peter Pollák]] - [[Ernest Pór]] - [[Lev Prchala]] - [[Peter Prídavok]] - [[Jozef Púčik]] == R == [[Iveta Radičová]] - [[Jozef Rajtár]] - [[Richard Raši]] - [[Štefan Ravasz]] - [[Martin Rázus]] - [[Veronika Remišová]] - [[Ján Richter]] - [[Emil Rigo]] == S == [[Michál Sabolčik]] - [[Štefan Sádovský]] - [[Denisa Saková]] - [[Rudolf Schuster]] - [[Mária Sedláková]] - [[Karol Sidor]] - [[Ján Sitek]] - [[Jozef Sivák]] - [[František Skyčák]] - [[Ján Slota]] - [[Martin Sokol]] - [[Jozef Stank]] - [[Štefan Stehlík]] - [[Emil Stodola]] - [[Rudolf Strechaj]] - [[Jozef Styk]] - [[Richard Sulík]] - [[Ernest Sýkora]] == Š == [[Viliam Šalgovič]] - [[Gejza Šlapka]] - [[Maroš Šefčovič]] - [[Ján Ševčík]] - [[Michal Šimečka]] - [[Ivan Šimko]] - [[Julián Šimko]] - [[Ladislav Šimovič]] - [[Martina Šimkovičová]] - [[Ján Široký]] - [[Viliam Široký]] - [[Karol Šmidke]] - [[Jozef Šoltész]] - [[Ján Šrámek]] - [[Vavro Šrobár]] - [[Jan Štencl]] - [[Anton Štefánek]] - [[Milan Štefanik|Milan Rastislav Štefanik]] - [[Ľudovít Štúr]] - [[Matúš Šutaj Eštok]] - [[Milan Šútovec]] - [[Dušan Švantner]] == T == [[Jozef Gregor Tajovský]] - [[Tomaš Taraba]] - [[Anton Ťažký]] - [[Jozef Tiso|Jozef (Gašpar) Tiso]] - [[Štefan Tiso]] - [[Pavol Tomáš]] - [[Michal Truban]] - [[Vojtech Tuka|Vojtech]] ''(Lazár "Béla")'' [[Vojtech Tuka|Tuka]] - [[Julius Turček]] == U == [[Ján Ursíny]] - == V == [[Václav Vačok]] - [[Martin Valachovič]] - [[Miroslav Válek]] - [[Ján Vanovič]] - [[Jozef Varecha]] - [[Anton Vasek]] - [[Felix Vašečka]] - [[Ján Vavrica]] - [[Ladislav Vodrážka]] == W == [[Peter Weiss (politik)|Peter Weiss]] == Z == [[Anna Záborská]] - [[Roman Zelenay]] - [[Emerich Zimmer]] - [[Jozef Zrak]] - [[František Zupka]] == Ž == [[Michal Žákovič]] - [[(Grigorij Žatkovič]]) - [[Lucia Žitňanská]]{{seznami narodov po poklicu|politikov}} ==Glej tudi== *[[Seznam čeških politikov]] * [[Seznam madžarskih politikov]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovakov|Politiki]] [[Kategorija:Slovaški politiki|*]] 8r83nz2d3tra8kd823ohwvm5tkdmgex 0 67390 6744656 6271234 2026-08-30T14:58:46Z Erardo Galbi 166658 6744656 wikitext text/x-wiki '''Zgodovína geografíje''' se pričenja v predantičnem obdobju. Vse do današnjega časa je bilo dogajanje na področju [[geografija|geografske vede]] pestro, a do [[19. stoletje|19. stoletja]] večinoma omejeno na odkrivanje in popisovanje neznanih [[ozemlje|ozemelj]] oziroma opisovanje [[pokrajina|pokrajin]] ter [[kartografija|kartografijo]]. [[Antična Grčija|Antični Grki]] so prvi sistematično razvili geografijo kot [[znanost|znanstveno]] [[veda|vedo]]. Najvidnejši predstavniki so [[Tales iz Mileta]], [[Herodot]], [[Eratosten]], [[Hiparh]], [[Aristotel]], [[Strabon]] in [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]]. [[starorimska civilizacija|Rimska]] kartografija novo osvojenih dežel je pridala številne nove tehnike. V [[srednji vek|srednjem veku]] so arabski misleci, učenjaki, popotniki in raziskovalci, kot [[al-Idrizi]], [[Ibn Batuta]] in [[Ibn Haldun]] nadgrajevali grško in rimsko znanje. S potovanji [[Marco Polo|Marca Pola]] se je zanimanje za geografijo v [[Evropa|Evropi]] povečalo. Še večjo potrebo po trdni teorijski podlagi pa so prinesla velika odkritja v 16. in 17. stoletju. Beseda ''geografija'' izhaja iz grškega ''γεωγραφία – geographia'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=geography |title=Online Etymology Dictionary |publisher=Etymonline.com |access-date=2009-04-17}}</ref> dobesedno »zemeljsko pisanje«, torej opis ali pisanje o Zemlji. Prvi, ki je uporabil besedo ''geographia'', je bil Eratosten (276–194 pr. n. št.). Vendar pa obstajajo dokazi za prepoznavne geografske prakse, kot je [[kartografija]] (izdelava zemljevidov), pred uporabo izraza. Najpreprostejše predstave o svojem širšem življenjskem prostoru v geografskem smislu so imele že najstarejše kulture. To znanje pa se je navezovalo zlasti na kulturne in trgovske stike z drugimi kulturami; zaradi lažjega potovanja po [[morje|morju]] so bile geografsko bolj razvite pomorske kulture. V splošnem pa je prevladovalo prepričanje, da je [[Zemlja]] okrogla plošča, ki jo obdaja reka »Okeanos«. Sicer se to geografsko obdobje odlikuje po stremljenju h kritičnosti in nekaterih naprednih zamislih. == Egipt in Babilonija == Znani svet [[Stari Egipt|starega Egipta]] je videl [[Nil]] kot središče in svet, ki temelji na "reki". Na vzhodu in zahodu so bile znane različne [[oaza|oaze]] in so veljale za kraje različnih bogov (npr. Siwa za Amona). Na jugu je ležalo [[Kraljestvo Kuš]], znano do 4. katarakte. [[Dežela Punt]] je bila regija južno ob obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]]. Različna azijska ljudstva so bila znana kot Retenu, Kanaan, Que, Harranu ali Khatti ([[Hetiti]]). V različnih obdobjih, zlasti v pozni [[bronasta doba|bronasti dobi]], so imeli Egipčani diplomatske in trgovinske odnose z [[Babilonija|Babilonijo]] in [[Elam]]om. Sredozemlje so imenovali "Velika zelena" in verjeli so, da je del svetovnega oceana. Evropa je bila neznana, čeprav je morda postala del egipčanskega svetovnega pogleda v feničanskih časih. Zahodno od Azije so ležala kraljestva Keftiu, morda [[Kreta]] in [[Mikene]] (za katere se domneva, da so del verige otokov, ki so Afriki pridružili [[Ciper]], Kreto, Sicilijo in kasneje morda Sardinijo, Korziko in Balari).<ref>Montet, Pierre (2000), "Eternal Egypt"(Phoenix Press)</ref> Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v starodavni Babilon iz 9. stoletja pred našim štetjem.<ref name="Kurt A. Raaflaub & Richard J. A. Talbert 2009 147">{{navedi knjigo|title=Geography and Ethnography: Perceptions of the World in Pre-Modern Societies|author=Kurt A. Raaflaub & Richard J. A. Talbert|publisher=John Wiley & Sons|year=2009|isbn=978-1-4051-9146-3|page=147}}</ref> Najbolj znan [[babilonski zemljevid sveta]] pa je ''Imago Mundi'' iz leta 600 pred našim štetjem.<ref>Siebold, Jim [http://www.henry-davis.com/MAPS/Ancient%20Web%20Pages/103.html Slide 103] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161109193653/http://www.henry-davis.com/MAPS/Ancient%20Web%20Pages/103.html |date=2016-11-09 }} via henry-davis.com – accessed 2008-02-04</ref> Zemljevid, kot ga je rekonstruiral Eckhard Unger, prikazuje Babilon ob [[Evfrat]]u, obdan s krožno kopensko maso, ki prikazuje [[Asirija|Asirijo]], [[Urartu]]<ref>{{cite journal |title=Imago Mundi's Logo the Babylonian Map of the World |author=Catherine Delano Smith |journal=Imago Mundi |volume=8 |date=1996 |pages=209–211|jstor=1151277 |doi=10.1080/03085699608592846}} pp.209</ref> in več mest, ki jih obkroža "grenka reka" (''Oceanus''), s sedmimi otoki, razporejenimi okoli njega, tako da da se oblikuje sedemkraka zvezda. Spremno besedilo omenja sedem zunanjih regij onstran oceana, ki obkroža. Ohranjeni so opisi petih od njih.<ref>{{Cite journal|first=Irving|last=Finel|title=A join to the map of the world: A notable discover|year=1995|pages=26–27}}</ref> V nasprotju z ''Imago Mundi'' je na starejšem babilonskem zemljevidu sveta iz 9. stoletja pr. n. št. Babilon upodobljen kot severneje od središča sveta, čeprav ni gotovo, kaj naj bi to središče predstavljalo. Predantično obdobje so najbolj zaznamovali [[Feničani]], ki so s svojim ladjevjem prepluli celotno [[Sredozemlje]], zraven tega pa obale [[Severno morje|Severnega]] in [[Baltsko morje|Baltskega morja]] ter [[Anglija|Anglije]]; [[Stari Grki|grški]] zgodovinar [[Herodot]] je trdil, da so dosegli tudi [[Gvinejski zaliv]], kar pa je danes bolj ali manj nepriznano. Feničani so poleg tega morda prišli v gospodarski stik tudi z [[Arabski polotok|arabskimi]], [[Indijska podcelina|indijskimi]] in [[Daljni vzhod|daljnovzhodnimi]] deželami. == Antično obdobje == [[File:Hecataeus world map-en.svg|thumb|right|280px|Reconstrukcija zemljevida [[Hekataj]]a iz Mileta.]] Za sodobno geografijo so izrednega pomena starogrški in starorimski zemljeslovni dosežki. Dela kažejo, da so Grki do 8. stoletja pred našim štetjem imeli precejšnje znanje o geografiji vzhodnega Sredozemlja. Grška [[civilizacija]] je znanost osnovala okoli 6. stoletja pr. n. št. s filozofi. [[Tales|Tales iz Mileta]] je trdil, da je Zemlja na [[voda|vodi]] plavajoča plošča, njegov učenec [[Anaksimander]] pa je sestavil prvi znani [[zemljevid]] takrat znanega sveta. Sledil mu je [[Demokrit|Demokrit iz Abdere]], katerega zemljevid je bil sploščen, to pa je bila lastnost večine zemljevidov vse do začetkov uporabe [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] in [[zemljepisna dolžina|dolžine]] v kartografiji. Prve omembe [[planet]]a Zemlje kot krogle pa prihajajo od [[Pitagora|Pitagore]] in [[Filolaj]]a. V grški znanosti so bili pomembni tudi popotniki, ki so popisovali pokrajine v [[logograf]]ih; ti so bili naravnani opisno, ne pa v preučevanje opaženih pojavov. Med popotniki je najbolj znan Herodot iz Halikarnasa. Delo, ki je večinoma ohranjena še danes, je Herodotova Zgodovina (grško Ἱστορίαι ''historíai̯''). Čeprav je predvsem zgodovinsko delo, knjiga vsebuje veliko geografskih opisov, ki pokrivajo velik del znanega sveta. Egipt, Skitija, Perzija in Mala Azija so vsi opisani,<ref>James Rennell. The geographical system of Herodotus, examined and explained, by a comparison with those of other ancient authors and with modern geography. Bulmer, 1800. [https://books.google.com/books?id=_LZIAAAAcAAJ&pg=PA672 p672]</ref> vključno z omembo Indije.<ref>[https://archive.org/details/ancienthistoryh00herogoog The Ancient History of Herodotus] By Herodotus. p200. (cf., Asia is well inhabited; but from India eastward the whole country is one vast desert, unknown and unexplored).</ref> Opis Afrike kot celote je sporen, pri čemer Herodot opisuje deželo, obdano z morjem.<ref>[https://archive.org/details/dieumsegelungafr00ml Die Umsegelung Afrikas] durch phönizische Schiffer ums Jahr 600 v. Chr. Geb (1800)</ref> Poleg tega je omenjal tudi izvire Nila. Aristotel je v delu ''Meteorologika'' zapisal nekatere razprave o [[težnost]]i, geocentričnem sistemu, Zemljinem obsegu, temperaturnih pasovih, obljudenosti ter živalstvu in rastlinstvu sveta. Opozoril je, da je zemeljska senca med luninim mrkom ukrivljena iz katerega koli kota (blizu obzorja ali visoko na nebu) in da se zvezde povečujejo v višino, ko se premikamo proti severu. Evdoks iz Knida je uporabil zamisel o krogli, da bi pojasnil, kako je sonce ustvarilo različna podnebna območja glede na zemljepisno širino. === Helenistično obdobje === V 4. stoletju pred našim štetjem je grški raziskovalec Pitej potoval po severovzhodni Evropi in obkrožil [[Britansko otočje]]. Ugotovil je, da je regija precej bolj primerna za bivanje, kot je teorija pričakovala, vendar so njegova odkritja zaradi tega v veliki meri zavrnili njegovi sodobniki. Osvajalci so izvajali tudi raziskovanja, na primer [[Julij Cezar|Cezarjeve]] invazije na Britanijo in Nemčijo, odprave/invazije, ki jih je [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] poslal v Arabijo Felix in Etiopijo (''Res Gestae 26'') in morda največji starogrški raziskovalec Aleksander Veliki, ki je odšel tudi zato, da bi s svojimi vojaškimi odpravami izvedel več o vzhodu in tako s svojo vojsko vzel veliko število geografov in piscev, ki so beležili svoja opazovanja, ko so se premikali proti vzhodu. Doba [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je prispevala geografska znanja zaradi širjenja imperija na vzhod. Vojskovodja je na svoje dolge pohode jemal tudi [[zgodovinar]]je, ki so pisali o smereh pohodov in o zavzetih novih pokrajinah na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Njegovi merilci (''bematisti'') so merili tudi [[razdalja|razdalje]], ki jih je napravila [[vojska]]. Iz istega časa pa izvirajo tudi poročila, ki govorijo o zahodnem svetu: Veliki Britaniji, obalah Severnega in Baltskega morja ter deželi [[Thule]], za katero danes domnevajo, da je [[Islandija]]. Eden izmed najstarejših matematičnih geografov je [[Aleksandrija|aleksandrijski]] knjižničar [[Eratosten]], ki je meril naklone [[Sonce|Sončevih]] žarkov ob [[poldne]]vih na različnih krajih ter s tem skoraj popolnoma natančno izračunal obseg Zemlje.<ref name="russo273277">{{navedi knjigo |last=Russo |first=Lucio |author-link= |date=2004 |title=The Forgotten Revolution |url=https://archive.org/details/forgottenrevolut00russ_217 |location=Berlin |publisher=Springer|pages=[https://archive.org/details/forgottenrevolut00russ_217/page/n277 273]–277}}</ref> Na področju kartografije je [[Hiparh]] zavzel stališče, da je moč kakovostne zemljevide sestaviti le na podlagi poznanih točk z zemljepisnimi širinami in dolžinami, a takrat še ni bilo mogoče udejanjiti takšnega nazora. === Rimsko obdobje === [[Slika:PtolemyWorldMap.jpg|thumb|300px|Replika Ptolemajevega zemljevida iz 15. stoletja]] [[Slika:Part of Tabula Peutingeriana.jpg|thumb|231px|left|''[[Tabula Peutingeriana]]'']] Vzpon rimske civilizacije je prinesel nove poglede na prostorske vede. Njeni strokovnjaki so na geografijo gledali manj filozofsko, na drugi strani pa opravljali več meritev, in sicer posebno za vojaške namene. Za razvoj nadaljnje geografije je bil pomemben [[Posidonij]], ki je enako kot Eratosten izmeril obseg Zemlje, a je bil ta manjši od Eratostenovega ter posledično manj natančen, vendar zaradi avtorjeve vplivnosti bolj upoštevan v trenutnem in prihajajočih obdobjih. Prvo večje pisno zemljeslovno delo je [[Strabon]]ova ''Geografija'', ki jo je sestavljalo 17 knjig. Ohranila se je skorajda celotna, opisuje pa [[Rimsko cesarstvo]] ter okolico, pa tudi [[Indija|Indijo]], [[Cejlon]], [[Arabski polotok]] in [[Daljni vzhod]]. Kot matematični geograf se je ravno tako proslavil [[Marin iz Tira]], ki ga sem in tja označijo za »očeta matematične geografije«. Njegovo znano delo je bila (neohranjena) geografska karta sveta, narejena na podlagi nekaterih znanih zemljepisnih širin, dolžine pa so bile ocenjene s pomočjo rimskih [[itinerar]]jev (potopisi z rimskimi cestami). Tudi ta zemljevid je bil sploščen, saj je upošteval Posidonijevo oceno [[poldnevnik|poldnevniškega loka]]. Najbolj znan geograf Antike pa je [[Ptolemaj]], katerega dediščino so dobili Arabci. Njegovo najbolj znano delo je ''Geografike hifegezis'', obsežen komentar njegovega zemljevida sveta v 8 knjigah. Priložen neohranjeni zemljevid je po predvidevanjih prikazoval ves tedanji svet od [[Shetlandski otoki|Shetlandskih]] in [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] do izvira Nila in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] ter [[Kitajska|Kitajske]]. Netočen je zlasti z oddaljevanjem od Sredozemlja. Zaradi vnovične sploščenosti zemljevida so se kasneje, pred časom velikih odkritij pojavili nazori, da je azijsko celino moč zlahka doseči neposredno s plutjem preko [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] na zahod. Ptolemajevi dobi sledi zaton geografskega razvoja, med drugim se je namreč spet uveljavila zamisel o ravni Zemlji. Rimska kartografija pa se odlikuje po svojih itinerarjih, ki so shematsko in nenatančno, a podrobno prikazovali [[Rimska cesta|rimske ceste]] in njih postaje. Znan itinerar je ''[[Tabula Peutingeriana]]'', ki med drugim prikazuje tudi rimske ceste na današnjem [[Slovenija|slovenskem]] ozemlju. == Kitajska == [[File:Western Han Mawangdui Silk Map.JPG|thumb|Zemljevid zgodnje svile dinastije Zahodni Han (202 pr. n. št. – 9. n. št.) najdemo v grobnici 3 grobnice Mawangdui Han, ki prikazuje kraljestvo Changsha in kraljestvo Nanyue na južni Kitajski (opomba: južna smer je usmerjena na vrhu, sever na dno).]] [[File:Song Dynasty Map.JPG|thumb|right|Yu Ji Tu ali zemljevid sledi Yu Gonga, vklesan v kamen leta 1137,<ref name="Gernet1996">{{navedi knjigo|author=Jacques Gernet|title=A History of Chinese Civilization|url=https://archive.org/details/historyofchinese00gern|url-access=registration|date=31 May 1996|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-49781-7|pages=[https://archive.org/details/historyofchinese00gern/page/339 339]–}}</ref> ki je v gozdu Stele v Xianu. Ta kvadratni zemljevid velikosti 0,91 m ima graduirano lestvico 100 litov za vsako pravokotno mrežo. Kitajska obala in rečni sistemi so jasno opredeljeni in natančno označeni na zemljevidu. "Yu" se nanaša na Yu Velikega, kitajsko božanstvo in avtorja Yu Gonga, geografskega poglavja Knjige dokumentov, ki sega v 5. stoletje pred našim štetjem, od koder izvira ta zemljevid.]] Na Kitajskem najstarejša znana geografska kitajska pisava sega v 5. stoletje pred našim štetjem, v začetku obdobja Vojskujočih se držav (481 pr. n. št. – 221 pr. n. št.).<ref name="needham volume 3 500">Needham, Volume 3, 500.</ref> To delo je bilo poglavje ''Yu Gong'' ("Poklon Yu") v ''Shu Jingu'' ali ''Knjigi dokumentov'', ki opisuje tradicionalnih devet provinc starodavne Kitajske, njihove vrste zemlje, njihove značilne proizvode in gospodarske dobrine, njihove pritoke, njihove obrti in poklice, njihove državne prihodke in kmetijski sistemi ter različne reke in jezera, ki so ustrezno našteti in uvrščeni. Devet provinc v času tega geografskega dela je bilo razmeroma majhnih v primerjavi s tistimi sodobne Kitajske, opisi v knjigi pa so se nanašali na območja [[Rumena reka|Rumene reke]], spodnjih dolin reke [[Jangce]] in ravnice med njimi ter polotokom Šandong in na zahodu najbolj severni deli rek Wei in Han skupaj z južnimi deli sodobne province Šanši. V tej starodavni geografski razpravi, ki je močno vplivala na poznejše kitajske geografe in kartografe, so Kitajci uporabili mitološki lik Yuja Velikega za opis znane zemlje (Kitajcev). Razen videza Yuja pa je bilo delo brez magije, fantazije, kitajske folklore ali legend. Čeprav je bila kitajska geografska pisava v času Herodota in Strabona manj kakovostna in je vsebovala manj sistematičnega pristopa, se je to spremenilo od 3. stoletja naprej, saj so kitajske metode dokumentiranja geografije postale bolj zapletene od tistih, ki jih najdemo v Evropi, stanje stvari. ki bo vztrajala do 13. stoletja.<ref name="needham volume 3 512">Needham, Volume 3, 512.</ref> Najzgodnejši ohranjeni zemljevidi, najdeni na arheoloških najdiščih Kitajske, segajo v 4. stoletje pred našim štetjem in so bili izdelani v starodavni [[Čin (država)|državi Čin]].<ref name="hsu 90 93">Hsu, 90–93.</ref> Najzgodnejše znano sklicevanje na uporabo geometrijske mreže in matematično stopnjevanega merila na zemljevidu je bilo v spisih kartografa [[Pei Xiu|Peija Xiuja]] (224–271 pr. n. št.).<ref name="needham volume 3 538 540">Needham, Volume 3, 538–540.</ref> Od 1. stoletja našega štetja dalje so uradna kitajska zgodovinska besedila vsebovala geografski odsek, ki je bil pogosto ogromna zbirka sprememb krajevnih imen in lokalnih upravnih delitev, ki jih je nadzorovala vladajoča dinastija, opisov gorskih verig, rečnih sistemov, obdavčljivih proizvodov itd. Starodavni kitajski zgodovinar [[Ban Gu]] (32–92) je najverjetneje začel trend časopisa na Kitajskem, ki je postal izrazit v obdobju severne in južne dinastije ter [[dinastija Sui|dinastije Sui]].<ref name="hsu 98">Hsu, 98.</ref> Lokalni časopisi bi vsebovali obilico geografskih informacij, čeprav kartografski vidiki niso bili tako visoko profesionalni kot zemljevidi, ki so jih ustvarili profesionalni kartografi. Od 5. stoletja pred našim štetjem naprej je kitajsko geografsko pisanje zagotavljalo konkretnejše informacije in manj legendarne elemente. Ta primer je mogoče videti v 4. poglavju ''Huainanzi'' (Knjiga mojstra Huainana), ki je bila sestavljena pod uredništvom princa Liu Ana leta 139 pred našim štetjem v času [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št. – 202 n. št.). Poglavje je podalo splošne opise topografije na sistematičen način, z vizualnimi pripomočki z uporabo zemljevidov (di tu) zaradi prizadevanj Liu Ana in njegovega sodelavca Zuo Wuja.<ref name="needham volume 3 507–508">Needham, Volume 3, 507–508.</ref> V Chang Chujevi ''Hua Yang Guo Chi'' (Zgodovinska geografija Sečuana) iz leta 347 niso bile opisane le reke, trgovske poti in različna plemena, ampak je pisalo tudi o 'Ba Jun Tu Jing' ('Zemljevid Sečuana'), ki je bila narejena veliko prej, leta 150. ''Shui Jing'' (''Klasične vodne poti'') je bil anonimno napisan v 3. stoletju v obdobju Treh kraljestev (pogosto ga pripisujejo Guo Puju) in je opisal približno 137 rek, najdenih po vsej Kitajski. V 6. stoletju je geograf [[Li Daoyuan]] knjigo razširili na štiridesetkrat večjo prvotno velikost, dali so mu nov naslov ''Shui Jing Zhu'' (Klasični komentar vodnih poti). V poznejših obdobjih [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279) in [[dinastija Ming|dinastije Ming]] (1368–1644) so bili precej bolj sistematični in strokovni pristopi k geografski literaturi. Pesnik, učenjak in vladni uradnik iz dinastije Song [[Fan Chengda]] (1126–1193) je napisal geografsko razpravo, znano kot ''Gui Hai Yu Heng Chi''. Osredotočil se je predvsem na topografijo zemlje, skupaj s kmetijskimi, gospodarskimi in komercialnimi proizvodi vsake regije v južnih provincah Kitajske. Kitajski polihistor [[Šen Kuo]] (1031–1095) je veliko svojega pisnega dela posvetil geografiji, pa tudi hipotezi o nastanku kopnega ([[geomorfologija]]) zaradi dokazov o morskih [[fosil]]ih, najdenih daleč v notranjosti, skupaj z bambusovimi fosili, najdenimi pod zemljo. v regiji daleč od mesta, kjer je bil bambus primeren za gojenje. Geograf iz [[dinastija Juan|dinastije Juan]] Na-xin iz 14. stoletja je v svoji knjigi ''He Shuo Fang Gu Ji'' napisal razpravo o arheološki topografiji vseh regij severno od Rumene reke. Geograf iz dinastije Ming [[Xu Xiake]] (1587–1641) je potoval po provincah Kitajske (pogosto peš), da bi napisal svojo ogromno geografsko in topografsko razpravo, v kateri je dokumentiral različne podrobnosti svojih potovanj, kot so lokacije majhnih sotesk ali mineralnih ležišč, kot so kot sljudni skrilavci. Xujevo delo je bilo večinoma sistematično in je zagotavljalo natančne podrobnosti meritev, njegovo delo (kasneje ga je prevedel Ding Wenjiang) pa je bolj spominjalo na terenskega geodeta iz 20. stoletja kot na učenjaka iz zgodnjega 17. stoletja. Kitajci so se ukvarjali tudi z dokumentiranjem geografskih informacij tujih regij daleč zunaj Kitajske. Čeprav so Kitajci pisali o civilizacijah Bližnjega vzhoda, Indije in Srednje Azije že od popotnika [[Džang Čjan|Džang Čjana]] (2. stoletje pr. n. št.), so poznejši Kitajci zagotovili bolj konkretne in veljavne informacije o topografiji in geografskih vidikih tujih regij. Kitajski diplomat [[Wang Xuance]] iz [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] (618–907) je v 7. stoletju potoval v Magadho (sodobna severovzhodna Indija). Nato je napisal knjigo ''Zhang Tian-zhu Guo Tu'' (Ilustrirani opisi osrednje Indije), ki je vključevala obilico geografskih informacij. Kitajski geografi, kot je Jia Dan (730–805), so napisali natančne opise krajev daleč v tujini. V svojem delu, napisanem med letoma 785 in 805, je opisal morsko pot, ki sega v ustje [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in da so srednjeveški Iranci (ki jih je imenoval ljudstvo države Luo-He-Yi, tj. Perzije) postavili »okrasne stebrev v morju, ki so služili kot svetilniki za ladje, ki bi lahko zašle na stran«. Jiajeva poročila o svetilnikih v Perzijskem zalivu, so arabski pisci potrdili stoletje za Jiajem in pisali o istih strukturah; pisca, kot sta [[Al-Masudi]] in [[Al Mukadasi]]. Kasnejši veleposlanik dinastije Song Xu Jing je napisal svoje poročilo o potovanju in potovanju po Koreji napisal v svojem delu iz leta 1124, ''Xuan-He Feng Shi Gao Li Tu Jing'' (Ilustrirani zapis veleposlaništva v Koreji v obdobju vladavine Xuan-He). Geografija srednjeveške Kambodže (Kmersko cesarstvo) je bila dokumentirana v knjigi ''Zhen-La Feng Tu Ji'' iz leta 1297, ki jo je napisal [[Zhou Daguan]]. == Srednji vek == [[Srednji vek|Srednjeveški]] svet si je za svoje geografsko raziskovanje vzel le malo osnov iz starega veka, saj je na splošno prišlo do velikega zatona te znanosti. Splošno prepričanje je Zemljo označevalo za ravno ploščo, siceršnje raziskovanje, opisovanje in kartografijo pa so krojile mnoge [[legenda|legende]]. Negativen vpliv je imelo zgodnje [[krščanstvo]], ki se je opiralo na [[Sveto pismo]]. Zanimiva pa so nekatera poročila, ki govorijo o deželi Thule ter selitvah [[Normani|Normanov]] in [[Vikingi|Vikingov]], slednji naj bi namreč pluli na drugo stran [[Grenlandija|Grenlandije]] v [[Vinland]], za katerega se danes predpostavlja, da je severni del [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. V tej dobi je bila mnogo bolj razvita cvetoča arabska civilizacija. Temu je botrovalo dejstvo, da se je razširila preko celotne Severne Afrike, Arabije in Palestine, kar je prineslo potrebe po dobrem poznavanju nadzorovanega ozemlja, zraven tega pa tudi kup antične dediščine. Pospešen razvoj zemljepisa se je začel pod kalifom [[Al Mamun]]om med letoma 813 in 833, v tem obdobju je bila namreč prevedena množica antičnih del, opravljena so bila merjenja ozemlja [[kalifat]]a in [[astronomija|astronomska]] preučevanja. V tem času je bil vodilni zemljeslovec [[Al Hvarizmi]]. [[Slika:Al-Idrisi's world map.JPG|thumb|259px|Al-Idrizijev zemljevid sveta ''[[Tabula Rogeriana]]'']] Zatem se je središče geografije preselilo v [[Perzija|Perzijo]], v kateri je med drugim nastal zemljevid zemeljskih pasov. 12. in 13. stoletje pa je prineslo vzpon vede na območju [[Magreb]]a in [[Španija|Španije]], med drugim domovanja [[al-Idrizi]]ja. Ta je naredil karto in zraven nje še 70 podrobnih zemljevidov, za podlago pa si je vzel Ptolemajevo delo in poročila popotnikov. Eden izmed njih je bil [[Ibn Batuta]], ki je popisal Bližnji in Srednji vzhod, Indijo in [[Malaja|Malajo]], [[Vzhodna Afrika|Vzhodno Afriko]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. [[Slika:Marco Polo portrait.jpg|thumb|left|Marco Polo]] Evropska geografija tega časa je doživljala počasen razvoj skozi pohode Normanov in križarjev ter stike z Arabci in [[Mongoli]]. V tisto smer, do gorovja [[Karakorum]], je po naročilu [[papež]]a potoval [[Piano Carpini]] leta 1245 in za njim še [[frančiškan]] Rubruk leta 1253. Najznamenitejše delo pa je objavil [[Marco Polo]], ki je z družino okoli leta 1271 odšel na Kitajsko ter se tam zadržal 24 let. Tam je dobil priložnost, da spozna celotno območje Daljnega vzhoda, kar je bilo osnova za njegova poročila, ki jih je napisal v [[Genova|genovskem]] ujetništvu. Za njim so se potovanja v Azijo še nadaljevala. Že iz tega časa je priznana tudi [[Rusija|ruska]] geografija, ki so jo takrat predstavljala v glavnem poročila trgovcev (''hodženija'') in popotnikov o Aziji, Indiji in Perziji. Podroben opis tamkajšnjih pokrajin je objavil avstrijsko-slovenski diplomat in geograf [[Žiga Herberstein]] v delu ''[[Rerum moscoviticarum commentarii]]'' leta 1549. Kartografija srednjega veka je bila nerazvita, saj so večino predstavljali nenatančni, sila preprosti in z namišljenimi predmeti napolnjeni zemljevidi, imenovani ''meniške karte''. Od tega pa so izstopali pomorski zemljevidi ali [[portolanski zemljevid]]i. Bili so pomorski itinerarji z morskimi potmi, oblikami [[obala|obal]] in morskih obalnih pasov. Glede na dejstvo, da so bili ustvarjeni brez pomoči [[kompas]]a (v uporabo je prišel šele v 12. stoletju), so bili natančni. 14. stoletje pa je začelo kartografsko renesanso, ki se je naslonila na Ptolemaja ter poročila popotnikov. == Velika odkritja == [[Slika:Lisboa-Padrão_dos_Descobrimentos.jpg|thumb|300px|Spomenik odkritjem v Lizboni slavi pomorščake iz dobe velikih odkritij]] Velika odkritja označujejo čas od zgodnjega 15. stoletja do 17. stoletja, ko so zaradi razplamtevajočega [[kapitalizem|kapitalizma]] evropske sile dobile zagon po navezovanju novih trgovskih stikov. V 15. stoletju je pri tem prednjačila [[Portugalska]], saj je bila s svojo lego najbolj odmaknjena od evropskih in sredozemskih trgovskih poti, ki so bile v stiku z [[Levant]]om. To trgovino pa je ogrozila tudi rast arabske kulture. Vrh tega je v evropskem krščanskem svetu obstajala legenda, ki je pripovedovala o daljnjevzhodnem krščanskem [[duhovnik Ivan|duhovniku Ivanu]] in njegovem kraljestvu. S tem se je začela epohalna doba, ki je razširila takratni znani svet na skoraj celoten planet. === Zgodovina odkritij === {{glavni|Velika geografska odkritja}} Nekateri portugalski pomorščaki, ki jih je podpiral princ [[Henrik Pomorščak]] (ki kljub vzdevku sam ni raziskoval), so pričeli iskati morsko pot v Azijo in v teh prizadevanjih leta 1415 naselili [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]], leta 1431 prišli do [[Azorski otoki|Azorov]], leta 1433 dosegli [[rt Bojador]] in leta 1444 [[Zeleni rt]] ter zatem odkrili [[Zelenortski otoki|Zelenortske otoke]]. Med letoma 1480 in 1490 so dosegli ustje [[Kongo (reka)|Konga]], [[Bartolomeu Dias]] pa je obplul [[Rt dobrega upanja]]. Uspehe je kronal [[Vasco da Gama]], dosegajoč [[Kalkuta|Kalkuto]] v Indiji 20. maja 1498. Njihova raziskovanja so se v prihodnosti nadaljevala dalje na vzhod, zaradi česar so napredovali do [[Sumatra|Sumatre]], [[Java|Jave]] in [[Filipini|Filipinov]] ter južne Kitajske, v [[Peking]]u so 1520. leta odprli tudi svoje predstavništvo. Leta 1542 je bila odkrita [[Japonska]], [[Ferdinand Magellan|Magellan]], ki je v te kraje na svoji poti okoli sveta priplul od južnoameriškega [[rt Horn|rta Horn]], pa je naletel še na [[Marijansko otočje]] in del Filipinov. [[Slika:Columbus Taking Possession.jpg|thumb|300px|Krištof Kolumb na novi zemlji]] [[Krištof Kolumb]], sicer doma iz Genove, se je s španskim dvorom pogodil, da finančno podpre pomorsko odpravo, ki naj bi poiskala zahodno pot v Indijo. Ob tem se je zgodilo odkritje, ki je močno zaznamovalo vso nadaljnjo zgodovino in sedanjost, naletel je na [[Amerika|ameriško]] celino. 11. oktobra 1492 je dosegel [[Bahami|Bahamsko otočje]], kasneje pa še [[Hispaniola|Hispaniolo]] in [[Kuba|Kubo]]. Njegovo drugo potovanje v letih 1498–1500 je prineslo odkritje otoka [[Trinidad]] in ustja reke [[Orinoko]], tretja pot 1502–1503 pa ga je končno vodila do celine, in sicer v današnjem [[Honduras]]u. Kolumb je bil do smrti prepričan, da je v svojih odpravah odkril Indijo. Sledila so raziskovanja [[John Cabot|Johna Cabota]] v angleški odpravi, ki je popisala obalo Severne Amerike med [[Nova Fundlandija|Novo Fundlandijo]] in [[Labrador]]jem (1497–1498). [[Španci|Španski]] [[konkvistador]] [[Juan Ponce de León]] je našel [[Florida|Florido]] leta 1513, [[Giovanni de Varrazano]] pa je potoval po preostalih delih vzhodne obale današnjih [[Združene države Amerike|ZDA]]. Notranjost Severne Amerike v porečju [[Reka svetega Lovrenca|reke svetega Lovrenca]] je med letoma 1533 in 1543 popisal [[Jacques Cartier]], Španec [[Pedro de Alvarado]] je raziskal območje od vzhodne obale do [[Missouri]]ja, [[Francisco de Coronado]] pa velik del [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] v letih 1539–1543. Odkrivanje obal [[Južna Amerika|Južne Amerike]] sta zaznamovala [[Amerigo Vespucci]] v portugalski odpravi, ki je leta 1501 prišla do 34° južne zemljepisne širine, pomemben je bil tudi [[Juan de la Cosa]]. Prvi znani Evropejec, ki je po kopnem dosegel [[Tihi ocean]], pa je bil [[Vasco Núñez de Balboa]]. [[Hernando Cortes]], prav tako konkvistador, je 1519. leta zavzel [[Mehika|Mehiko]], [[Francisco Pizarro]] pa leta 1532 [[Inkovski imperij]]. [[Čile]] so bile priključene Španiji leta 1540. Konkvistador [[Francisco de Orellana]] je raziskal notranjost kontinenta, potoval je namreč po dolini [[Amazonka|Amazonke]] do njenega izliva v Atlantik. Vzhodne obale Južne Amerike je raziskoval tudi John Cabot, [[Ferdinand Magellan]] pa je leta 1520 obplul celino in nadaljeval v smeri zahoda ter tako obplul svet. Ta doba je prinesla velik napredek tudi v raziskovanju Azije. Pri tem so imeli pomembno vlogo [[Rusi]] in med njimi [[fevdalizem|fevdalna]] družina [[Stroganovi]]h, ki je vzdrževala trgovske stike z območji preko [[Uralsko gorovje|Urala]]. Njeno moč je zagotavljala zasebna vojska ter najeti [[donski kozaki]], ki so zaradi vpadov zauralskih ljudstev prevzeli nadzor nad zahodno [[Sibirija|Sibirijo]] med letoma 1581 in 1584. [[Kozaki]] so zatem nadaljevali osvajanja do [[Jenisej]]a in [[Lena|Lene]] v [[17. stoletje|17. stoletju]], zatem pa vse do [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]], ki so ga dosegli leta 1619. Kozaški raziskovalec [[Semën Dežnev]] je nato potoval do konca [[Čukotski polotok|Čukotskega polotoka]] in pri tem naletel na [[Beringov preliv]], [[Vladimir Vasiljevič Atlasov]] pa nekoliko kasneje (1697–1699) na [[Kamčatka|Kamčatko]]. Zaradi sporov s Kitajci pri raziskovanju porečja [[Amur]]ja je v Peking leta 1675 odpotoval [[Nikolaj Spafari]] in napravil podroben opis svoje poti ter Kitajske. Ruski raziskovalci so zaradi iskanja kopne poti v Indijo zašli tudi v [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], [[Buhara|Buharo]] in [[Samarkand]]. Velika odkritja so prinesla še raziskave [[Severni ledeni ocean|Severnega ledenega oceana]], s katerimi so začeli že Angleži (med drugimi John Cabot) in [[Nizozemci]] v 16. stoletju, iščoč neposreden pomorski stik z Rusi. Tako so prvi izmed teh naleteli na polotok [[Kola (polotok)|Kolo]] in [[Nova dežela|Novo deželo]], Nizozemec [[Willem Barents]] pa na [[Spitsbergi|Spitsberge]] in večji del Nove zemlje med letoma 1594 in 1596. [[Peter Veliki]] je danskega pomorščaka [[Vitus Bering|Vitusa Beringa]] poslal raziskovati obale [[Evrazija|evrazijske]] celine, pri čemer je ta odkril Ohotsko morje in [[Aleutski otoki|Aleute]] ter [[Komandantovi otoki|Komandantove otoke]] leta 1741. Ruske odprave pa so na pobudo geografa [[Mihail Lomonosov|Mihaila Lomonosova]] odšle tudi v uralsko-kaspijske predele Azije. »Severovzhodni prehod«, kot je bila poimenovana še neodkrita pomorska severna pot iz Evrope v Azijo, so iskali angleški raziskovalci v bližini [[Kanada|Kanade]]. [[Martin Frobisher]] je opisal obale [[Grenlandija|Grenlandije]] (1576–1578), [[John Davis]] je jadral skozi [[Davisov preliv]] (1585–1587), [[Henry Hudson]] pa je plul vzdolž vzhodne Grenlandije, otoka [[Jan Mayen]] in v [[Hudsonov zaliv]]. [[William Baffin]] je popisoval svet okoli severnoameriškega [[arhipelag]]a v letih 1615 in 1616, pri čemer je ugotovil močne motnje magnetne igle kompasa. [[Slika:Hodges, Resolution and Adventure in Matavai Bay.jpg|thumb|300px|Slika drugega potovanja Jamesa Cooka prikazuje dve ladji Jamesa Cooka na obali Tahitija]] V dobi velikih odkritij tudi južna polobla ni ostala popolnoma neraziskana. V 16. in 17. stoletju je prevladovalo prepričanje, da se nekje v [[zmerni pas|zmernem pasu]] [[južna polobla|južne poloble]] nahaja večji kontinent, ''[[Terra Australis]]'' (latinsko Južna zemlja). Sorodne zamisli je zaslediti že pri Ptolamaju, njegovo prepričanje pa so utrdili raziskovalci, ki so pri plutju v tamkajšnjih vodah videli pacifiške otoke in [[Avstralija|avstralsko]] obalo ter [[Ognjena zemlja|Ognjeno zemljo]] in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. Leta 1642 se je na iskanje napotil Nizozemec [[Abel Tasman]], ki je na poti od [[Mavricij]]a na vzhod naletel na [[Tasmanija|Tasmanijo]] ter zatem na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]]. [[William Dampier]] je v letih 1697–1701 dokazal, da je Nova Gvineja otok, čeprav je bilo odkritje preliva med njo in Avstralijo zasluga Portugalca [[Luiz de Torres|Luiza de Torresa]], ki je tod mimo, skozi [[Torresov preliv]], plul leta 1606. Enigmo je pojasnil navigator [[James Cook]], ki je 20. aprila 1770 priplul do jugovzhodne obale Avstralije ter nadaljeval pot na sever ob njeni obali. V svojih treh zaporednih potovanjih med letoma 1772 in 1780, ko je razmeroma temeljito preiskal [[Pacifik]], predvsem njegov južni del, je dokazal, da je Nova Zelandija le otočje. Kolonizacija Kanade je v veliki meri zasluga [[Samuel de Champlain|Samuela de Champlaina]], ki je ustanovil francosko [[kolonija (geografija)|kolonijo]] ob reki Sv. Lovrenca, [[Kanadčani|Kanadčan]] [[Louis Jolliet]] in francoski [[jezuiti|jezuitski]] [[misijonar]] [[Jacques Marquette]] pa sta potovala do [[Michigansko jezero|Michiganskega jezera]], zatem pa ob [[Misisipi]]ju do njegovega sotočja z reko [[Ohio (reka)|Ohio]]. Dokončno pa je porečje Misisipija raziskal v letih 1678–1682 [[Robert de la Salle]], ustanovitelj francoske kolonije [[Louisiana]]. Izmed vseh celin je v obdobju velikih odkritij najbolj neraziskana ostala [[Afrika]]. Portugalci so sicer že leta 1520 zasedli [[Abesinija|Abesinijo]], 1541. leta pa [[Suez]], a notranjost Afrike je ostala nekartirana vse do 18. in 19. stoletja, ko je po njej posegel evropski [[imperializem]]. === Kartografija v času velikih odkritij === [[Slika:MercatormapFullEurope16thcentury.jpg|thumb|300px|Mercatorjev zemljevid Evrope, 16. stoletje]] Ena glavnih pridobitev te dobe je dokončen zaton zamisli o Zemlji kot ravnini okrogle oblike v 15. stoletju. V kasnejših desetletjih, zlasti pa v 16. stoletju, so se začela močna stremljenja po čim bolj matematično natančni kartografiji in merjenju Zemlje. Zemljepisno širino je bilo namreč že moč izmeriti s pomočjo astronomskih [[efemeride|efemerid]]. Prav tako je bila merjena zemljepisna dolžina, a na začetku površno s pomočjo mrkov [[Jupiter|Jupitrovih]] [[naravni satelit|satelitov]] ter [[daljnogled]]a, šele z izumom [[kronometer|kronometra]] [[John Harrison|Johna Harrisona]] leta 1735 pa tudi natančno. V začetku 17. stoletja je prišlo tudi do zamisli o [[triangulacija|triangulacijskem]] merjenju, a je to prešlo v praktično uporabo šele v naslednjem stoletju. Velik del razvoja so prispevali nemški kartografi tistega časa. Po zapiskih Ameriga Vespuccija je [[Martin Waldseemüller]] osnoval zemljevid Amerike. Poleg njega sta znana še [[Peter Appian]] in [[Martin Behaim]], slednji je najverjetneje avtor prvega [[globus]]a. 18. stoletje pa je v tem pogledu zaznamoval [[Nemci|Nemec]] [[Johann Baptist Homann]], ki je izdelal niz svetovnih zemljevidov in na njih uporabljal senčenje za prikaz [[relief]]a. V zgodovino kartografije so se takrat vpisali tudi Nizozemci z [[Gerardus Mercator|Gerardusom Mercatorjem]], ki je naredil široko uporabljano [[Mercatorjeva projekcija|Mercatorjevo kartografsko projekcijo]] in zemljevid Evrope v šestih listih, pa tudi dva [[Atlas (kartografija)|atlasa]]; ter z [[Abraham Ortelius|Abrahamom Orteliusom]], avtorjem 87 različnih zemljevidov. Za Slovence je zanimiva italijanska kartografija, ki je upodabljala slovenske kraje. Iz srede 16. stoletja pa je ohranjen še ruski zemljevid, prikazujoč [[Moskovska država|Moskovsko državo]]. Francozi so se proslavili z [[Nicolas Sanson|Nicolasom Sansonom]], ki je leta 1667 napravil atlas. Na svojih zemljevidih so odpravili kup nepravilnosti srednjeveške kartografije, opustili so perspektivistično metodo in uvedli črtkanje ter [[izohipsa|izohipse]], slednje v 18. stoletju. Prvi [[topografski zemljevid]] je izšel tik pred [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] leta 1784. Predstavljala je [[Francija|Francijo]] v merilu 1:86.400. Nekaj let kasneje se je pojavil tudi topografski zemljevid [[Anglija|Anglije]]. Zemljevidi tega časa so bili že zelo natančni na območjih domačega sveta, a precej bolj popačeni pri prikazu oddaljenih ozemelj. === Razvoj geografske vede === {{glavni|Zgodnji zemljevidi sveta}} [[Slika:Mikhail Lomonosov.jpg|thumb|Mihail Vasiljevič Lomonosov]] Kljub hitremu napredku v spoznavanju sveta je razvoj same geografske vede potekal razmeroma počasi. Ta je bila namreč še vedno bolj ali manj omejena na [[matematična geografija|matematično geografijo]], pisanje potopisov in opisov pokrajin ter izdelavo zemljevidov. Številna popotovanja pa so pripomogla mnogo k spoznavanju množice naravnih pojavov, kot je [[vreme]], [[morski tok]]ovi in [[veter|vetrovi]]. [[Edmond Halley]] je tako izdelal zemljevid magnetnih motenj in vetrov ter postavil teorijo o [[Pasat|pasatnih vetrovih]]. Stekla so tudi prva [[geologija|geološka]] raziskovanja, katerih osrednja osebnost je [[Danci|Danec]] [[Nicolas Steno]], nastala je teorija [[plimovanje|plimovanja]], ki jo je razvil [[Isaac Newton]], izboljšan je bil termometer, [[Nikolaj Kopernik]] in [[Johannes Kepler]] pa sta prišla do več pomembnih astronomskih odkritij. Večino geografskih del 16. in 17. stoletja so predstavljale [[kozmografija|kozmografije]], tj. matematično-geografski opisi ali deskriptivni popisi prostora. Od tega pa je s svojim delom in predstavami odstopal Nizozemec [[Bernhardus Varenius]], ki je napisal znano delo ''Geographia generalis''. Slednja obravnava [[splošna geografija|splošno geografijo]], sicer pa je bil avtor mnenja, da bi se ta veda morala deliti na splošno in specialno ([[regionalna geografija|regionalno]]). Knjiga obravnava položaj in razsežnosti Zemlje, razporeditev kopnega in morja ter [[ozračje]], vodovje in gorovja. Opisuje še zemljepisno širino in dolžino ter [[klimatski pasovi|klimatske pasove]]. Preden je napisal knjigo o regionalni geografiji, je umrl. Prav tako je imel moderne poglede na geografsko znanost ruski strokovnjak [[Mihail Vasiljevič Lomonosov]], ki je bil na prvem mestu narovoslovec. Njegova dela se odlikujejo po dejstvu, da ne le popisujejo pojavov, temveč jih tudi razlagajo oziroma preučujejo. Tako je govora o [[sedimentne kamnine|sedimentih]], [[podnebje|podnebju]], [[meteorologija|meteoroloških]] pojavih in drugem. Lomonosov je dal tudi mnoge pobude za ruske raziskovalne odprave po Aziji ter se dotikal tudi [[ekonomska geografija|ekonomske geografije]], tako problemov kmetijstva kot [[demografija|demografskih]] vprašanj in nekaterih drugih področij. == Sodobna geografija 19. in 20. stoletja == [[Slika:Samuel Baker chased by an elephant.jpg|thumb|250px|Samuel Baker v afriški divjini]] 19. stoletje je geografiji prineslo razcvet novih zamisli ter drugačnih pogledov na samo znanost. Ker je bila razkrita že večina sveta, so se geografi začeli nagibati k analizi in razlagi množice nakopičenih podatkov, z raziskovalnega vidika pa so se odvijale zlasti odprave v notranjosti celin. === Sodobna zgodovina odkritij === Ker so velika odkritja 15., 16. in 17. stoletja na svetovnih zemljevidih kazala večinoma le obrise celin, je prišlo do različnih interesov po vpogledu v notranjost, pri čemer so prednjačili gospodarski in politični interesi imperialističnih evropskih držav. Tudi v ta namen so se osnovala geografska društva, prvo med njimi je bilo ''[[Société de Géographie]]'' (1821), sledilo pa mu je angleško ''[[Royal Geographical Society]]'' leta 1831. Rusko ''[[Geografičeskoje obščestvo]]'' je bilo ustanovljeno leta 1845. [[Slika:The Explorer A.E. Nordenskiöld (Georg von Rosen) - Nationalmuseum - 18399.tif|thumb|250px|Adolf Erik Nordenskiöld med raziskovanjem arktičnih območij]] Izmed vseh celin je bila najmanj poznana Afrika, kar je dalo povod mnogim odpravam. [[James Bruce]] je leta 1770 potoval do izvirov [[Modri Nil|Modrega Nila]], [[Mungo Park]] je prodrl do [[Gambija|Gambije]] in porečja [[Niger (reka)|Nigra]] 1795–1805, leta 1818 so bili popisani izviri rek [[Senegal (reka)|Senegal]] in [[Gambija (reka)|Gambija]], [[Hugh Clapperton]], [[Dixon Denham]] in [[Walter Oudney]] so dosegli [[Čadska kotlina|Čadsko kotlino]] leta 1822, Clapperton pa je vkup z [[Richard Lander|Richardom Landerjem]] raziskal še veletok Niger leta 1825. Leta 1850 je Nemec [[Heinrich Barth]] prvi prečkal [[Sahara|Saharo]]. Leta 1855 so se raziskovalci lotili [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]], tako sta raziskovalca [[Richard Francis Burton]] in [[John Hanning Speke]] od [[Zanzibar]]ja prodrla do [[Viktorijino jezero|Viktorijinega]] in [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]], [[Samuel Baker]] pa je našel [[Albertovo jezero]]. Pri raziskovanju Afrike je največjo vlogo odigral [[David Livingstone]], ki je organiziral več potovanj v notranjost afriške celine ter tam od [[malarija|malarije]] tudi umrl. Prvo potovanje leta 1849 ga je vodilo v [[Kalahari]], drugo potovanje 1852 preko [[Zambezi]]ja do [[Katanga|Katange]] in [[Angola|Angole]], nato pa do zahodne obale. Umrl je na svoji tretji poti, na kateri je bil odločen, da bo do potankosti raziskal območje, a ga je pri raziskovanju Tanganjiškega in [[Njaško jezero|Njaškega jezera]] dotolkla malarija. Njegovo delo je nadaljeval [[Wales|velški]] [[Američani|Američan]] [[Henry Stanley]], ki je raziskal [[Afriška velika jezera|vzhodnoafriško višavje]] in prodrl v kotlino [[Kongo (kotlina)|Kongo]] (1874–1877). Drugi del [[osrednja Afrika|ekvatorialne Afrike]] sta raziskovala [[Pierre de Brazza]] in [[Hermann Wissmann]], [[Fernão Pinto]] pa [[Mozambik]]. V drugi polovici 19. stoletja si je afriška ozemlja podredilo več evropskih držav, zaradi česar je prišlo do sistematskega raziskovanja teh razkosanih ozemelj, ki so jih opravljali državni raziskovalci. V azijski regiji je bila predmet raziskovanja kot prva gorata notranjost. S severa so tjakaj prodirali Rusi, z juga pa Angleži. Slednji so v tistem času opravili tudi dosledne geodetske meritve indijske podceline. V raziskovanju notranjosti so prodrli do [[tibet]]anske [[Lasa|Lhase]]. Za razvoj ruske geografije je bila takrat pomembna gradnja [[transsibirska železnica|transsibirske železnice]] in raziskave [[Tienšan]] (''Tian Shan''), [[Tibet]]a, [[Mongolija|Mongolije]] in severne Kitajske. Šved [[Sven Hedin]] se je podal v puščavo [[Gobi]], na Kitajsko pa Nemec [[Ferdinand von Richthofen]]. [[Peter Aleksejevič Kropotkin|Kropotkin]] je preučeval [[Vitimsko višavje]], [[Vladimir Obručev]] pa severovzhodno Sibirijo. Navkljub temu pa raziskovanje visokogorske Azije ni končano niti danes, saj [[Rusi]], [[Švicarji]], [[Američani]] in drugi prirejajo redne raziskovalne ekspedicije v te predele sveta, tj. [[Pamir]], [[Himalaja|Himalajo]], Tienšan, idr. [[Slika:Bathyscaphe Trieste.jpg|thumb|250px|[[Batiskaf Trieste]] se je spustil na dno Marianskega jarka]] Obale Avstralije sta dokončno raziskala [[George Bass]] in [[Matthew Flinders]] ob koncu 18. stoletja, ta čas pa je bila celina preimenovana iz Nove Holandije v Avstralijo. [[Edward Eyre]] je okoli leta 1839 popisal porečji rek [[Murray]] in [[Darling]], [[Charles Sturt]] in [[Peter Warburton]] pa sta se v drugi polovici 19. stoletja podala v notranjost pustinje. Razkrivanja zemelj [[Južna Amerika|Južne Amerike]] je v tem času izvajal [[Alexander von Humboldt]], in sicer na območju [[Andi|Andov]] med letoma 1789 in 1804. Francoz [[Alcide d'Orbigny]] je na svojih potovanjih obiskal jug [[Brazilija|Brazilije]], [[Urugvaj]] in sever [[Argentina|Argentine]], prišlo pa je tudi do bolj podrobnih preiskav porečja Amazonke in [[Patagonija|Patagonije]], slednje je opravil Argentinec [[Francisco Moreno]]. Na severnih območjih je bil dodobra raziskan [[Davisov preliv]] in [[Baffinov zaliv]], [[John Ross]] pa je prišel do magnetnega severnega tečaja na poti med letoma 1829 in 1833. Znan je tudi [[John Franklin]], ki je severna polarna območja raziskoval leta 1845, odprava [[Adolf von Nordenskiöld|Adolfa von Nordenskiölda]] pa je leta 1879 kot prva objadrala evrazijsko obalo. [[Avstrijci|Avstrijski]] raziskovalci so prišli do [[Dežela Franca Jožefa|Dežele Franca Jožefa]] 1871. leta. Poznejša raziskovanja so obdelovala obale [[Grenlandija|Grenlandije]], [[Norvežani|Norvežan]] [[Fridtjof Nansen]] pa je dosegel [[Novosibirski otoki|Novosibirske otoke]] ter [[Spitsbergi|Spitsberge]] in se povzpel do 86° severne zemljepisne širine. Raziskovalec [[Robert Peary]] je bil prvi človek, ki je obiskal [[severni tečaj]], in sicer leta 1909. Sledilo mu je še več odprav, večinoma z letali. Med obema vojnama so največ znanja z odpravami pridobili [[Sovjetska zveza|Sovjeti]]. Interes za južna morja je po raziskovanjih Cooka in odkritju Avstralije bolj ali manj zamrl, prebudil pa se je šele leta 1819, ko je nemški raziskovalec z rusko odpravo [[Fabian von Bellinghausen]] na svojem plutju okoli sveta odkril [[Antarktika|Antarktiko]]. Sledili so mu kapitan kitolovec [[John Balleny]], admiral [[Jules d'Urville]] in [[Charles Wilkes]]. Leta 1842 je [[James Ross]] odkril del [[Viktorijina dežela|Viktorijine dežele]] na Antarktiki, [[Rossovo morje]] in [[Velika ledena bariera|Veliko ledeno bariero]]. Na sam [[južni pol]] sta se skoraj istočasno odpravili odpravi [[Roald Amundsen|Roalda Amundsena]] in Angleža [[Robert Falcon Scott|Roberta Falcona Scotta]], prva pa je angleško odpravo prehitela skoraj za mesec dni in dosegla pol 14. decembra 1911 ter se varno vrnila v domovino, medtem ko je Scottova odprava končala svojo pot s smrtjo na [[Rossova ledena polica|Rossovi ledeni polici]] v težkih vremenskih razmerah. Raziskovanje Antarktike se je nadaljevalo med obema svetovnima vojnama z večinoma ameriškimi odpravami in dovršeno opremo, med drugim letali. 20. stoletje je zaznamovalo raziskovanje svetovnih oceanov: ladje [[Challenger]], [[Tuscarora]], [[Fram (ladja)|Fram]], [[Gaselle]], [[Discovery]], [[Meteor]], [[Vitjaz]], [[Discovery II]], [[Smith]], [[Ob]] idr. so preučevale podmorske reliefe, [[Morska biologija|biologijo morij]] in druge značilnosti. == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== * Bowen, M. (1981). ''Empiricism and Geographical Thought from Francis Bacon to Alexander von Humboldt''. Cambridge University Press. * Casey, E. (2013).'' The Fate of Place: A philosophical history''. University of California Press. * Earle, C., Kenzer, M. S., & Mathewson, K. (Eds.). (1995). ''Concepts in Human Geography''. Rowman & Littlefield Publishers. *John Brian Harley and David Woodward. (eds.) ''The History of Cartography'' series Chicago: University of Chicago Press, 1987 *Hsu, Mei-ling. "The Qin Maps: A Clue to Later Chinese Cartographic Development," ''Imago Mundi'' (Volume 45, 1993): 90–100. * Livingstone, D. (1993). ''The Geographical Tradition: Episodes in the history of a contested enterprise''. Wiley-Blackwell. *Martin, Geoffrey J. ''All Possible Worlds: A History of Geographical Ideas.'' New York: Oxford University Press, 2005. *Needham, Joseph (1986). ''Science and Civilization in China: Volume 3''. Taipei: Caves Books, Ltd. *Needham, Joseph (1986). ''Science and Civilization in China: Volume 4, Part 3''. Taipei: Caves Books, Ltd. * {{navedi knjigo| author=Vrišer, I. |year=1998 |title=Uvod v geografijo |location=Ljubljana |publisher=Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani |isbn=961-6200-71-2 |cobiss=73522688}} ==Zunanje povezave== *[http://www.hti.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=moa&cc=moa&key=title&page=browse&value=encyclop%C3%A6dia+of+geography&Submit=Quick+Browse ''The Encyclopædia of Geography: comprising a complete description of the earth, physical, statistical, civil, and political''], 1852, Hugh Murray, 1779–1846, et al. (Philadelphia: Blanchard and Lea) at the University of Michigan Making of America site. *{{navedi knjigo|title=Geographical and industrial studies; Asia|last=Allen|first=Nellie Burnham|year=1916|publisher=Ginn and company|url=https://archive.org/details/geographicaland03allegoog|access-date=24 April 2014}} *{{navedi knjigo|title=Peoples and countries|last=Smith|first=Joseph Russell|volume=1 of Human Geography|year=1921|publisher=John C. Winston Company|url=https://books.google.com/books?id=edFAAAAAIAAJ|access-date=24 April 2014}} *[https://books.google.it/books?id=u8fdsgEACAAJ&dq=The+Story+of+Maps&hl=en ''The Story of Maps''], a history of cartography; why North is at the "top" of a map, how they surveyed all of Europe and other interesting facts. {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija]] [[Kategorija:Zgodovina družboslovja|Geografija]] 7fyfn4l0ppzw0hkcxe8m7cwy2dhc18r 0 69921 6744697 6743081 2026-08-30T15:40:51Z ~2026-45085-22 264465 /* S   */ 6744697 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov]] * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak -]] [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Kristijan Rakovski|Kristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[V. Volodarski]] (Mojsej Goldstein) * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] mkhwskf6vbvogspjcoaq82rf1edd03f 6744699 6744697 2026-08-30T15:43:04Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6744699 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov]] * Vladimir Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak -]] [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Kristijan Rakovski|Kristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[V. Volodarski]] (Mojsej Goldstein) * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] 3u44t2p2j0pieqve45boh9cb7mmr72n 6744711 6744699 2026-08-30T16:00:13Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6744711 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - Jurij H. Lutovinov - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] 26mzzh4q2ltvy2ppm4djxsqd74jz8nf 6744714 6744711 2026-08-30T16:07:50Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6744714 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] l5bn9pyoeapvvglpktbxl78o1sn98ne 6744852 6744714 2026-08-30T22:35:27Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6744852 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] an7sjze8uxtfqzpeutejg3pqmbb1vtt 0 71578 6744906 6140288 2026-08-31T08:04:32Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6744906 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovaki|slovaških]] [[diplomat]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovakov|Slovaška|slovaških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Peter Burian]] == Č == * [[Ján Čarnogurský]] == F == * [[Ján Figeľ]] == H == * [[Pavol Hamžík]] == K == * [[Ivan Korčok]] * [[Ján Kubiš]] *[[Eduard Kukan]] == L == * [[Miroslav Lajčák]] == M == * [[Jozef Moravčík]] == O == * [[Štefan Osuský]] == S == * [[Juraj Schenk]] *[[Rudolf Schuster]] == Š == * [[Maroš Šefčovič]] * [[Milan Štefanik]] == T == * [[Peter Tomka]] == W == * [[Peter Weiss (politik)|Peter Weiss]] {{seznami narodov po poklicu|diplomatov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovakov|Diplomati]] [[Kategorija:Slovaški diplomati|*]] tm9honhcnuwxbe4tcfu5rmmycjjk5ue 0 72618 6744682 6738849 2026-08-30T15:14:03Z Erardo Galbi 166658 6744682 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{reklama}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] |grb=Šmarješke Toplice.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Smarjeske Toplice.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=34,2 |prebivalstvo=3606 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1831 |ženske=1775 |splet=https://www.smarjeske-toplice.si/|sedež=[[Šmarjeta]]}} '''Občina Šmarješke Toplice''' je ena mlajših in manjših občin v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Šmarjeta|Šmarjeti]]. ima okoli 3.600 prebivalcev (2025). Svojo samostojno pot je pričela 1. januarja 2007 z odcepitvijo od [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]]. V novonastali občini sta se združili dve krajevni skupnosti - Krajevna skupnost [[Bela Cerkev]] in Krajevna skupnost [[Šmarjeta]]. Območje Občine Šmarješke Toplice leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Površina obsega 34,2&nbsp;km² in meji na občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], [[Občina Škocjan|Škocjan]], [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] in omenjeno [[Mestna občina Novo mesto|Mestno občino Novo mesto]]<ref name="smarjeske-toplice.si">{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|title=Občina Šmarješke Toplice|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827200556/http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|url-status=dead}}</ref>. == Simbolika grba Občine Šmarješke Toplice == Osrednji simbol grba je okrogel vrč (za vodo ali vino) z dvema ročajema, ki simbolizira združitev dveh krajevnih skupnosti (Krajevna skupnost Šmarjeta in Krajevna skupnost Bela Cerkev) v skupno občino Šmarješke Toplice v letu 2007. Vrč kot tak je tudi simbol gostoljubja prebivalcev in zavzema pomembno mesto v vsaki zidanici. Krog v vrču predstavlja sonce (vrtec Sonček) ali zrelo grozdno jagodo iz katere se na področju Šmarjeških Toplic prideluje kakovostno vino. Polje grba se deli na štiri enote: dve zeleni enoti predstavljata dve vinorodni področji – Koglo in Vinji vrh in dve modri enoti najpomembnejša vodotoka na območju občine- reko Krko in potok Raduljo. Deljeno modro polje simbolizira tudi dve, za to področje najpomembnejši obliki naravnega vira, termalno in pitno vodo. == O občini Šmarješke Toplice == Južno območje občine je strateško pomembno, saj se navezuje na pomembno avtocestno povezavo med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Zagreb]]om ter reko [[Krka|Krko]]. Pokrajina je zelo raznolika, razgibana in pestra. Razprostira se med dvema vinorodnima gričema Koglo (417 m) in Vinji vrh (392 m), ki sta na prisojni legi porasla z vinsko trto, na osojni pa predvsem z bukovimi gozdovi. Obe vinski gorici sta tudi odlični izletniški izhodišči in razgledni točki. Občina Šmarješke Toplice ima dve pobrateni občini: prekmursko [[Občina Cankova|Občino Cankova]] in Občino Teplice nad Bečvou iz Češke<ref name="smarjeske-toplice.si"/>. Občino Šmarješke Toplice vse od njenega nastanka vodi županja [[Bernardka Krnc]].[[Slika:Hiša žive dediščine, Bala Cerkev.jpg|221x221px|Hiša žive dediščine, Bela Cerkev|sličica]]Občina je reliefno razgibana in sestavljena iz 24 vasi, za katere je značilna razpršena poselitev. Ima tri večja središča. Eno od teh je naselje Šmarješke Toplice, kjer se nahaja osrednji turistični objekt ‒ zdravilišče Terme Šmarješke Toplice. Šmarješke Toplice, ki so v preteklosti nosile ime Jezerske toplice, so največje naselje v občini. Šmarjeta, ki je bila pred ustanovitvijo samostojne občine sedež Krajevne skupnosti Šmarjeta, je sedaj upravno, administrativno in izobraževalno središče z občinsko stavbo, zdravstvenim domom ter lekarno, Osnovno šolo Šmarjeta in vrtcem Sonček, domom za ostarele, župnijskim uradom in vaškim jedrom, ki se je oblikovalo okoli župnijske cerkve svete Marjete. Tretje središče predstavlja vas Bela Cerkev, ki je bila pred ustanovitvijo občine središče Krajevne skupnosti Bela Cerkev in ima v občini sedaj predvsem pomembno vlogo družabnega središča. Družabno vaško življenje se odvija predvsem v Hiši žive dediščine, ki nosi slogan »''Iz narave in preteklosti za prihodnost''« in stoji v centru vaškega trga na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata, po 110 letih delovanja, zaprla leta 1970. Aktivno delovanje lokalnih društev, prireditve in organizirana vaška druženja, ki se odvijajo v Hiši žive dediščine, privabijo v Belo Cerkev veliko obiskovalcev. Prva omemba kraja v pisnih virih, je bila leta 1074 omemba področja Vinjega vrha v listini, ki sta jo sestavila freisinški škof in oglejski patriarh. Listina je določala, da mora škof patriarhu prepustiti 10 kmetij na Vinjem vrhu. Sestavljena je bila 15. junija in občina Šmarješke Toplice na ta datum vsako leto praznuje svoj občinski praznik.<ref name="smarjeske-toplice.si"/> V železni dobi je stalo na Velikem Vinjem vrhu mogočno utrjeno naselje oz. gradišče. Zgrajeno je bilo v 8. stoletju pr. n. št. in opuščeno po rimski zasedbi konec 1. stoletja pr. n. št. Pomemben vir za raziskovanje takratnega življenja so še zdaj vidna grobišča in ostanki obzidja na bližnjih grebenih in pobočjih.[[Slika:Cerkev sv. marjete, Šmarjeta.jpg|233x233px|Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|sličica]]Sprva so umrle pokopavali v rodovnih gomilah, pozneje pa na planih grobiščih. Arheološke najdbe pričajo, da je območje Šmarjete v starejši železni dobi doživelo velik razcvet. Središče na Velikem Vinjem vrhu je obvladovalo dolino ob spodnjem toku Krke in dolenjsko gričevje vse do doline Mirne. Blagostanje prebivalstva je temeljilo na železarstvu, kovaštvu in tovorništvu. Tedanjo družbo na širšem dolenjskem ozemlju prikazujejo upodobitve na situlah, kovinskih posodah v obliki vedra. V širšem slovenskem prostoru je občina poznana predvsem po zdraviliškem turizmu, ki se razvija v enem od najsodobnejših slovenskih termalnih središč. Naravne danosti nudijo pestro ponudbo športnih aktivnosti in doživetij v neposrednem stiku z naravo. Bogata kulturna in zgodovinska dediščina se razkriva v arheoloških najdbah ter v raznovrstni sakralni in etnološki dediščini. Vse omenjene znamenitosti so povezane v dveh tematskih poteh: tematski in vodni poti »Vir življenjske energije«. Pod sakralno dediščino štejemo številne lokalne cerkve, ki jih je na območju občine kar 14 in so posvečene različnim svetnikom. Občino Šmarješke Toplice sestavlja 24 vasi in zaselkov. Naselja v občini so: [[Bela Cerkev]], [[Brezovica, Šmarješke Toplice|Brezovica]], [[Čelevec]], [[Dol pri Šmarjeti]], [[Dolenje Kronovo]], [[Draga, Šmarješke Toplice|Draga]], [[Družinska vas]], [[Gorenja vas pri Šmarjeti]], [[Gradenje]], [[Grič pri Klevevžu]], [[Hrib, Šmarješke Toplice|Hrib]], [[Koglo]], [[Mala Strmica]], [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], [[Radovlja]], [[Sela pri Zburah]], [[Sela, Šmarješke Toplice|Sela]], [[Strelac]], [[Šmarješke Toplice]], '''[[Šmarjeta]]''', [[Vinica pri Šmarjeti]], [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], [[Zbure]], [[Žaloviče]]. == Naravne znamenitosti == [[Slika:Indijski lotos.jpg|176x176px|Indijski lotos, park Šmarješke Toplice|sličica]] Območje občine Šmarješke Toplice je bogato z naravnimi danostmi. Pokrajino sestavljajo nižinske poplavne ravnice, naključni izviri tople termalne vode, z gozdovi porasla pobočja in z vinogradi obrasli vinski gorici [[Koglo]] in [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji vrh]]. Najpomembnejša naravna vrednota na območju je voda, ki je skozi stoletja odločilno vplivala na oblikovanje tukajšnje pokrajine. Območje je prepleteno s številnimi manjšimi potoki in izviri termalne vode, za prebivalce tega območja pa je predvsem pomembna bogata zaloga podtalnice. Voda je z nanosi materiala ustvarila obsežne ravnice, ki jih zaradi rodovitnosti obdajajo polja, njive ter travniki. Območje [[Soteska|soteske]] potoka [[Radulja|Radulje]] z brzicami in Spodnjo ter Zgornjo Klevevško jamo v predelu imenovanem [[Klevevž]] je vključeno v varovano okolje Nature 2000 in predstavlja eno od pomembnejših naravnih znamenitosti. Jami sta bili v preteklosti sicer raziskani, vendar za obiskovalce nista odprti. V Klevevž domačini poleti prihajajo predvsem zaradi izvira tople vode, ki je ograjen z manjšim betonskim bazenom in kjer se lahko v vročih poletnih mesecih osvežijo v vodi, ki ima stalno temperaturo od 21 do 25&nbsp;°C. Potok Radulja v svojem srednjem toku ni več tako živahen in se v celoti umiri, kar je privedlo do nastanka [[Mokrišče|mokrišča]] [[Zdravci]], ki je eno največjih mokrišč na Dolenjskem<ref>{{Navedi knjigo|title=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|last=Pungerčar|first=Majda, ur.|publisher=Založba Goga, Novo mesto|year=2009|isbn=978-961-6421-81-2|location=|page=|cobiss=}}</ref>. V parku zdravilišča [[Terme Šmarješke Toplice]] v jezercu, ki ga napaja topla termalna voda, uspeva redka vodna rastlina imenovana [[indijski lotos]]. Poleti se nad gladino jezerca dvignejo rožnati cvetovi rastline, katere domovina so predeli Azije in Avstralije. Prav topla termalna voda je zaslužna, da občutljivi lotos, ki v naravi uspeva v toplejših predelih sveta, preživi tudi ostre zime v Šmarjeških Toplicah. V bližini vasi [[Bela Cerkev]] se nahaja manjši kraški rov, ki so jo domačini poimenovali Škratova luknja. Ime naj bi dobila po nekdanjih majhnih in mističnih prebivalcih, ki so nekdaj prebivali v njenem zavetju. == Kulturne znamenitosti == [[Slika:Vodnjak v zdraviliškem parku.jpg|233x233px|sličica|Vodnjak s kipom žene z vrčem v parku Term Šmarješke Toplice]] Kulturno dediščino kraja predstavljata za oglede turistov urejeni in odprti rojstni hiši dveh pomembnih zgodovinskih osebnosti: v [[Vinica pri Šmarjeti|Vinici]] rojstna hiša duhovnika [[Janez Zalokar|Janeza Zalokar]]<nowiki/>ja in v [[Šmarjeta|Šmarjeti]] rojstna hiša [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]], raziskovalca ljudske ornamentike. V parku Term Šmarješke Toplice si lahko ogledamo star litoželezni vodnjak s kipom žene, skozi katerega je bila speljana prva pitna voda in razvaline gradu Štrlek do katerih vodi gozdna sprehajalna pot. Pod kulturne znamenitosti sodijo tudi razvaline [[Grad Klevevž|gradu Klevevž]], nekdaj pomembnega gospodarsko-upravnega središča freisinških škofov na Dolenjskem, ki pa je bil leta 1942 popolnoma požgan. Med pomembne kulturne znamenitosti kraja sodi tudi Hiša žive dediščine s sloganom »Iz narave in preteklost za prihodnost«. Gre za objekt, ki je nastal na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, v kateri je pouk potekal kar 110 let. Prostori stavbe so namenjeni delovanju društev in stalnima razstavama arheološke zbirke replik najdb na področju občine in razstavo šolskega inventarja in učnih pripomočkov učencev stare šole. Naravne in kulturne znamenitosti občine Šmarješke Toplice si je mogoče ogledati v sklopu dveh urejenih tematskih poteh – vodni in tematski poti imenovani »Vir življenjske energije«. Občinske znamenitosti pa lahko spoznate tudi ob vožnji s kolesom v kolesarski poti imenovani »Šmarješka kolesnica«. == Hiša žive dediščine "''Iz narave in preteklosti za prihodnost''" == V Hiši žive dediščine s sloganom ''»Iz narave in preteklost za prihodnost«'' je 15. junija 2015 zaživel medgeneracijski interpretativni center dediščine. Projekt na področju turizma, ohranjanja ter interpretacije naravne in kulturne dediščine, je bil realiziran s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo. Hiša žive dediščine stoji na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata zaprla v letu 1970. Vsebina hiše ponuja vpogled v življenje lokalnih prebivalcev skozi različne zorne kote in zgodovinska obdobja. Sprehod po posameznih tematskih sobah nas popelje od daljne preteklosti vse do živahnega utripa sedanjosti. V Zwittrovi dvorani, ki nosi ime po zgodovinarju dr. Franu Zwittru, rojenem v Beli Cerkvi, si je mogoče ogledati predstavitveni film občine Šmarješke Toplice. V enološkem laboratoriju se obiskovalci lahko seznanijo z lokalnim vinogradništvom in vinarstvom, najbolj razširjenima dejavnostima na področju Šmarješki Toplic, kulinarično dediščino kraja pa je moč spoznati v Sobi žive dediščine. V Sobi ustvarjalnosti je na ogled začasna razstava inventarja stare šole in učnih pripomočkov bivših učencev. V daljno preteklost obiskovalce popelje Dežela arheologije. V njej se sprehodimo skozi obdobje prazgodovine, antike, preseljevanja narodov in preko razstavljenih replik, najdenih na širšem območju Vinjega vrha, spoznamo način življenja tukajšnjih prebivalcev. V Sobi naših prednikov spoznamo življenje in delo pomembnih lokalnih osebnosti. V Škratovi soba najmlajši obiskovalci spoznajo zgodbo o belocerkovškem škratu Viniju in druge lokalne pripovedke. Simbol Hiše žive dediščine je Orant ali molivec, bronast obesek v podobni človeške figure, najden na pobočjih Vinjega vrha. Obesek upodablja človeško postavo, ki prestopa krog in s tem simbolizira podiranje meja in stopanje iz okov vsakdana. == Tematska pot »Vir življenjske energije« == Občina Šmarješke Toplice je v letu 2012 s pomočjo evropskih sredstev LEADER uredila tematsko pot »Vir življenjske energije«. V tematski poti je povezala štiri tematske točke, ki reprezentirajo pomembno kulturno in naravno dediščino kraja in se prepletajo z zgodovinsko, etnološko, romarsko, športno-rekreativno in kulinarično vsebino. Možen je obisk posameznih točk tematske poti, ki so organizirane kot samostojne enote ali krožen ogled vseh štirih točk z izhodiščem v Šmarjeških Toplicah in končno postajo v Beli Cerkvi. Za urejenost točk na tematski poti skrbi Občina in domačini, ki s čistilnimi akcijami poskrbijo, da so točke privlačne in dostopne za obiskovalce in turiste. Točke združujejo pomembne elemente nepremične, predvsem stavbne dediščine in nesnovne kulturne dediščine kraja.  Prvo točko na tematski poti predstavljajo ostaline in ruševine nekdanjega gradu Štrlek, ki se nahajajo v gozdu ob kompleksu Term Šmarješke Toplice, pomembnega nosilca zdraviliškega turizma v Sloveniji. V Šmarješke Toplice Terme vsako leto privabijo več kot 93.000 turistov in izletnikov. Do razvalin iz zdraviliškega parka vodi urejena sprehajalna pot, ki se zaključi tik ob ruševinah na opazovalnem podestu, kjer je nameščena tudi informativna tabla. Na območju občine Šmarješke Toplice je v preteklost stalo pet gradov zato se je področje imenovalo »dolina gradov« in edini danes še vidni ostanek nekdanjih gradov so prav razvaline gradu Štrlek, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen že leta 1247. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Mokronoga brez dovoljenja tedanjih lastnikov posesti zato je bil grad eden redkih primerkov »črne gradnje« tistega časa. Grad je bil prav iz teh razlogov zelo kmalu porušen. Razvaline gradu so vključene v register spomenikov nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena. Druga točka tematske poti je vinska gorica Koglo s cerkvijo svetega Lenarta na najvišji točki občine, na nadmorski višini 417m. Na Koglem je nekdaj stal gradič Kozjak, ki je bil prva utrdba proti Ogrom. Cerkev sv. Lenarta je bila v pisnih virih prvič omenjena v 17. stoletju. Najprej je bila grajena v gotskem slogu in kasneje barokizirana. Ob cerkvi je postavljena razgledna ploščad, ki odpira pogled na dolino reke Krke, Gorjance, Kočevski gozd, Novomeško kotlino in Šentjernejsko polje. Pot iz Šmarjeških Toplic do Koglega vodi med vinogradi in zidanicami, ki so značilne za vinske gorice. Na Koglem stoji tudi zidanica Bregač, prva zidanica, ki je odprla svoja vrata turistom v inovativne projektu imenovanem Zidaniški turizem. [[Slika:3. Cerkev Karmelske matere božje, Slape.jpg|sličica|304x304px|Cerkev Karmelske matere božje, Slape]] Tretja točka tematske poti je pri cerkvi Karmelske matere božje v Slapah. Grajska cerkev je bila sezidana v letih 1622 - 1628. Sedanja zgradba je nasledila starejšo srednjeveško stavbo. Nastanek cerkve je povezan z lastniki gradu Klevevž, družino Moscon, ki so cerkev postavili kot njihovo družinsko grobno cerkev. Na pokopališču, ki obkroža cerkev je večje število nagrobnih spomenikov med katerimi izstopa grobno polje družine Ulm, zadnjih lastnikov gradu Klevevž. Cerkev in pripadajoče pokopališče je pomemben zgodovinski spomenik kulturne dediščine. Mogoč je ogled notranjosti cerkve z grobnico lastnikov gradu Klevevž in grobnega polja plemiške družine na pokopališču. V neposredni bližini Slap je pomembna lokalna naravna znamenitost Klevevž, ki združuje sotesko potoka Radulje s slapovi in brzicami ter dvema kraškima jamama ter naraven termalni izvir ujet v kamnit bazen, kjer ima voda konstantno temperaturo 23&nbsp;°C skozi celo leto. Zadnja točka tematske poti je Škratova luknja v vasi Bela Cerkev. Škratovo luknjo imenujejo domačini manjšo jamo z rovom, ki leži pod vasjo Bela Cerkev in v kateri naj bi po ljudskem izročilu v preteklosti živeli škratje. Ti so bili prijazne narave in so domačinom pomagali. Mir v vasi naj bi skalil nadut mladenič, ki se je nekega dne preselil v vas. Škratov ni maral in jih je preganja. Ti se z njim niso želeli prerekati in so se po svojem rovu umaknili na bližnji Vinji vrh. Ljudje, ki so ostali brez pomoči škratov, so mladeniča izgnali iz vasi, vendar se škratje kljub temu niso vrnili. Najstarejši škrat pa se je odločil, da bo ljudem vseeno pomagal, vendar se jim ni nikoli prikazal ob belem dnevu. Do Škratove luknje vodi urejena sprehajalna pot, urejen je tudi dostop do jame v kateri obiskovalce pozdravi kip škrata. Točko Škratova luknja zavzeto promovirajo domačini sami z razširjanjem zgodbe o belocerkovških škratih med obiskovalce vasi ter promociji z iznajdbo posebnih jedi, ki nosijo ime po škratih in jih vključujejo v gostinsko in kulinarično ponudbo kraja (škratova klobasa, škratova »moč«). == Znane zgodovinske osebnosti<ref>{{Navedi knjigo|title=Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice|last=Cvelbar, France in Stane Granda|first=|publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta in Založba Goga Novo mesto|year=2007|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Šmarješke Toplice}} [[Slika:Grob družine Majzelj in Zwitter.jpg|175x175px|Grob družine Majzelj in Zwitter, Bela Cerkev|sličica]] ==== Fran Zwitter (24.10.1905 – 14.4.1988) ==== [[Fran Zwitter]] je bil rojen v Beli Cerkvi v hiši svojega deda Frana Majzlja. Po študiju zgodovine in geografije v Ljubljani in na Dunaju je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1928 diplomiral in naslednje leto doktoriral. V letih 1930–32 se je izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka. Leta 1938 je postal prvi učitelj za zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi. Med letoma 1952 in 1954 je bil rektor Univerze v Ljubljani, sicer pa je bil redni profesor do upokojitve leta 1975. Od leta 1958 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg zgodovine mest in socialne zgodovine ga je vseskozi zanimala nacionalno politična problematika. Zwittrova bibliografija šteje več kot 300 enot, od tega 11 knjig in 100 pomembnejših razprav. Ker je bil zelo navezan na rodno Belo Cerkev, je bila njegova zadnja želja, da je v svoji rojstni vasi tudi pokopan. ==== Jože Karlovšek (12.2.1900 – 22.10.1963) ==== [[Slika:Karlovškova rojstna hiša, Šmarjeta.jpg|197x197px|Rojstna hiša Jožeta Kalovška, Šmarjeta|sličica]][[Jože Karlovšek]] je bil rojen v Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na gradbeni šoli v Ljubljani. Delal je kot gradbeni tehnik, nadzornik, projektant in na koncu kot učitelj tehničnih predmetov na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden od ustanoviteljev Tovarne fine keramike Dekor v Ljubljani leta 1931. Njegova velika ljubezen so bili stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in slovanska mitologija. Ornamente je najprej zbiral, nato pa tudi sam ustvarjal. Z lastno tehniko, ki jo je tudi patentiral, je slikal na les najrazličnejše motive, večinoma prevzete iz slovanske mitologije. Karlovšek je gradivo, ki ga je zbral ob svojih raziskavah, objavil v več knjigah, od katerih so pomembnejše: Slovenska hiša, Umetnostna obrt – splošen razvoj in naš slog, Slovenski domovi in zbirka razglednic Dekorativna umetnost. V različnih revijah je redno objavljal članke in razprave s področja ljudske umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. Pred vhodom v hišo stoji doprsni kip Jožeta Karlovška. ==== Janez Zalokar (26.6.1792 – 7.9.1872) ==== [[Slika:Rojstna hiša Janeza Zalokarja.jpg|132x132px|sličica|Rojstna hiša Janeza Zalokarja, Vinica pri Šmarjeti]] [[Janez Zalokar]] je bil rojen na Vinici pri Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral teologijo v Ljubljani in bil leta 1815 posvečen v duhovnika. Duhovniška služba ga je kot kaplana popeljala najprej v Metliko in nato kot župnika najprej v Tržič in nazadnje v Škocjan. Ko je nastopil službo v Škocjanu, je bil njegov cilj čim bolj pomagati svojim župljanom in nanje prenesti čim več svojega vsestranskega znanja. Zanimala ga je zdravstvena problematika, bil je podpornik homeopatije, spodbujal je sadjarstvo, dobro je poznal kmetovanje, ljudi je učil, kako iz kmetovanja živeti in z njim tudi zaslužiti. Leta 1854 je napisal knjigo Umno kmetovanje in gospodarstvo. Gre za prvo knjigo v slovenščini, ki opisuje vse kmetijske panoge skupaj. Ukvarjal se je tudi z jezikoslovjem. Tako je M. Cigaletu pomagal sestaviti slovensko-nemški slovar, ki je zajemal 14.000 gesel. V Bleiweisovih Novicah je objavil svoj model pisanja rodovnika, še danes znan kot Zalokarjev rodovnik. V Zalokarjevi rojstni hiši na Vinici je danes na ogled muzejska zbirka predmetov in pohištva. [[Slika:Janez Volčič, Zgodovina šmarješke fare.jpg|132x132px|Janez Volčič, Zgodovina Šmarješke fare, foto: M. Fekonja|sličica]] ==== Janez Volčič (27.4.1825 – 14.12.1887) ==== [[Janez Volčič]] je bil rojen v Gabrovem v župniji Škofja Loka. Po zaključeni gimnaziji v Novem mestu in Ljubljani je študiral teologijo in bil leta 1849 posvečen v duhovnika. Duhovniški poklic je opravljal kot kaplan v Horjulu in Semiču, kot župnik v Dragatušu in Podgradu, leta 1875 pa je prišel v Šmarjeto. V času službovanja v Horjulu je začel prvi na Slovenskem z majniško pobožnostjo v čast Mariji in jo poimenoval šmarnice. Kjerkoli je služboval, je skrbel za ureditev notranjosti in zunanjosti cerkva. Leta 1887, tik pred smrtjo, je Volčič dokončal rokopis knjige z naslovom Zgodovina šmarješke fare. V njej je podrobno opisal življenje in navade tukajšnjih prebivalcev. Knjiga še danes predstavlja pomemben vir za raziskovanje preteklosti območja občine Šmarješke Toplice. == Gospodarstvo == [[Slika:Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti.jpg|133x133px|Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti|sličica]] Področje občine Šmarješke Toplice se nahaja na podeželju in pred pol stoletja je tu močno prevladovala kmetijska dejavnost. Danes je na območju občine registriranih 147 kmetijskih gospodarstev, čistih kmečkih gospodinjstev, katerih edini prihodek predstavlja kmečka dejavnost, pa je le 7. Ostali lastniki kmetij so zaposleni, kmetijstvo jim predstavlja le dopolnilno dejavnost. Kmetijske površine v občini so manjše, večina kmetij obsega do 10 hektarjev kmetijskih površin. Med pomembnejše kmetijske panoge sodita živinoreja in poljedelstvo. V živinorejski panogi sta izraziti govedoreja in prašičereja, v poljedelstvu pa gojenje žit in krmnih rastlin. Danes je še vedno ohranjenih 37% kmetijskih obdelovanih površin, vendar med najmočnejšo gospodarsko panogo sodi turizem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|title=STRATEGIJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA OBDOBJE 2010–2015|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice, Kmetijstvo|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827210937/http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Pokrajina in polja, Šmarješke Toplice.jpg|135x135px|sličica|Pokrajina, Šmarjeta]]V občini imata večstoletno tradicijo čebelarstvo in mlinarstvo. Edini še delujoči mlin na območju občine, je mlin družine Košak z več kot dvestoletno tradicijo, katerega proces proizvodnje moke si lahko ogledajo tudi obiskovalci. Čebelarstvo Gorenc ima urejeno muzejsko zbirko čebelarstva in manjšo trgovino z različnimi vrstami medu in medenimi izdelki. Prebivalci občine Šmarješke Toplice so zaposleni v sekundarnih (gradbeništvo, proizvodnja) in terciarnih (promet, trgovina, turizem) gospodarskih dejavnostih v Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, Šentjerneju in Šmarjeti. V Šmarjeških Toplicah so glavni zaposlovalec zdravilišče [[Terme Krka]], v Šmarjeti tovarna Plastoform, ki izdeluje plastične elemente, zaposluje pa približno 190 delavcev, v Novem mestu pa sta največja zaposlovalca [[Krka (podjetje)|tovarna zdravil Krka]] in tovarna vozil [[Industrija motornih vozil|Revoz]]. Ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti v občini je prav zdraviliški turizem, ki se odvija v zdravilišču [[Terme Krka|Term Krka]]. == Turizem<ref>{{Navedi knjigo|title=Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice|last=|first=|publisher=Občina Šmarješke Toplice in Konvikt, d.o.o.|year=2008|isbn=|url=http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|page=|cobiss=|access-date=2016-07-12|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827222626/http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|url-status=dead}}</ref> == [[Slika:Terme Šmarješke Toplice.jpg|134x134px|sličica|Kompleks Term Šmarješke Toplice]] Šmarješke Toplice imajo vse potrebne pogoje tako za izvedbo dnevnih izletov kot za stacionarni turizem. Gostje imajo neštete možnosti za športne aktivnosti (nordijska hoja, tek, pohodništvo, kolesarjenje, rolanje, plavanje, padalstvo, kajakaštvo, jahanje), k čemur jih še bolj pritegne razgibana in zelena pokrajina. V tematsko vodeni poti imajo gostje možnost, da spoznajo bogato naravno in kulturno dediščino. Ob nekaterih že urejenih turističnih točkah so na voljo sprostitvene ploščadi ter ostala urbana oprema. Šmarješke Toplice na letni ravni obišče veliko tujih turistov iz različnih držav zato so informacijske table opremljene z opisi v šestih jezikih. Zdraviliški kompleks, v katerem je tudi znameniti leseni bazen, zgrajen nad vrelcem termalne vode, obkrožajo številne sprehajalne, pohodniške in kolesarske poti. V parku, ki se razprostira na približno treh hektarjih, raste devetdeset različnih drevesnih in grmovnih vrst, tu živi tudi 25 vrst ptic. Posebnost šmarješke okolice je devet urejenih poti za nordijsko hojo, v športnem parku so tudi igrišča za tenis, nogomet, košarko, odbojko in mini golf ter balinišče in prostor za piknik. [[Slika:Turistični vlak.jpg|135x135px|sličica|Turistični vlak]]Poleg namestitev v hotelih [[Terme Šmarješke Toplice|Term Šmarješke Toplice]], je razvita tudi sobodajalska dejavnost. Inovativen turistični produkt predstavlja prenočevanje gostov v zidanicah, pristni stavbni dediščini značilni za vinorodna območja. V sklopu projekta Turizem v zidanicah je bila za turistični namen odprta prva zidanica v Sloveniji, v kateri je možno prenočevati, se predajati užitkom narave sredi vinskih goric ter okušati izvrstna vina in dolenjsko kulinariko. Skozi leto se v kraju zvrstijo številne turistične in tradicionalne prireditve, v sodelovanju in organizaciji občine, lokalnih društev in turističnih ponudnikov. Na letni ravni v Šmarjeških Toplicah prenoči okoli 95.000 gostov. Za potrebe informiranja turistov in obiskovalcev deluje Turistično informacijski center (TIC Šmarješke Toplice), kjer gostje pridobijo informacije o kraju ter usmeritve za številne aktivnosti. Ponudba kraja je predstavljena tudi na svetovnem spletu in se promovira preko družabnih omrežij in preko lokalnih medijev. V turistični ponudbi kraja je tudi vožnja s cestnim turističnim vlakom, ki sprejme do 42 potnikov. Vozi po različnih trasah po Občini Šmarješke Toplice in vključuje ogled lokalnih znamenitosti in vodenje preko ozvočenja v več jezikih. == Lokalna društva == [[Slika:Lokalne kulinarične dobrote.jpg|131x131px|Lokalne kulinarične dobrote|sličica]] V Občini Šmarješke Toplice aktivno deluje 30 društev. Posamezna društva združujejo skupine ljudi s podobnimi interesi, ki se trudijo, da je družabno življenje in okolje v katerem živijo kvalitetno in pestro z dogajanji. Prostovoljna društva delujejo na področju turizma, kulinarike, vinogradništva in vinarstva, športa, kulture, glasbe, zgodovine, ekologije in gasilstva. Vsa omenjena društva imajo na območju občine že dolgoletno tradicijo in so aktivno vključena v soustvarjanje družabnega življenja v kraju. Pripravljajo vrsto tradicionalnih prireditev (Sožitje kruha in vina, sekanje pirhov, Martinov pohod, srečanje pevskih zborov »Šmarješke pojejo«, Cvičkarija in salamijada, gasilske veselice, prvomajska budnica, Šmarješki tek), izvajajo pa tudi izobraževalne in ustvarjalne delavnice. Člani društev aktivno sodelujejo tudi v okviru delovanja lokalne »Kmečke tržnice«, v obliki prodaje svojih unikatnih izdelkov in pridelkov. Društva delujejo kot neprofitna in v večji meri svojo redno dejavnost opravljajo na podlagi financiranja iz naslova članarin članov društva. == Seznam županov == === Redne volitve === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bernard Krnc]] | {{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | {{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | {{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | {{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}} |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šmarješke toplice]] [[Kategorija:Občina Šmarješke Toplice|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Šmarješke Toplice]] e3nage3l6e6a16izb6p16a3g4ll4aq6 6744691 6744682 2026-08-30T15:33:45Z Janezdrilc 3152 /* Redne volitve */ pp ime 6744691 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{reklama}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] |grb=Šmarješke Toplice.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Smarjeske Toplice.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=34,2 |prebivalstvo=3606 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1831 |ženske=1775 |splet=https://www.smarjeske-toplice.si/|sedež=[[Šmarjeta]]}} '''Občina Šmarješke Toplice''' je ena mlajših in manjših občin v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Šmarjeta|Šmarjeti]]. ima okoli 3.600 prebivalcev (2025). Svojo samostojno pot je pričela 1. januarja 2007 z odcepitvijo od [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]]. V novonastali občini sta se združili dve krajevni skupnosti - Krajevna skupnost [[Bela Cerkev]] in Krajevna skupnost [[Šmarjeta]]. Območje Občine Šmarješke Toplice leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Površina obsega 34,2&nbsp;km² in meji na občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], [[Občina Škocjan|Škocjan]], [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] in omenjeno [[Mestna občina Novo mesto|Mestno občino Novo mesto]]<ref name="smarjeske-toplice.si">{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|title=Občina Šmarješke Toplice|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827200556/http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|url-status=dead}}</ref>. == Simbolika grba Občine Šmarješke Toplice == Osrednji simbol grba je okrogel vrč (za vodo ali vino) z dvema ročajema, ki simbolizira združitev dveh krajevnih skupnosti (Krajevna skupnost Šmarjeta in Krajevna skupnost Bela Cerkev) v skupno občino Šmarješke Toplice v letu 2007. Vrč kot tak je tudi simbol gostoljubja prebivalcev in zavzema pomembno mesto v vsaki zidanici. Krog v vrču predstavlja sonce (vrtec Sonček) ali zrelo grozdno jagodo iz katere se na področju Šmarjeških Toplic prideluje kakovostno vino. Polje grba se deli na štiri enote: dve zeleni enoti predstavljata dve vinorodni področji – Koglo in Vinji vrh in dve modri enoti najpomembnejša vodotoka na območju občine- reko Krko in potok Raduljo. Deljeno modro polje simbolizira tudi dve, za to področje najpomembnejši obliki naravnega vira, termalno in pitno vodo. == O občini Šmarješke Toplice == Južno območje občine je strateško pomembno, saj se navezuje na pomembno avtocestno povezavo med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Zagreb]]om ter reko [[Krka|Krko]]. Pokrajina je zelo raznolika, razgibana in pestra. Razprostira se med dvema vinorodnima gričema Koglo (417 m) in Vinji vrh (392 m), ki sta na prisojni legi porasla z vinsko trto, na osojni pa predvsem z bukovimi gozdovi. Obe vinski gorici sta tudi odlični izletniški izhodišči in razgledni točki. Občina Šmarješke Toplice ima dve pobrateni občini: prekmursko [[Občina Cankova|Občino Cankova]] in Občino Teplice nad Bečvou iz Češke<ref name="smarjeske-toplice.si"/>. Občino Šmarješke Toplice vse od njenega nastanka vodi županja [[Bernardka Krnc]].[[Slika:Hiša žive dediščine, Bala Cerkev.jpg|221x221px|Hiša žive dediščine, Bela Cerkev|sličica]]Občina je reliefno razgibana in sestavljena iz 24 vasi, za katere je značilna razpršena poselitev. Ima tri večja središča. Eno od teh je naselje Šmarješke Toplice, kjer se nahaja osrednji turistični objekt ‒ zdravilišče Terme Šmarješke Toplice. Šmarješke Toplice, ki so v preteklosti nosile ime Jezerske toplice, so največje naselje v občini. Šmarjeta, ki je bila pred ustanovitvijo samostojne občine sedež Krajevne skupnosti Šmarjeta, je sedaj upravno, administrativno in izobraževalno središče z občinsko stavbo, zdravstvenim domom ter lekarno, Osnovno šolo Šmarjeta in vrtcem Sonček, domom za ostarele, župnijskim uradom in vaškim jedrom, ki se je oblikovalo okoli župnijske cerkve svete Marjete. Tretje središče predstavlja vas Bela Cerkev, ki je bila pred ustanovitvijo občine središče Krajevne skupnosti Bela Cerkev in ima v občini sedaj predvsem pomembno vlogo družabnega središča. Družabno vaško življenje se odvija predvsem v Hiši žive dediščine, ki nosi slogan »''Iz narave in preteklosti za prihodnost''« in stoji v centru vaškega trga na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata, po 110 letih delovanja, zaprla leta 1970. Aktivno delovanje lokalnih društev, prireditve in organizirana vaška druženja, ki se odvijajo v Hiši žive dediščine, privabijo v Belo Cerkev veliko obiskovalcev. Prva omemba kraja v pisnih virih, je bila leta 1074 omemba področja Vinjega vrha v listini, ki sta jo sestavila freisinški škof in oglejski patriarh. Listina je določala, da mora škof patriarhu prepustiti 10 kmetij na Vinjem vrhu. Sestavljena je bila 15. junija in občina Šmarješke Toplice na ta datum vsako leto praznuje svoj občinski praznik.<ref name="smarjeske-toplice.si"/> V železni dobi je stalo na Velikem Vinjem vrhu mogočno utrjeno naselje oz. gradišče. Zgrajeno je bilo v 8. stoletju pr. n. št. in opuščeno po rimski zasedbi konec 1. stoletja pr. n. št. Pomemben vir za raziskovanje takratnega življenja so še zdaj vidna grobišča in ostanki obzidja na bližnjih grebenih in pobočjih.[[Slika:Cerkev sv. marjete, Šmarjeta.jpg|233x233px|Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|sličica]]Sprva so umrle pokopavali v rodovnih gomilah, pozneje pa na planih grobiščih. Arheološke najdbe pričajo, da je območje Šmarjete v starejši železni dobi doživelo velik razcvet. Središče na Velikem Vinjem vrhu je obvladovalo dolino ob spodnjem toku Krke in dolenjsko gričevje vse do doline Mirne. Blagostanje prebivalstva je temeljilo na železarstvu, kovaštvu in tovorništvu. Tedanjo družbo na širšem dolenjskem ozemlju prikazujejo upodobitve na situlah, kovinskih posodah v obliki vedra. V širšem slovenskem prostoru je občina poznana predvsem po zdraviliškem turizmu, ki se razvija v enem od najsodobnejših slovenskih termalnih središč. Naravne danosti nudijo pestro ponudbo športnih aktivnosti in doživetij v neposrednem stiku z naravo. Bogata kulturna in zgodovinska dediščina se razkriva v arheoloških najdbah ter v raznovrstni sakralni in etnološki dediščini. Vse omenjene znamenitosti so povezane v dveh tematskih poteh: tematski in vodni poti »Vir življenjske energije«. Pod sakralno dediščino štejemo številne lokalne cerkve, ki jih je na območju občine kar 14 in so posvečene različnim svetnikom. Občino Šmarješke Toplice sestavlja 24 vasi in zaselkov. Naselja v občini so: [[Bela Cerkev]], [[Brezovica, Šmarješke Toplice|Brezovica]], [[Čelevec]], [[Dol pri Šmarjeti]], [[Dolenje Kronovo]], [[Draga, Šmarješke Toplice|Draga]], [[Družinska vas]], [[Gorenja vas pri Šmarjeti]], [[Gradenje]], [[Grič pri Klevevžu]], [[Hrib, Šmarješke Toplice|Hrib]], [[Koglo]], [[Mala Strmica]], [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], [[Radovlja]], [[Sela pri Zburah]], [[Sela, Šmarješke Toplice|Sela]], [[Strelac]], [[Šmarješke Toplice]], '''[[Šmarjeta]]''', [[Vinica pri Šmarjeti]], [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], [[Zbure]], [[Žaloviče]]. == Naravne znamenitosti == [[Slika:Indijski lotos.jpg|176x176px|Indijski lotos, park Šmarješke Toplice|sličica]] Območje občine Šmarješke Toplice je bogato z naravnimi danostmi. Pokrajino sestavljajo nižinske poplavne ravnice, naključni izviri tople termalne vode, z gozdovi porasla pobočja in z vinogradi obrasli vinski gorici [[Koglo]] in [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji vrh]]. Najpomembnejša naravna vrednota na območju je voda, ki je skozi stoletja odločilno vplivala na oblikovanje tukajšnje pokrajine. Območje je prepleteno s številnimi manjšimi potoki in izviri termalne vode, za prebivalce tega območja pa je predvsem pomembna bogata zaloga podtalnice. Voda je z nanosi materiala ustvarila obsežne ravnice, ki jih zaradi rodovitnosti obdajajo polja, njive ter travniki. Območje [[Soteska|soteske]] potoka [[Radulja|Radulje]] z brzicami in Spodnjo ter Zgornjo Klevevško jamo v predelu imenovanem [[Klevevž]] je vključeno v varovano okolje Nature 2000 in predstavlja eno od pomembnejših naravnih znamenitosti. Jami sta bili v preteklosti sicer raziskani, vendar za obiskovalce nista odprti. V Klevevž domačini poleti prihajajo predvsem zaradi izvira tople vode, ki je ograjen z manjšim betonskim bazenom in kjer se lahko v vročih poletnih mesecih osvežijo v vodi, ki ima stalno temperaturo od 21 do 25&nbsp;°C. Potok Radulja v svojem srednjem toku ni več tako živahen in se v celoti umiri, kar je privedlo do nastanka [[Mokrišče|mokrišča]] [[Zdravci]], ki je eno največjih mokrišč na Dolenjskem<ref>{{Navedi knjigo|title=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|last=Pungerčar|first=Majda, ur.|publisher=Založba Goga, Novo mesto|year=2009|isbn=978-961-6421-81-2|location=|page=|cobiss=}}</ref>. V parku zdravilišča [[Terme Šmarješke Toplice]] v jezercu, ki ga napaja topla termalna voda, uspeva redka vodna rastlina imenovana [[indijski lotos]]. Poleti se nad gladino jezerca dvignejo rožnati cvetovi rastline, katere domovina so predeli Azije in Avstralije. Prav topla termalna voda je zaslužna, da občutljivi lotos, ki v naravi uspeva v toplejših predelih sveta, preživi tudi ostre zime v Šmarjeških Toplicah. V bližini vasi [[Bela Cerkev]] se nahaja manjši kraški rov, ki so jo domačini poimenovali Škratova luknja. Ime naj bi dobila po nekdanjih majhnih in mističnih prebivalcih, ki so nekdaj prebivali v njenem zavetju. == Kulturne znamenitosti == [[Slika:Vodnjak v zdraviliškem parku.jpg|233x233px|sličica|Vodnjak s kipom žene z vrčem v parku Term Šmarješke Toplice]] Kulturno dediščino kraja predstavljata za oglede turistov urejeni in odprti rojstni hiši dveh pomembnih zgodovinskih osebnosti: v [[Vinica pri Šmarjeti|Vinici]] rojstna hiša duhovnika [[Janez Zalokar|Janeza Zalokar]]<nowiki/>ja in v [[Šmarjeta|Šmarjeti]] rojstna hiša [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]], raziskovalca ljudske ornamentike. V parku Term Šmarješke Toplice si lahko ogledamo star litoželezni vodnjak s kipom žene, skozi katerega je bila speljana prva pitna voda in razvaline gradu Štrlek do katerih vodi gozdna sprehajalna pot. Pod kulturne znamenitosti sodijo tudi razvaline [[Grad Klevevž|gradu Klevevž]], nekdaj pomembnega gospodarsko-upravnega središča freisinških škofov na Dolenjskem, ki pa je bil leta 1942 popolnoma požgan. Med pomembne kulturne znamenitosti kraja sodi tudi Hiša žive dediščine s sloganom »Iz narave in preteklost za prihodnost«. Gre za objekt, ki je nastal na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, v kateri je pouk potekal kar 110 let. Prostori stavbe so namenjeni delovanju društev in stalnima razstavama arheološke zbirke replik najdb na področju občine in razstavo šolskega inventarja in učnih pripomočkov učencev stare šole. Naravne in kulturne znamenitosti občine Šmarješke Toplice si je mogoče ogledati v sklopu dveh urejenih tematskih poteh – vodni in tematski poti imenovani »Vir življenjske energije«. Občinske znamenitosti pa lahko spoznate tudi ob vožnji s kolesom v kolesarski poti imenovani »Šmarješka kolesnica«. == Hiša žive dediščine "''Iz narave in preteklosti za prihodnost''" == V Hiši žive dediščine s sloganom ''»Iz narave in preteklost za prihodnost«'' je 15. junija 2015 zaživel medgeneracijski interpretativni center dediščine. Projekt na področju turizma, ohranjanja ter interpretacije naravne in kulturne dediščine, je bil realiziran s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo. Hiša žive dediščine stoji na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata zaprla v letu 1970. Vsebina hiše ponuja vpogled v življenje lokalnih prebivalcev skozi različne zorne kote in zgodovinska obdobja. Sprehod po posameznih tematskih sobah nas popelje od daljne preteklosti vse do živahnega utripa sedanjosti. V Zwittrovi dvorani, ki nosi ime po zgodovinarju dr. Franu Zwittru, rojenem v Beli Cerkvi, si je mogoče ogledati predstavitveni film občine Šmarješke Toplice. V enološkem laboratoriju se obiskovalci lahko seznanijo z lokalnim vinogradništvom in vinarstvom, najbolj razširjenima dejavnostima na področju Šmarješki Toplic, kulinarično dediščino kraja pa je moč spoznati v Sobi žive dediščine. V Sobi ustvarjalnosti je na ogled začasna razstava inventarja stare šole in učnih pripomočkov bivših učencev. V daljno preteklost obiskovalce popelje Dežela arheologije. V njej se sprehodimo skozi obdobje prazgodovine, antike, preseljevanja narodov in preko razstavljenih replik, najdenih na širšem območju Vinjega vrha, spoznamo način življenja tukajšnjih prebivalcev. V Sobi naših prednikov spoznamo življenje in delo pomembnih lokalnih osebnosti. V Škratovi soba najmlajši obiskovalci spoznajo zgodbo o belocerkovškem škratu Viniju in druge lokalne pripovedke. Simbol Hiše žive dediščine je Orant ali molivec, bronast obesek v podobni človeške figure, najden na pobočjih Vinjega vrha. Obesek upodablja človeško postavo, ki prestopa krog in s tem simbolizira podiranje meja in stopanje iz okov vsakdana. == Tematska pot »Vir življenjske energije« == Občina Šmarješke Toplice je v letu 2012 s pomočjo evropskih sredstev LEADER uredila tematsko pot »Vir življenjske energije«. V tematski poti je povezala štiri tematske točke, ki reprezentirajo pomembno kulturno in naravno dediščino kraja in se prepletajo z zgodovinsko, etnološko, romarsko, športno-rekreativno in kulinarično vsebino. Možen je obisk posameznih točk tematske poti, ki so organizirane kot samostojne enote ali krožen ogled vseh štirih točk z izhodiščem v Šmarjeških Toplicah in končno postajo v Beli Cerkvi. Za urejenost točk na tematski poti skrbi Občina in domačini, ki s čistilnimi akcijami poskrbijo, da so točke privlačne in dostopne za obiskovalce in turiste. Točke združujejo pomembne elemente nepremične, predvsem stavbne dediščine in nesnovne kulturne dediščine kraja.  Prvo točko na tematski poti predstavljajo ostaline in ruševine nekdanjega gradu Štrlek, ki se nahajajo v gozdu ob kompleksu Term Šmarješke Toplice, pomembnega nosilca zdraviliškega turizma v Sloveniji. V Šmarješke Toplice Terme vsako leto privabijo več kot 93.000 turistov in izletnikov. Do razvalin iz zdraviliškega parka vodi urejena sprehajalna pot, ki se zaključi tik ob ruševinah na opazovalnem podestu, kjer je nameščena tudi informativna tabla. Na območju občine Šmarješke Toplice je v preteklost stalo pet gradov zato se je področje imenovalo »dolina gradov« in edini danes še vidni ostanek nekdanjih gradov so prav razvaline gradu Štrlek, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen že leta 1247. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Mokronoga brez dovoljenja tedanjih lastnikov posesti zato je bil grad eden redkih primerkov »črne gradnje« tistega časa. Grad je bil prav iz teh razlogov zelo kmalu porušen. Razvaline gradu so vključene v register spomenikov nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena. Druga točka tematske poti je vinska gorica Koglo s cerkvijo svetega Lenarta na najvišji točki občine, na nadmorski višini 417m. Na Koglem je nekdaj stal gradič Kozjak, ki je bil prva utrdba proti Ogrom. Cerkev sv. Lenarta je bila v pisnih virih prvič omenjena v 17. stoletju. Najprej je bila grajena v gotskem slogu in kasneje barokizirana. Ob cerkvi je postavljena razgledna ploščad, ki odpira pogled na dolino reke Krke, Gorjance, Kočevski gozd, Novomeško kotlino in Šentjernejsko polje. Pot iz Šmarjeških Toplic do Koglega vodi med vinogradi in zidanicami, ki so značilne za vinske gorice. Na Koglem stoji tudi zidanica Bregač, prva zidanica, ki je odprla svoja vrata turistom v inovativne projektu imenovanem Zidaniški turizem. [[Slika:3. Cerkev Karmelske matere božje, Slape.jpg|sličica|304x304px|Cerkev Karmelske matere božje, Slape]] Tretja točka tematske poti je pri cerkvi Karmelske matere božje v Slapah. Grajska cerkev je bila sezidana v letih 1622 - 1628. Sedanja zgradba je nasledila starejšo srednjeveško stavbo. Nastanek cerkve je povezan z lastniki gradu Klevevž, družino Moscon, ki so cerkev postavili kot njihovo družinsko grobno cerkev. Na pokopališču, ki obkroža cerkev je večje število nagrobnih spomenikov med katerimi izstopa grobno polje družine Ulm, zadnjih lastnikov gradu Klevevž. Cerkev in pripadajoče pokopališče je pomemben zgodovinski spomenik kulturne dediščine. Mogoč je ogled notranjosti cerkve z grobnico lastnikov gradu Klevevž in grobnega polja plemiške družine na pokopališču. V neposredni bližini Slap je pomembna lokalna naravna znamenitost Klevevž, ki združuje sotesko potoka Radulje s slapovi in brzicami ter dvema kraškima jamama ter naraven termalni izvir ujet v kamnit bazen, kjer ima voda konstantno temperaturo 23&nbsp;°C skozi celo leto. Zadnja točka tematske poti je Škratova luknja v vasi Bela Cerkev. Škratovo luknjo imenujejo domačini manjšo jamo z rovom, ki leži pod vasjo Bela Cerkev in v kateri naj bi po ljudskem izročilu v preteklosti živeli škratje. Ti so bili prijazne narave in so domačinom pomagali. Mir v vasi naj bi skalil nadut mladenič, ki se je nekega dne preselil v vas. Škratov ni maral in jih je preganja. Ti se z njim niso želeli prerekati in so se po svojem rovu umaknili na bližnji Vinji vrh. Ljudje, ki so ostali brez pomoči škratov, so mladeniča izgnali iz vasi, vendar se škratje kljub temu niso vrnili. Najstarejši škrat pa se je odločil, da bo ljudem vseeno pomagal, vendar se jim ni nikoli prikazal ob belem dnevu. Do Škratove luknje vodi urejena sprehajalna pot, urejen je tudi dostop do jame v kateri obiskovalce pozdravi kip škrata. Točko Škratova luknja zavzeto promovirajo domačini sami z razširjanjem zgodbe o belocerkovških škratih med obiskovalce vasi ter promociji z iznajdbo posebnih jedi, ki nosijo ime po škratih in jih vključujejo v gostinsko in kulinarično ponudbo kraja (škratova klobasa, škratova »moč«). == Znane zgodovinske osebnosti<ref>{{Navedi knjigo|title=Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice|last=Cvelbar, France in Stane Granda|first=|publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta in Založba Goga Novo mesto|year=2007|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Šmarješke Toplice}} [[Slika:Grob družine Majzelj in Zwitter.jpg|175x175px|Grob družine Majzelj in Zwitter, Bela Cerkev|sličica]] ==== Fran Zwitter (24.10.1905 – 14.4.1988) ==== [[Fran Zwitter]] je bil rojen v Beli Cerkvi v hiši svojega deda Frana Majzlja. Po študiju zgodovine in geografije v Ljubljani in na Dunaju je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1928 diplomiral in naslednje leto doktoriral. V letih 1930–32 se je izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka. Leta 1938 je postal prvi učitelj za zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi. Med letoma 1952 in 1954 je bil rektor Univerze v Ljubljani, sicer pa je bil redni profesor do upokojitve leta 1975. Od leta 1958 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg zgodovine mest in socialne zgodovine ga je vseskozi zanimala nacionalno politična problematika. Zwittrova bibliografija šteje več kot 300 enot, od tega 11 knjig in 100 pomembnejših razprav. Ker je bil zelo navezan na rodno Belo Cerkev, je bila njegova zadnja želja, da je v svoji rojstni vasi tudi pokopan. ==== Jože Karlovšek (12.2.1900 – 22.10.1963) ==== [[Slika:Karlovškova rojstna hiša, Šmarjeta.jpg|197x197px|Rojstna hiša Jožeta Kalovška, Šmarjeta|sličica]][[Jože Karlovšek]] je bil rojen v Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na gradbeni šoli v Ljubljani. Delal je kot gradbeni tehnik, nadzornik, projektant in na koncu kot učitelj tehničnih predmetov na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden od ustanoviteljev Tovarne fine keramike Dekor v Ljubljani leta 1931. Njegova velika ljubezen so bili stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in slovanska mitologija. Ornamente je najprej zbiral, nato pa tudi sam ustvarjal. Z lastno tehniko, ki jo je tudi patentiral, je slikal na les najrazličnejše motive, večinoma prevzete iz slovanske mitologije. Karlovšek je gradivo, ki ga je zbral ob svojih raziskavah, objavil v več knjigah, od katerih so pomembnejše: Slovenska hiša, Umetnostna obrt – splošen razvoj in naš slog, Slovenski domovi in zbirka razglednic Dekorativna umetnost. V različnih revijah je redno objavljal članke in razprave s področja ljudske umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. Pred vhodom v hišo stoji doprsni kip Jožeta Karlovška. ==== Janez Zalokar (26.6.1792 – 7.9.1872) ==== [[Slika:Rojstna hiša Janeza Zalokarja.jpg|132x132px|sličica|Rojstna hiša Janeza Zalokarja, Vinica pri Šmarjeti]] [[Janez Zalokar]] je bil rojen na Vinici pri Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral teologijo v Ljubljani in bil leta 1815 posvečen v duhovnika. Duhovniška služba ga je kot kaplana popeljala najprej v Metliko in nato kot župnika najprej v Tržič in nazadnje v Škocjan. Ko je nastopil službo v Škocjanu, je bil njegov cilj čim bolj pomagati svojim župljanom in nanje prenesti čim več svojega vsestranskega znanja. Zanimala ga je zdravstvena problematika, bil je podpornik homeopatije, spodbujal je sadjarstvo, dobro je poznal kmetovanje, ljudi je učil, kako iz kmetovanja živeti in z njim tudi zaslužiti. Leta 1854 je napisal knjigo Umno kmetovanje in gospodarstvo. Gre za prvo knjigo v slovenščini, ki opisuje vse kmetijske panoge skupaj. Ukvarjal se je tudi z jezikoslovjem. Tako je M. Cigaletu pomagal sestaviti slovensko-nemški slovar, ki je zajemal 14.000 gesel. V Bleiweisovih Novicah je objavil svoj model pisanja rodovnika, še danes znan kot Zalokarjev rodovnik. V Zalokarjevi rojstni hiši na Vinici je danes na ogled muzejska zbirka predmetov in pohištva. [[Slika:Janez Volčič, Zgodovina šmarješke fare.jpg|132x132px|Janez Volčič, Zgodovina Šmarješke fare, foto: M. Fekonja|sličica]] ==== Janez Volčič (27.4.1825 – 14.12.1887) ==== [[Janez Volčič]] je bil rojen v Gabrovem v župniji Škofja Loka. Po zaključeni gimnaziji v Novem mestu in Ljubljani je študiral teologijo in bil leta 1849 posvečen v duhovnika. Duhovniški poklic je opravljal kot kaplan v Horjulu in Semiču, kot župnik v Dragatušu in Podgradu, leta 1875 pa je prišel v Šmarjeto. V času službovanja v Horjulu je začel prvi na Slovenskem z majniško pobožnostjo v čast Mariji in jo poimenoval šmarnice. Kjerkoli je služboval, je skrbel za ureditev notranjosti in zunanjosti cerkva. Leta 1887, tik pred smrtjo, je Volčič dokončal rokopis knjige z naslovom Zgodovina šmarješke fare. V njej je podrobno opisal življenje in navade tukajšnjih prebivalcev. Knjiga še danes predstavlja pomemben vir za raziskovanje preteklosti območja občine Šmarješke Toplice. == Gospodarstvo == [[Slika:Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti.jpg|133x133px|Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti|sličica]] Področje občine Šmarješke Toplice se nahaja na podeželju in pred pol stoletja je tu močno prevladovala kmetijska dejavnost. Danes je na območju občine registriranih 147 kmetijskih gospodarstev, čistih kmečkih gospodinjstev, katerih edini prihodek predstavlja kmečka dejavnost, pa je le 7. Ostali lastniki kmetij so zaposleni, kmetijstvo jim predstavlja le dopolnilno dejavnost. Kmetijske površine v občini so manjše, večina kmetij obsega do 10 hektarjev kmetijskih površin. Med pomembnejše kmetijske panoge sodita živinoreja in poljedelstvo. V živinorejski panogi sta izraziti govedoreja in prašičereja, v poljedelstvu pa gojenje žit in krmnih rastlin. Danes je še vedno ohranjenih 37% kmetijskih obdelovanih površin, vendar med najmočnejšo gospodarsko panogo sodi turizem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|title=STRATEGIJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA OBDOBJE 2010–2015|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice, Kmetijstvo|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827210937/http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Pokrajina in polja, Šmarješke Toplice.jpg|135x135px|sličica|Pokrajina, Šmarjeta]]V občini imata večstoletno tradicijo čebelarstvo in mlinarstvo. Edini še delujoči mlin na območju občine, je mlin družine Košak z več kot dvestoletno tradicijo, katerega proces proizvodnje moke si lahko ogledajo tudi obiskovalci. Čebelarstvo Gorenc ima urejeno muzejsko zbirko čebelarstva in manjšo trgovino z različnimi vrstami medu in medenimi izdelki. Prebivalci občine Šmarješke Toplice so zaposleni v sekundarnih (gradbeništvo, proizvodnja) in terciarnih (promet, trgovina, turizem) gospodarskih dejavnostih v Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, Šentjerneju in Šmarjeti. V Šmarjeških Toplicah so glavni zaposlovalec zdravilišče [[Terme Krka]], v Šmarjeti tovarna Plastoform, ki izdeluje plastične elemente, zaposluje pa približno 190 delavcev, v Novem mestu pa sta največja zaposlovalca [[Krka (podjetje)|tovarna zdravil Krka]] in tovarna vozil [[Industrija motornih vozil|Revoz]]. Ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti v občini je prav zdraviliški turizem, ki se odvija v zdravilišču [[Terme Krka|Term Krka]]. == Turizem<ref>{{Navedi knjigo|title=Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice|last=|first=|publisher=Občina Šmarješke Toplice in Konvikt, d.o.o.|year=2008|isbn=|url=http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|page=|cobiss=|access-date=2016-07-12|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827222626/http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|url-status=dead}}</ref> == [[Slika:Terme Šmarješke Toplice.jpg|134x134px|sličica|Kompleks Term Šmarješke Toplice]] Šmarješke Toplice imajo vse potrebne pogoje tako za izvedbo dnevnih izletov kot za stacionarni turizem. Gostje imajo neštete možnosti za športne aktivnosti (nordijska hoja, tek, pohodništvo, kolesarjenje, rolanje, plavanje, padalstvo, kajakaštvo, jahanje), k čemur jih še bolj pritegne razgibana in zelena pokrajina. V tematsko vodeni poti imajo gostje možnost, da spoznajo bogato naravno in kulturno dediščino. Ob nekaterih že urejenih turističnih točkah so na voljo sprostitvene ploščadi ter ostala urbana oprema. Šmarješke Toplice na letni ravni obišče veliko tujih turistov iz različnih držav zato so informacijske table opremljene z opisi v šestih jezikih. Zdraviliški kompleks, v katerem je tudi znameniti leseni bazen, zgrajen nad vrelcem termalne vode, obkrožajo številne sprehajalne, pohodniške in kolesarske poti. V parku, ki se razprostira na približno treh hektarjih, raste devetdeset različnih drevesnih in grmovnih vrst, tu živi tudi 25 vrst ptic. Posebnost šmarješke okolice je devet urejenih poti za nordijsko hojo, v športnem parku so tudi igrišča za tenis, nogomet, košarko, odbojko in mini golf ter balinišče in prostor za piknik. [[Slika:Turistični vlak.jpg|135x135px|sličica|Turistični vlak]]Poleg namestitev v hotelih [[Terme Šmarješke Toplice|Term Šmarješke Toplice]], je razvita tudi sobodajalska dejavnost. Inovativen turistični produkt predstavlja prenočevanje gostov v zidanicah, pristni stavbni dediščini značilni za vinorodna območja. V sklopu projekta Turizem v zidanicah je bila za turistični namen odprta prva zidanica v Sloveniji, v kateri je možno prenočevati, se predajati užitkom narave sredi vinskih goric ter okušati izvrstna vina in dolenjsko kulinariko. Skozi leto se v kraju zvrstijo številne turistične in tradicionalne prireditve, v sodelovanju in organizaciji občine, lokalnih društev in turističnih ponudnikov. Na letni ravni v Šmarjeških Toplicah prenoči okoli 95.000 gostov. Za potrebe informiranja turistov in obiskovalcev deluje Turistično informacijski center (TIC Šmarješke Toplice), kjer gostje pridobijo informacije o kraju ter usmeritve za številne aktivnosti. Ponudba kraja je predstavljena tudi na svetovnem spletu in se promovira preko družabnih omrežij in preko lokalnih medijev. V turistični ponudbi kraja je tudi vožnja s cestnim turističnim vlakom, ki sprejme do 42 potnikov. Vozi po različnih trasah po Občini Šmarješke Toplice in vključuje ogled lokalnih znamenitosti in vodenje preko ozvočenja v več jezikih. == Lokalna društva == [[Slika:Lokalne kulinarične dobrote.jpg|131x131px|Lokalne kulinarične dobrote|sličica]] V Občini Šmarješke Toplice aktivno deluje 30 društev. Posamezna društva združujejo skupine ljudi s podobnimi interesi, ki se trudijo, da je družabno življenje in okolje v katerem živijo kvalitetno in pestro z dogajanji. Prostovoljna društva delujejo na področju turizma, kulinarike, vinogradništva in vinarstva, športa, kulture, glasbe, zgodovine, ekologije in gasilstva. Vsa omenjena društva imajo na območju občine že dolgoletno tradicijo in so aktivno vključena v soustvarjanje družabnega življenja v kraju. Pripravljajo vrsto tradicionalnih prireditev (Sožitje kruha in vina, sekanje pirhov, Martinov pohod, srečanje pevskih zborov »Šmarješke pojejo«, Cvičkarija in salamijada, gasilske veselice, prvomajska budnica, Šmarješki tek), izvajajo pa tudi izobraževalne in ustvarjalne delavnice. Člani društev aktivno sodelujejo tudi v okviru delovanja lokalne »Kmečke tržnice«, v obliki prodaje svojih unikatnih izdelkov in pridelkov. Društva delujejo kot neprofitna in v večji meri svojo redno dejavnost opravljajo na podlagi financiranja iz naslova članarin članov društva. == Seznam županov == === Redne volitve === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bernardka Krnc]] | {{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | {{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | {{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | {{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}} |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šmarješke toplice]] [[Kategorija:Občina Šmarješke Toplice|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Šmarješke Toplice]] 1ua8qz8fn8zalc3z34iai6rlo2a5w3g 0 73435 6744995 6742165 2026-08-31T11:07:14Z ~2026-45085-22 264465 /* Š */ 6744995 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–2026) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stefanie C. Avsenek]] (1933–2018) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zvone Čadež]] (1967–) *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] (1935–2022) *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945-) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *[[Kristina Djinović Carugo]] (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Andreja Gramc]] (1965–) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *Petra Hudler * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *Sarah Jurjevec (1988 - ) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Maja Kovač]] (1949–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Črtomir Podlipnik]] *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) *[[Igor Pravst]] (1979–) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[Matija Strlič]] (1965/68?–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *Peter Maks Škufca (1942–) *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *Marjan Zidar *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] brxd06ni7s2w1v5v54keq1psyzcbbj1 0 73563 6744808 6743416 2026-08-30T19:37:35Z ~2026-44996-51 264415 /* Ž */ 6744808 wikitext text/x-wiki '''Seznam črnogorskih politikov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritan Abazović]] * [[Filip Adzić]] == B == * [[Aleksa Backović]]? *[[Filip Bajković]] *[[Ljubomir Bakić]] * [[Mitar Bakić]] * [[Mehmet Bardhi]] *[[Aleksa Bečić]] *[[Vatroslav Belan]] *[[Vojislav Biljanović]] *[[Predrag Bošković]] *[[Risto Bošković]] *[[Branka Bošnjak]] *[[Milun Božović]] *([[Radoman Božović]]) *[[Srđa Božović]] *[[Todor Božović]] * [[Vlado Božović]] *[[Bracan Bracanović]] *[[Ivan Brajović]] *[[Jokaš Brajović|Jokaš (Jakša?) Brajović]] *[[Radivoje Brajović|Radivoje (Rade) Brajović]] *[[Jovanka Brinić]] *[[Vojo Brinić]] * [[Savo Brkić|Savo Brković]] *[[Krsto Bulajić]] *[[Žarko Bulajić]] *[[Božidar Bulatović]]  * [[Momir Bulatović]] *[[Pavle Bulatović]] * [[Dragiša Burzan]] == C == * [[Nikollë Camaj]] * ([[Avro Cemović]]) *([[Marko Cemović]]) *[[Momčilo Cemović]] *([[Panto Cemović]]) *[[Novica Cerović]] *[[Komnen Cerović]] (pristaš Đilasa) *[[Savo Cerović]] *[[Stojan Cerović]] *[[Obrad Cicmil]] *[[Ivan Crnojević]] *[[Nazif Cungu]] == Č == *[[Đuro Čagorović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Dobroslav "Toro" Čulafić]] == Ć == * [[Jelena Ćetković]] * [[Jovan Ćetković]] * [[Vladimir Ćetković]] == D == *[[Radoje Dakić]] *[[Marko Daković]] *[[Lazar Damjanović]] *[[Goran Danilović]] *[[Peko Dapčević]] *[[Vlado Dapčević]] *[[Srđan Darmanović]] *[[Dobrilo Dedeić]] *[[Emin Dobardžić]] *[[Miloje Dobrašinović]] *[[Milo Dožić]] *[[Vuko Dragašević]] *[[Spaso Drakić]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milivoje Drecun]] *[[Sekula Drljević]] == Đ == * [[Aleksa Đilas]] * [[Milovan Đilas]] * [[Lazar Đođić]] * [[Leon Đokaj]] *[[Dragiša Đokanović]] *[[Jovan Đonović]] (1883-1967, ZDA) *[[Blažo Đukanović]] *[[Marko Đukanović]] * [[Milo Đukanović]] * [[Branko Đukić]] *[[Čedomir Đuranović]] *[[Veselin Đuranović]] *[[Vlajko (Vladan) Đuranović]] *([[Blažo Đuričić]]) *[[Nikola Đurković]] *[[Danijela Đurović]] * [[Dragan Đurović]] *[[Dušan Đurović]] *([[Milinko Đurović]]) *[[Mirčeta Đurović]] == G == * [[Gojko Garčević]] * [[Fatmir Gjeka]] (Đeka) *[[Nik Gjeloshaj]] (Đeljošaj) *[[Labud Gojnić]] *[[Maida Gorčević]] *[[Mihailo Grbić]] *[[Miomir Grbović]] *[[Vojin Guzina]]? == F == * [[Hamdija Fetahović]] *([[Krsto Filipović]]) == G == * [[Danilo Gatalo]]? * [[Nik Gjeloshaj]] == H == * [[Medmed Hodžić]] * [[Rafet Husović]] == I == *[[Dušan Ičević]] *[[Olivera Injac]] *[[Božina Ivanović]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Filip Ivanović]] *[[Mihailo Ivanović]] *[[Miroslav Ivanović]] *[[Dušan Ivović]] == J == * [[Nikola Janović]] *[[Josif Jauković]]? *[[Vojin Jauković]] *[[Vladimir Joković]] *[[Savo Joksimović]] * [[Arso Jovanović]] * [[Batrić Jovanović]] * [[Blažo Jovanović]] * [[Lidija Jovanović]] *[[Vlado Jovanović]] *[[Vukadin Jovanović]] *[[Mile Jovičević]] *([[Pavle Jovičević]]) *[[Georgije Jovičić]] *[[Drago Jovović]] *Radislav Jugović - Baka == K == *[[Jovo Kapičić]] *[[Novak Kilibarda]] *[[Milan Knežević (politik)]] *Miloš Komatina *[[Radomir Komatina]] *[[Petar Komnenić]] (1895-1957) Goli Otok "Petrova rupa" *[[Radoje Kontić]]  *[[Momo Koprivica]] *[[Branko Kostić]] *[[Jovan Kovačević]] *[[Nikola Kovačević]] (1890-1967) *[[Sava Kovačević]] *[[Vjera Kovačević]] *[[Mirko Krcić]] *[[Ranko Krivokapić]] *[[Zdravko Krivokapić]] *[[Omer Kurpejović]] *[[Dragan Kujović]] *(Baca Kurti Gjokaj) *[[Dragan Krapović]] *[[Labud Kusovac]] == L == *[[Vlado Lazarević]] *[[Branko Lazović]] *[[Danilo Lekić]] - Španac *[[Miodrag Lekić]] *[[Nikola Lekić]] *[[Risto Lekić]] *[[Božo Ljumović]] (1896-1986) *[[Blažo Ljutica]]? *[[Igor Lukšić]] == M == *[[Dragiša Maksimović]] *[[Jovan Mališić]] (ps. Martinović) *[[Andrija Mandić]] *Jovan Marinović (1908) *[[Duško Marković]] *[[Milorad Marković]] *[[Stoja Marković]] *[[Svetozar Marović]]  *[[Mitar Boškov Martinović]] *[[Marko Mašanović]] *[[Milo Matanović]] *[[Marko Matković]] *[[Đuro Medenica]]? *[[Spasoje Medenica]] *[[Danilo Mićunović]] *[[Veljko Mićunović]] *[[Vukašin Mićunović]] *[[Vukosava Mićunović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Marko Milačić]] *[[Arso Milatović]] *[[Jakov Milatović]] *[[Veljko Milatović]]  *[[Nikola Miljanić|Niko(la) Miljanić]] *[[Mita Miljković]] *([[Borislav Milošević]]) *([[Sima Milošević]]) *([[Slobodan Milošević]]) *[[Tarzan Milošević]] *[[Danica Milutinović]] *[[Đedo Milutinović Vukalica]] *[[Ivan Milutinović]] *[[Iko Mirković|Iko (Ilija) Mirković]] *[[Božo Mitrović]] *[[Marija Mitrović (političarka)]] *[[Stefan Mitrović]] *[[Vukica Mitrović|Vukica (Šunja) Mitrović]] *[[Vukašin Mrvaljević]] *[[Andrija Mugoša]] * [[Dušan Mugoša]] *[[Špiro Mugoša]] *[[Adolf Muk - Levi]] == N == * [[Radojica Nenezić]]? * [[Božo Nikolić]] (bokeljski Hrvat) *[[Vojin Nikolić]] *[[Fuad Nimani]] == O == * [[Marko Orlandić]] * [[Savo Orović]] == P == * [[Đorđije Pajković|Đorđije "Đoko/Đoka" Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Darko Pajović]] *[[Antonije Pantović]] *[[Radovan Pantović]] *[[Jefto Pavić]] (1897-1995) *[[Niko Pavić]] *[[Branko Pavičević]] (1922-2012) (zgodovinar, akademik-1. predsednik CANU) *[[Ivan "Ivo" Pavićević]] *Krsto Pavićević *[[Mišo Pavičević]] *[[Srđan Pavićević]] *[[Zoran Pažin]] *[[Milica Pejanović Đurišić]] *[[Andrija Pejović]] *[[Pavle Pekić]] *Branko Perović *[[Miladin Perović]] *([[Mileta Perović]])? *[[Olga Perović]] *[[Puniša Perović]] *[[Slavko Perović]] *[[Vesna Perović]] *[[Mile Peruničić]] *[[Dragiša Pešić]] *([[Milorad Pešić]]) *[[Branko Petričević]] *[[Božo Petrović-Njegoš]] *[[Danilo (I)I. Petrović Njegoš]] *[[Đorđije Petrović-Njegoš]] *[[Mirko Petrović-Njegoš]] *[[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikola I Petrović Njegoš]] *[[Pero Tomov Petrović-Njegoš]] *[[Petar Petrović Njegoš|Petar I Petrović Njegoš]] *[[Petar II Petrović Njegoš]] *[[Šako Petrović-Njegoš]] *[[Jovan Plamenac|Jovan (Simonov) Plamenac]] *[[Petar Plamenac]] *[[Krsto Popivoda]] *[[Andrija Popović]] *[[Evgenije Popović]] *[[Jovo Popović]] *[[Krsto Popović]] *([[Miladin Popović]]) *[[Risto Popović]] *([[Vladimir Popović]]) *[[Zdenka Popović]] == R == *([[Puniša Račić]]) *([[Blažo Radonjić]]) *[[Dragan Radonjić]] *[[Vuko Radonjić|Vuko(laj) Radonjić]] *([[Amfilohije Radović]]) *[[Andrija Radović]] *[[Joksim Radović]] *prota Jovan (Jovo) [[Radović]] *[[Miljan Radović]] *[[Miloš Radović]] *[[Radomir Radović]] *[[Vuko Radović]] (slikar) *[[Đorđe Radulović]] *[[Marko Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Darko Radunović]] *[[Ljiljana Raičević]] *[[Vlado Raičević]] *[[Vojo Rajčević]] *[[Žarko Rakčević]] *[[Rifat Rastoder]] * [[Miloš Rašović]] *[[Vladimir Rolović]] == S == *[[Nikola Samardžić]] *[[Duško Sekulić]] *[[Milutin Simović]] *[[Slobodan Simović]] *[[Milojko Spajić|Milojko "Mickey" Spajić]] *[[Aleksandar Stijović]] *[[Milivoje Stijović]] *[[Tamara Srzentić]] * [[Vojislav "Vojo" Srzentić]] *[[Aleksandar D. Stamatović]] *[[Drago Stojović]] *[[Vlado Strugar]] (1922-2019) == Š == *[[Danilo Šaranović]] *[[Dragoslav Šćekić]] *[[Vladimir Šćekić]] *[[Jefto Šćepanović]] *[[Savo Šekarić]] *[[Mijuško Šibalić]] *[[Nikola Škerović]] *[[Velizar Škerović]] *[[Luiđ Škrelja]] * [[Branislav Šoškić]] * [[Budislav Šoškić]] *[[Željko Šturanović]] == T == * [[Milutin Tanjević]] *[[Lazar Tomanović]]  *[[Petar Tomanović]] *[[Jovan Tomašević]] *[[Stana Tomašević]] * [[Svetozar Tomić]] == V == *[[Mirko Vešović]] *[[Mihailo Vicković]] *[[Miroslav Vicković]] *[[Alviz Visković]] *[[Miodrag Vlahović]] *[[Veljko Vlahović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Mirko Vranješ]] *[[Milo Vrbica]] *[[Drago Vučinić]] *[[Marija Vučinović]] *[[Marko Vujačić]] *[[Jovan Vujadinović]] *[[Filip Vujanović]] *[[Jovo Vujošević]] *[[Ljubomir Vujošević]] *[[Ivan Vujović]] *[[Vuko Vukadinović]] *[[Milan Vukasović]] *Dragan K. Vukčević *[[Ljubo Vukčević]] *[[Risto Vukčević]] *[[Svetozar Vukmanović]] - [[Tempo]] *Radomir Vukosavović *Pero Vukotić *[[Stevo Petrović Vukotić|Stevo (Petrović) Vukotić]] *[[Janko Stankov Vukotić|Janko (Stankov) Vukotić]] *[[Veselin Vukotić]] *[[Ivan Vuković]] *[[Janko Vukotić]] *([[Petar Vukotić]]) *[[Gavro Vuković]] *[[Ivan Vuković]] *[[Novica Vuković]] *[[Velisav Vuksanović]] *[[Draginja Vuksanović-Stanković]] == Z == * [[Veljko Zeković]] * [[Radovan Zogović]] * [[Milorad-Mićo Zorić]] * [[Mihailo Zvicer]] == Ž == *[[Gojko Žarković]] *[[Vidoje Žarković]] *[[Danijel Živković]] *[[Miodrag "Miko" Živković]] *[[Zoran Žižić]] *[[Živko Žižić]] ==Glej tudi== * [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]], * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]] in [[Seznam hrvaških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Politiki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki|*]] gfm1ggswr51etyaygocqr8jamqgwjmw 6744843 6744808 2026-08-30T22:02:13Z ~2026-44996-51 264415 /* Č */ 6744843 wikitext text/x-wiki '''Seznam črnogorskih politikov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritan Abazović]] * [[Filip Adzić]] == B == * [[Aleksa Backović]]? *[[Filip Bajković]] *[[Ljubomir Bakić]] * [[Mitar Bakić]] * [[Mehmet Bardhi]] *[[Aleksa Bečić]] *[[Vatroslav Belan]] *[[Vojislav Biljanović]] *[[Predrag Bošković]] *[[Risto Bošković]] *[[Branka Bošnjak]] *[[Milun Božović]] *([[Radoman Božović]]) *[[Srđa Božović]] *[[Todor Božović]] * [[Vlado Božović]] *[[Bracan Bracanović]] *[[Ivan Brajović]] *[[Jokaš Brajović|Jokaš (Jakša?) Brajović]] *[[Radivoje Brajović|Radivoje (Rade) Brajović]] *[[Jovanka Brinić]] *[[Vojo Brinić]] * [[Savo Brkić|Savo Brković]] *[[Krsto Bulajić]] *[[Žarko Bulajić]] *[[Božidar Bulatović]]  * [[Momir Bulatović]] *[[Pavle Bulatović]] * [[Dragiša Burzan]] == C == * [[Nikollë Camaj]] * ([[Avro Cemović]]) *([[Marko Cemović]]) *[[Momčilo Cemović]] *([[Panto Cemović]]) *[[Đuro Cerović]] *[[Gavrilo Cerović]] *[[Novica Cerović]] *[[Komnen Cerović]] (pristaš Đilasa) *[[Savo Cerović]] *[[Stojan Cerović]] *[[Obrad Cicmil]] *[[Ivan Crnojević]] *[[Nazif Cungu]] == Č == *[[Đuro Čagorović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Dobroslav "Toro" Čulafić]] == Ć == * [[Jelena Ćetković]] * [[Jovan Ćetković]] * [[Vladimir Ćetković]] == D == *[[Radoje Dakić]] *[[Marko Daković]] *[[Lazar Damjanović]] *[[Goran Danilović]] *[[Peko Dapčević]] *[[Vlado Dapčević]] *[[Srđan Darmanović]] *[[Dobrilo Dedeić]] *[[Emin Dobardžić]] *[[Miloje Dobrašinović]] *[[Milo Dožić]] *[[Vuko Dragašević]] *[[Spaso Drakić]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milivoje Drecun]] *[[Sekula Drljević]] == Đ == * [[Aleksa Đilas]] * [[Milovan Đilas]] * [[Lazar Đođić]] * [[Leon Đokaj]] *[[Dragiša Đokanović]] *[[Jovan Đonović]] (1883-1967, ZDA) *[[Blažo Đukanović]] *[[Marko Đukanović]] * [[Milo Đukanović]] * [[Branko Đukić]] *[[Čedomir Đuranović]] *[[Veselin Đuranović]] *[[Vlajko (Vladan) Đuranović]] *([[Blažo Đuričić]]) *[[Nikola Đurković]] *[[Danijela Đurović]] * [[Dragan Đurović]] *[[Dušan Đurović]] *([[Milinko Đurović]]) *[[Mirčeta Đurović]] == G == * [[Gojko Garčević]] * [[Fatmir Gjeka]] (Đeka) *[[Nik Gjeloshaj]] (Đeljošaj) *[[Labud Gojnić]] *[[Maida Gorčević]] *[[Mihailo Grbić]] *[[Miomir Grbović]] *[[Vojin Guzina]]? == F == * [[Hamdija Fetahović]] *([[Krsto Filipović]]) == G == * [[Danilo Gatalo]]? * [[Nik Gjeloshaj]] == H == * [[Medmed Hodžić]] * [[Rafet Husović]] == I == *[[Dušan Ičević]] *[[Olivera Injac]] *[[Božina Ivanović]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Filip Ivanović]] *[[Mihailo Ivanović]] *[[Miroslav Ivanović]] *[[Dušan Ivović]] == J == * [[Nikola Janović]] *[[Josif Jauković]]? *[[Vojin Jauković]] *[[Vladimir Joković]] *[[Savo Joksimović]] * [[Arso Jovanović]] * [[Batrić Jovanović]] * [[Blažo Jovanović]] * [[Lidija Jovanović]] *[[Vlado Jovanović]] *[[Vukadin Jovanović]] *[[Mile Jovičević]] *([[Pavle Jovičević]]) *[[Georgije Jovičić]] *[[Drago Jovović]] *Radislav Jugović - Baka == K == *[[Jovo Kapičić]] *[[Novak Kilibarda]] *[[Milan Knežević (politik)]] *Miloš Komatina *[[Radomir Komatina]] *[[Petar Komnenić]] (1895-1957) Goli Otok "Petrova rupa" *[[Radoje Kontić]]  *[[Momo Koprivica]] *[[Branko Kostić]] *[[Jovan Kovačević]] *[[Nikola Kovačević]] (1890-1967) *[[Sava Kovačević]] *[[Vjera Kovačević]] *[[Mirko Krcić]] *[[Ranko Krivokapić]] *[[Zdravko Krivokapić]] *[[Omer Kurpejović]] *[[Dragan Kujović]] *(Baca Kurti Gjokaj) *[[Dragan Krapović]] *[[Labud Kusovac]] == L == *[[Vlado Lazarević]] *[[Branko Lazović]] *[[Danilo Lekić]] - Španac *[[Miodrag Lekić]] *[[Nikola Lekić]] *[[Risto Lekić]] *[[Božo Ljumović]] (1896-1986) *[[Blažo Ljutica]]? *[[Igor Lukšić]] == M == *[[Dragiša Maksimović]] *[[Jovan Mališić]] (ps. Martinović) *[[Andrija Mandić]] *Jovan Marinović (1908) *[[Duško Marković]] *[[Milorad Marković]] *[[Stoja Marković]] *[[Svetozar Marović]]  *[[Mitar Boškov Martinović]] *[[Marko Mašanović]] *[[Milo Matanović]] *[[Marko Matković]] *[[Đuro Medenica]]? *[[Spasoje Medenica]] *[[Danilo Mićunović]] *[[Veljko Mićunović]] *[[Vukašin Mićunović]] *[[Vukosava Mićunović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Marko Milačić]] *[[Arso Milatović]] *[[Jakov Milatović]] *[[Veljko Milatović]]  *[[Nikola Miljanić|Niko(la) Miljanić]] *[[Mita Miljković]] *([[Borislav Milošević]]) *([[Sima Milošević]]) *([[Slobodan Milošević]]) *[[Tarzan Milošević]] *[[Danica Milutinović]] *[[Đedo Milutinović Vukalica]] *[[Ivan Milutinović]] *[[Iko Mirković|Iko (Ilija) Mirković]] *[[Božo Mitrović]] *[[Marija Mitrović (političarka)]] *[[Stefan Mitrović]] *[[Vukica Mitrović|Vukica (Šunja) Mitrović]] *[[Vukašin Mrvaljević]] *[[Andrija Mugoša]] * [[Dušan Mugoša]] *[[Špiro Mugoša]] *[[Adolf Muk - Levi]] == N == * [[Radojica Nenezić]]? * [[Božo Nikolić]] (bokeljski Hrvat) *[[Vojin Nikolić]] *[[Fuad Nimani]] == O == * [[Marko Orlandić]] * [[Savo Orović]] == P == * [[Đorđije Pajković|Đorđije "Đoko/Đoka" Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Darko Pajović]] *[[Antonije Pantović]] *[[Radovan Pantović]] *[[Jefto Pavić]] (1897-1995) *[[Niko Pavić]] *[[Branko Pavičević]] (1922-2012) (zgodovinar, akademik-1. predsednik CANU) *[[Ivan "Ivo" Pavićević]] *Krsto Pavićević *[[Mišo Pavičević]] *[[Srđan Pavićević]] *[[Zoran Pažin]] *[[Milica Pejanović Đurišić]] *[[Andrija Pejović]] *[[Pavle Pekić]] *Branko Perović *[[Miladin Perović]] *([[Mileta Perović]])? *[[Olga Perović]] *[[Puniša Perović]] *[[Slavko Perović]] *[[Vesna Perović]] *[[Mile Peruničić]] *[[Dragiša Pešić]] *([[Milorad Pešić]]) *[[Branko Petričević]] *[[Božo Petrović-Njegoš]] *[[Danilo (I)I. Petrović Njegoš]] *[[Đorđije Petrović-Njegoš]] *[[Mirko Petrović-Njegoš]] *[[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikola I Petrović Njegoš]] *[[Pero Tomov Petrović-Njegoš]] *[[Petar Petrović Njegoš|Petar I Petrović Njegoš]] *[[Petar II Petrović Njegoš]] *[[Šako Petrović-Njegoš]] *[[Jovan Plamenac|Jovan (Simonov) Plamenac]] *[[Petar Plamenac]] *[[Krsto Popivoda]] *[[Andrija Popović]] *[[Evgenije Popović]] *[[Jovo Popović]] *[[Krsto Popović]] *([[Miladin Popović]]) *[[Risto Popović]] *([[Vladimir Popović]]) *[[Zdenka Popović]] == R == *([[Puniša Račić]]) *([[Blažo Radonjić]]) *[[Dragan Radonjić]] *[[Vuko Radonjić|Vuko(laj) Radonjić]] *([[Amfilohije Radović]]) *[[Andrija Radović]] *[[Joksim Radović]] *prota Jovan (Jovo) [[Radović]] *[[Miljan Radović]] *[[Miloš Radović]] *[[Radomir Radović]] *[[Vuko Radović]] (slikar) *[[Đorđe Radulović]] *[[Marko Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Darko Radunović]] *[[Ljiljana Raičević]] *[[Vlado Raičević]] *[[Vojo Rajčević]] *[[Žarko Rakčević]] *[[Rifat Rastoder]] * [[Miloš Rašović]] *[[Vladimir Rolović]] == S == *[[Nikola Samardžić]] *[[Duško Sekulić]] *[[Milutin Simović]] *[[Slobodan Simović]] *[[Milojko Spajić|Milojko "Mickey" Spajić]] *[[Aleksandar Stijović]] *[[Milivoje Stijović]] *[[Tamara Srzentić]] * [[Vojislav "Vojo" Srzentić]] *[[Aleksandar D. Stamatović]] *[[Drago Stojović]] *[[Vlado Strugar]] (1922-2019) == Š == *[[Danilo Šaranović]] *[[Dragoslav Šćekić]] *[[Vladimir Šćekić]] *[[Jefto Šćepanović]] *[[Savo Šekarić]] *[[Mijuško Šibalić]] *[[Nikola Škerović]] *[[Velizar Škerović]] *[[Luiđ Škrelja]] * [[Branislav Šoškić]] * [[Budislav Šoškić]] *[[Željko Šturanović]] == T == * [[Milutin Tanjević]] *[[Lazar Tomanović]]  *[[Petar Tomanović]] *[[Jovan Tomašević]] *[[Stana Tomašević]] * [[Svetozar Tomić]] == V == *[[Mirko Vešović]] *[[Mihailo Vicković]] *[[Miroslav Vicković]] *[[Alviz Visković]] *[[Miodrag Vlahović]] *[[Veljko Vlahović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Mirko Vranješ]] *[[Milo Vrbica]] *[[Drago Vučinić]] *[[Marija Vučinović]] *[[Marko Vujačić]] *[[Jovan Vujadinović]] *[[Filip Vujanović]] *[[Jovo Vujošević]] *[[Ljubomir Vujošević]] *[[Ivan Vujović]] *[[Vuko Vukadinović]] *[[Milan Vukasović]] *[[Dragan K. Vukčević]] *[[Ljubo Vukčević]] *[[Risto Vukčević]] *[[Svetozar Vukmanović]] - [[Tempo]] *[[Radomir Vukosavović]] *[[Janko Vukotić]] *[[Pero Vukotić]] *[[Stevo Petrović Vukotić|Stevo (Petrović) Vukotić]] *[[Janko Stankov Vukotić|Janko (Stankov) Vukotić]] *[[Veselin Vukotić]] *[[Ivan Vuković]] *[[Janko Vukotić]] *([[Petar Vukotić]]) *[[Gavro Vuković]] *[[Ivan Vuković]] *[[Novica Vuković]] *[[Velisav Vuksanović]] *[[Draginja Vuksanović-Stanković]] == Z == * [[Veljko Zeković]] * [[Radovan Zogović]] * [[Milorad-Mićo Zorić]] * [[Mihailo Zvicer]] == Ž == *[[Gojko Žarković]] *[[Vidoje Žarković]] *[[Danijel Živković]] *[[Miodrag "Miko" Živković]] *[[Zoran Žižić]] *[[Živko Žižić]] ==Glej tudi== * [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]], * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]] in [[Seznam hrvaških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Politiki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki|*]] 5zbbfchrtotae0mu8awwb32sdb839q2 6744844 6744843 2026-08-30T22:03:10Z ~2026-44996-51 264415 /* Z */ 6744844 wikitext text/x-wiki '''Seznam črnogorskih politikov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritan Abazović]] * [[Filip Adzić]] == B == * [[Aleksa Backović]]? *[[Filip Bajković]] *[[Ljubomir Bakić]] * [[Mitar Bakić]] * [[Mehmet Bardhi]] *[[Aleksa Bečić]] *[[Vatroslav Belan]] *[[Vojislav Biljanović]] *[[Predrag Bošković]] *[[Risto Bošković]] *[[Branka Bošnjak]] *[[Milun Božović]] *([[Radoman Božović]]) *[[Srđa Božović]] *[[Todor Božović]] * [[Vlado Božović]] *[[Bracan Bracanović]] *[[Ivan Brajović]] *[[Jokaš Brajović|Jokaš (Jakša?) Brajović]] *[[Radivoje Brajović|Radivoje (Rade) Brajović]] *[[Jovanka Brinić]] *[[Vojo Brinić]] * [[Savo Brkić|Savo Brković]] *[[Krsto Bulajić]] *[[Žarko Bulajić]] *[[Božidar Bulatović]]  * [[Momir Bulatović]] *[[Pavle Bulatović]] * [[Dragiša Burzan]] == C == * [[Nikollë Camaj]] * ([[Avro Cemović]]) *([[Marko Cemović]]) *[[Momčilo Cemović]] *([[Panto Cemović]]) *[[Đuro Cerović]] *[[Gavrilo Cerović]] *[[Novica Cerović]] *[[Komnen Cerović]] (pristaš Đilasa) *[[Savo Cerović]] *[[Stojan Cerović]] *[[Obrad Cicmil]] *[[Ivan Crnojević]] *[[Nazif Cungu]] == Č == *[[Đuro Čagorović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Dobroslav "Toro" Čulafić]] == Ć == * [[Jelena Ćetković]] * [[Jovan Ćetković]] * [[Vladimir Ćetković]] == D == *[[Radoje Dakić]] *[[Marko Daković]] *[[Lazar Damjanović]] *[[Goran Danilović]] *[[Peko Dapčević]] *[[Vlado Dapčević]] *[[Srđan Darmanović]] *[[Dobrilo Dedeić]] *[[Emin Dobardžić]] *[[Miloje Dobrašinović]] *[[Milo Dožić]] *[[Vuko Dragašević]] *[[Spaso Drakić]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milivoje Drecun]] *[[Sekula Drljević]] == Đ == * [[Aleksa Đilas]] * [[Milovan Đilas]] * [[Lazar Đođić]] * [[Leon Đokaj]] *[[Dragiša Đokanović]] *[[Jovan Đonović]] (1883-1967, ZDA) *[[Blažo Đukanović]] *[[Marko Đukanović]] * [[Milo Đukanović]] * [[Branko Đukić]] *[[Čedomir Đuranović]] *[[Veselin Đuranović]] *[[Vlajko (Vladan) Đuranović]] *([[Blažo Đuričić]]) *[[Nikola Đurković]] *[[Danijela Đurović]] * [[Dragan Đurović]] *[[Dušan Đurović]] *([[Milinko Đurović]]) *[[Mirčeta Đurović]] == G == * [[Gojko Garčević]] * [[Fatmir Gjeka]] (Đeka) *[[Nik Gjeloshaj]] (Đeljošaj) *[[Labud Gojnić]] *[[Maida Gorčević]] *[[Mihailo Grbić]] *[[Miomir Grbović]] *[[Vojin Guzina]]? == F == * [[Hamdija Fetahović]] *([[Krsto Filipović]]) == G == * [[Danilo Gatalo]]? * [[Nik Gjeloshaj]] == H == * [[Medmed Hodžić]] * [[Rafet Husović]] == I == *[[Dušan Ičević]] *[[Olivera Injac]] *[[Božina Ivanović]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Filip Ivanović]] *[[Mihailo Ivanović]] *[[Miroslav Ivanović]] *[[Dušan Ivović]] == J == * [[Nikola Janović]] *[[Josif Jauković]]? *[[Vojin Jauković]] *[[Vladimir Joković]] *[[Savo Joksimović]] * [[Arso Jovanović]] * [[Batrić Jovanović]] * [[Blažo Jovanović]] * [[Lidija Jovanović]] *[[Vlado Jovanović]] *[[Vukadin Jovanović]] *[[Mile Jovičević]] *([[Pavle Jovičević]]) *[[Georgije Jovičić]] *[[Drago Jovović]] *Radislav Jugović - Baka == K == *[[Jovo Kapičić]] *[[Novak Kilibarda]] *[[Milan Knežević (politik)]] *Miloš Komatina *[[Radomir Komatina]] *[[Petar Komnenić]] (1895-1957) Goli Otok "Petrova rupa" *[[Radoje Kontić]]  *[[Momo Koprivica]] *[[Branko Kostić]] *[[Jovan Kovačević]] *[[Nikola Kovačević]] (1890-1967) *[[Sava Kovačević]] *[[Vjera Kovačević]] *[[Mirko Krcić]] *[[Ranko Krivokapić]] *[[Zdravko Krivokapić]] *[[Omer Kurpejović]] *[[Dragan Kujović]] *(Baca Kurti Gjokaj) *[[Dragan Krapović]] *[[Labud Kusovac]] == L == *[[Vlado Lazarević]] *[[Branko Lazović]] *[[Danilo Lekić]] - Španac *[[Miodrag Lekić]] *[[Nikola Lekić]] *[[Risto Lekić]] *[[Božo Ljumović]] (1896-1986) *[[Blažo Ljutica]]? *[[Igor Lukšić]] == M == *[[Dragiša Maksimović]] *[[Jovan Mališić]] (ps. Martinović) *[[Andrija Mandić]] *Jovan Marinović (1908) *[[Duško Marković]] *[[Milorad Marković]] *[[Stoja Marković]] *[[Svetozar Marović]]  *[[Mitar Boškov Martinović]] *[[Marko Mašanović]] *[[Milo Matanović]] *[[Marko Matković]] *[[Đuro Medenica]]? *[[Spasoje Medenica]] *[[Danilo Mićunović]] *[[Veljko Mićunović]] *[[Vukašin Mićunović]] *[[Vukosava Mićunović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Marko Milačić]] *[[Arso Milatović]] *[[Jakov Milatović]] *[[Veljko Milatović]]  *[[Nikola Miljanić|Niko(la) Miljanić]] *[[Mita Miljković]] *([[Borislav Milošević]]) *([[Sima Milošević]]) *([[Slobodan Milošević]]) *[[Tarzan Milošević]] *[[Danica Milutinović]] *[[Đedo Milutinović Vukalica]] *[[Ivan Milutinović]] *[[Iko Mirković|Iko (Ilija) Mirković]] *[[Božo Mitrović]] *[[Marija Mitrović (političarka)]] *[[Stefan Mitrović]] *[[Vukica Mitrović|Vukica (Šunja) Mitrović]] *[[Vukašin Mrvaljević]] *[[Andrija Mugoša]] * [[Dušan Mugoša]] *[[Špiro Mugoša]] *[[Adolf Muk - Levi]] == N == * [[Radojica Nenezić]]? * [[Božo Nikolić]] (bokeljski Hrvat) *[[Vojin Nikolić]] *[[Fuad Nimani]] == O == * [[Marko Orlandić]] * [[Savo Orović]] == P == * [[Đorđije Pajković|Đorđije "Đoko/Đoka" Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Darko Pajović]] *[[Antonije Pantović]] *[[Radovan Pantović]] *[[Jefto Pavić]] (1897-1995) *[[Niko Pavić]] *[[Branko Pavičević]] (1922-2012) (zgodovinar, akademik-1. predsednik CANU) *[[Ivan "Ivo" Pavićević]] *Krsto Pavićević *[[Mišo Pavičević]] *[[Srđan Pavićević]] *[[Zoran Pažin]] *[[Milica Pejanović Đurišić]] *[[Andrija Pejović]] *[[Pavle Pekić]] *Branko Perović *[[Miladin Perović]] *([[Mileta Perović]])? *[[Olga Perović]] *[[Puniša Perović]] *[[Slavko Perović]] *[[Vesna Perović]] *[[Mile Peruničić]] *[[Dragiša Pešić]] *([[Milorad Pešić]]) *[[Branko Petričević]] *[[Božo Petrović-Njegoš]] *[[Danilo (I)I. Petrović Njegoš]] *[[Đorđije Petrović-Njegoš]] *[[Mirko Petrović-Njegoš]] *[[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikola I Petrović Njegoš]] *[[Pero Tomov Petrović-Njegoš]] *[[Petar Petrović Njegoš|Petar I Petrović Njegoš]] *[[Petar II Petrović Njegoš]] *[[Šako Petrović-Njegoš]] *[[Jovan Plamenac|Jovan (Simonov) Plamenac]] *[[Petar Plamenac]] *[[Krsto Popivoda]] *[[Andrija Popović]] *[[Evgenije Popović]] *[[Jovo Popović]] *[[Krsto Popović]] *([[Miladin Popović]]) *[[Risto Popović]] *([[Vladimir Popović]]) *[[Zdenka Popović]] == R == *([[Puniša Račić]]) *([[Blažo Radonjić]]) *[[Dragan Radonjić]] *[[Vuko Radonjić|Vuko(laj) Radonjić]] *([[Amfilohije Radović]]) *[[Andrija Radović]] *[[Joksim Radović]] *prota Jovan (Jovo) [[Radović]] *[[Miljan Radović]] *[[Miloš Radović]] *[[Radomir Radović]] *[[Vuko Radović]] (slikar) *[[Đorđe Radulović]] *[[Marko Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Darko Radunović]] *[[Ljiljana Raičević]] *[[Vlado Raičević]] *[[Vojo Rajčević]] *[[Žarko Rakčević]] *[[Rifat Rastoder]] * [[Miloš Rašović]] *[[Vladimir Rolović]] == S == *[[Nikola Samardžić]] *[[Duško Sekulić]] *[[Milutin Simović]] *[[Slobodan Simović]] *[[Milojko Spajić|Milojko "Mickey" Spajić]] *[[Aleksandar Stijović]] *[[Milivoje Stijović]] *[[Tamara Srzentić]] * [[Vojislav "Vojo" Srzentić]] *[[Aleksandar D. Stamatović]] *[[Drago Stojović]] *[[Vlado Strugar]] (1922-2019) == Š == *[[Danilo Šaranović]] *[[Dragoslav Šćekić]] *[[Vladimir Šćekić]] *[[Jefto Šćepanović]] *[[Savo Šekarić]] *[[Mijuško Šibalić]] *[[Nikola Škerović]] *[[Velizar Škerović]] *[[Luiđ Škrelja]] * [[Branislav Šoškić]] * [[Budislav Šoškić]] *[[Željko Šturanović]] == T == * [[Milutin Tanjević]] *[[Lazar Tomanović]]  *[[Petar Tomanović]] *[[Jovan Tomašević]] *[[Stana Tomašević]] * [[Svetozar Tomić]] == V == *[[Mirko Vešović]] *[[Mihailo Vicković]] *[[Miroslav Vicković]] *[[Alviz Visković]] *[[Miodrag Vlahović]] *[[Veljko Vlahović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Mirko Vranješ]] *[[Milo Vrbica]] *[[Drago Vučinić]] *[[Marija Vučinović]] *[[Marko Vujačić]] *[[Jovan Vujadinović]] *[[Filip Vujanović]] *[[Jovo Vujošević]] *[[Ljubomir Vujošević]] *[[Ivan Vujović]] *[[Vuko Vukadinović]] *[[Milan Vukasović]] *[[Dragan K. Vukčević]] *[[Ljubo Vukčević]] *[[Risto Vukčević]] *[[Svetozar Vukmanović]] - [[Tempo]] *[[Radomir Vukosavović]] *[[Janko Vukotić]] *[[Pero Vukotić]] ([[Petar Vukotić]]) *[[Stevo Petrović Vukotić|Stevo (Petrović) Vukotić]] *[[Janko Stankov Vukotić|Janko (Stankov) Vukotić]] *[[Veselin Vukotić]] *[[Ivan Vuković]] *[[Gavro Vuković]] *[[Ivan Vuković]] *[[Novica Vuković]] *[[Velisav Vuksanović]] *[[Draginja Vuksanović-Stanković]] == Z == * [[Veljko Zeković]] * [[Radovan Zogović]] * [[Milorad-Mićo Zorić]] * [[Mihailo Zvicer]] == Ž == *[[Gojko Žarković]] *[[Vidoje Žarković]] *[[Danijel Živković]] *[[Miodrag "Miko" Živković]] *[[Zoran Žižić]] *[[Živko Žižić]] ==Glej tudi== * [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]], * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]] in [[Seznam hrvaških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Politiki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki|*]] 19i1eavd0gj61e4ve260tysb9nummsy 6744845 6744844 2026-08-30T22:07:59Z ~2026-44996-51 264415 /* D */ 6744845 wikitext text/x-wiki '''Seznam črnogorskih politikov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritan Abazović]] * [[Filip Adzić]] == B == * [[Aleksa Backović]]? *[[Filip Bajković]] *[[Ljubomir Bakić]] * [[Mitar Bakić]] * [[Mehmet Bardhi]] *[[Aleksa Bečić]] *[[Vatroslav Belan]] *[[Vojislav Biljanović]] *[[Predrag Bošković]] *[[Risto Bošković]] *[[Branka Bošnjak]] *[[Milun Božović]] *([[Radoman Božović]]) *[[Srđa Božović]] *[[Todor Božović]] * [[Vlado Božović]] *[[Bracan Bracanović]] *[[Ivan Brajović]] *[[Jokaš Brajović|Jokaš (Jakša?) Brajović]] *[[Radivoje Brajović|Radivoje (Rade) Brajović]] *[[Jovanka Brinić]] *[[Vojo Brinić]] * [[Savo Brkić|Savo Brković]] *[[Krsto Bulajić]] *[[Žarko Bulajić]] *[[Božidar Bulatović]]  * [[Momir Bulatović]] *[[Pavle Bulatović]] * [[Dragiša Burzan]] == C == * [[Nikollë Camaj]] * ([[Avro Cemović]]) *([[Marko Cemović]]) *[[Momčilo Cemović]] *([[Panto Cemović]]) *[[Đuro Cerović]] *[[Gavrilo Cerović]] *[[Novica Cerović]] *[[Komnen Cerović]] (pristaš Đilasa) *[[Savo Cerović]] *[[Stojan Cerović]] *[[Obrad Cicmil]] *[[Ivan Crnojević]] *[[Nazif Cungu]] == Č == *[[Đuro Čagorović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Dobroslav "Toro" Čulafić]] == Ć == * [[Jelena Ćetković]] * [[Jovan Ćetković]] * [[Vladimir Ćetković]] == D == *[[Radoje Dakić]] *[[Marko Daković]] *[[Lazar Damjanović]] *Radovan Damjanović *[[Goran Danilović]] *[[Peko Dapčević]] *[[Vlado Dapčević]] *[[Srđan Darmanović]] *[[Dobrilo Dedeić]] *[[Emin Dobardžić]] *[[Miloje Dobrašinović]] *[[Milo Dožić]] *[[Vuko Dragašević]] *[[Spaso Drakić]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milivoje Drecun]] *[[Sekula Drljević]] == Đ == * [[Aleksa Đilas]] * [[Milovan Đilas]] * [[Lazar Đođić]] * [[Leon Đokaj]] *[[Dragiša Đokanović]] *[[Jovan Đonović]] (1883-1967, ZDA) *[[Blažo Đukanović]] *[[Marko Đukanović]] * [[Milo Đukanović]] * [[Branko Đukić]] *[[Čedomir Đuranović]] *[[Veselin Đuranović]] *[[Vlajko (Vladan) Đuranović]] *([[Blažo Đuričić]]) *[[Nikola Đurković]] *[[Danijela Đurović]] * [[Dragan Đurović]] *[[Dušan Đurović]] *([[Milinko Đurović]]) *[[Mirčeta Đurović]] == G == * [[Gojko Garčević]] * [[Fatmir Gjeka]] (Đeka) *[[Nik Gjeloshaj]] (Đeljošaj) *[[Labud Gojnić]] *[[Maida Gorčević]] *[[Mihailo Grbić]] *[[Miomir Grbović]] *[[Vojin Guzina]]? == F == * [[Hamdija Fetahović]] *([[Krsto Filipović]]) == G == * [[Danilo Gatalo]]? * [[Nik Gjeloshaj]] == H == * [[Medmed Hodžić]] * [[Rafet Husović]] == I == *[[Dušan Ičević]] *[[Olivera Injac]] *[[Božina Ivanović]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Filip Ivanović]] *[[Mihailo Ivanović]] *[[Miroslav Ivanović]] *[[Dušan Ivović]] == J == * [[Nikola Janović]] *[[Josif Jauković]]? *[[Vojin Jauković]] *[[Vladimir Joković]] *[[Savo Joksimović]] * [[Arso Jovanović]] * [[Batrić Jovanović]] * [[Blažo Jovanović]] * [[Lidija Jovanović]] *[[Vlado Jovanović]] *[[Vukadin Jovanović]] *[[Mile Jovičević]] *([[Pavle Jovičević]]) *[[Georgije Jovičić]] *[[Drago Jovović]] *Radislav Jugović - Baka == K == *[[Jovo Kapičić]] *[[Novak Kilibarda]] *[[Milan Knežević (politik)]] *Miloš Komatina *[[Radomir Komatina]] *[[Petar Komnenić]] (1895-1957) Goli Otok "Petrova rupa" *[[Radoje Kontić]]  *[[Momo Koprivica]] *[[Branko Kostić]] *[[Jovan Kovačević]] *[[Nikola Kovačević]] (1890-1967) *[[Sava Kovačević]] *[[Vjera Kovačević]] *[[Mirko Krcić]] *[[Ranko Krivokapić]] *[[Zdravko Krivokapić]] *[[Omer Kurpejović]] *[[Dragan Kujović]] *(Baca Kurti Gjokaj) *[[Dragan Krapović]] *[[Labud Kusovac]] == L == *[[Vlado Lazarević]] *[[Branko Lazović]] *[[Danilo Lekić]] - Španac *[[Miodrag Lekić]] *[[Nikola Lekić]] *[[Risto Lekić]] *[[Božo Ljumović]] (1896-1986) *[[Blažo Ljutica]]? *[[Igor Lukšić]] == M == *[[Dragiša Maksimović]] *[[Jovan Mališić]] (ps. Martinović) *[[Andrija Mandić]] *Jovan Marinović (1908) *[[Duško Marković]] *[[Milorad Marković]] *[[Stoja Marković]] *[[Svetozar Marović]]  *[[Mitar Boškov Martinović]] *[[Marko Mašanović]] *[[Milo Matanović]] *[[Marko Matković]] *[[Đuro Medenica]]? *[[Spasoje Medenica]] *[[Danilo Mićunović]] *[[Veljko Mićunović]] *[[Vukašin Mićunović]] *[[Vukosava Mićunović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Marko Milačić]] *[[Arso Milatović]] *[[Jakov Milatović]] *[[Veljko Milatović]]  *[[Nikola Miljanić|Niko(la) Miljanić]] *[[Mita Miljković]] *([[Borislav Milošević]]) *([[Sima Milošević]]) *([[Slobodan Milošević]]) *[[Tarzan Milošević]] *[[Danica Milutinović]] *[[Đedo Milutinović Vukalica]] *[[Ivan Milutinović]] *[[Iko Mirković|Iko (Ilija) Mirković]] *[[Božo Mitrović]] *[[Marija Mitrović (političarka)]] *[[Stefan Mitrović]] *[[Vukica Mitrović|Vukica (Šunja) Mitrović]] *[[Vukašin Mrvaljević]] *[[Andrija Mugoša]] * [[Dušan Mugoša]] *[[Špiro Mugoša]] *[[Adolf Muk - Levi]] == N == * [[Radojica Nenezić]]? * [[Božo Nikolić]] (bokeljski Hrvat) *[[Vojin Nikolić]] *[[Fuad Nimani]] == O == * [[Marko Orlandić]] * [[Savo Orović]] == P == * [[Đorđije Pajković|Đorđije "Đoko/Đoka" Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Darko Pajović]] *[[Antonije Pantović]] *[[Radovan Pantović]] *[[Jefto Pavić]] (1897-1995) *[[Niko Pavić]] *[[Branko Pavičević]] (1922-2012) (zgodovinar, akademik-1. predsednik CANU) *[[Ivan "Ivo" Pavićević]] *Krsto Pavićević *[[Mišo Pavičević]] *[[Srđan Pavićević]] *[[Zoran Pažin]] *[[Milica Pejanović Đurišić]] *[[Andrija Pejović]] *[[Pavle Pekić]] *Branko Perović *[[Miladin Perović]] *([[Mileta Perović]])? *[[Olga Perović]] *[[Puniša Perović]] *[[Slavko Perović]] *[[Vesna Perović]] *[[Mile Peruničić]] *[[Dragiša Pešić]] *([[Milorad Pešić]]) *[[Branko Petričević]] *[[Božo Petrović-Njegoš]] *[[Danilo (I)I. Petrović Njegoš]] *[[Đorđije Petrović-Njegoš]] *[[Mirko Petrović-Njegoš]] *[[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikola I Petrović Njegoš]] *[[Pero Tomov Petrović-Njegoš]] *[[Petar Petrović Njegoš|Petar I Petrović Njegoš]] *[[Petar II Petrović Njegoš]] *[[Šako Petrović-Njegoš]] *[[Jovan Plamenac|Jovan (Simonov) Plamenac]] *[[Petar Plamenac]] *[[Krsto Popivoda]] *[[Andrija Popović]] *[[Evgenije Popović]] *[[Jovo Popović]] *[[Krsto Popović]] *([[Miladin Popović]]) *[[Risto Popović]] *([[Vladimir Popović]]) *[[Zdenka Popović]] == R == *([[Puniša Račić]]) *([[Blažo Radonjić]]) *[[Dragan Radonjić]] *[[Vuko Radonjić|Vuko(laj) Radonjić]] *([[Amfilohije Radović]]) *[[Andrija Radović]] *[[Joksim Radović]] *prota Jovan (Jovo) [[Radović]] *[[Miljan Radović]] *[[Miloš Radović]] *[[Radomir Radović]] *[[Vuko Radović]] (slikar) *[[Đorđe Radulović]] *[[Marko Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Darko Radunović]] *[[Ljiljana Raičević]] *[[Vlado Raičević]] *[[Vojo Rajčević]] *[[Žarko Rakčević]] *[[Rifat Rastoder]] * [[Miloš Rašović]] *[[Vladimir Rolović]] == S == *[[Nikola Samardžić]] *[[Duško Sekulić]] *[[Milutin Simović]] *[[Slobodan Simović]] *[[Milojko Spajić|Milojko "Mickey" Spajić]] *[[Aleksandar Stijović]] *[[Milivoje Stijović]] *[[Tamara Srzentić]] * [[Vojislav "Vojo" Srzentić]] *[[Aleksandar D. Stamatović]] *[[Drago Stojović]] *[[Vlado Strugar]] (1922-2019) == Š == *[[Danilo Šaranović]] *[[Dragoslav Šćekić]] *[[Vladimir Šćekić]] *[[Jefto Šćepanović]] *[[Savo Šekarić]] *[[Mijuško Šibalić]] *[[Nikola Škerović]] *[[Velizar Škerović]] *[[Luiđ Škrelja]] * [[Branislav Šoškić]] * [[Budislav Šoškić]] *[[Željko Šturanović]] == T == * [[Milutin Tanjević]] *[[Lazar Tomanović]]  *[[Petar Tomanović]] *[[Jovan Tomašević]] *[[Stana Tomašević]] * [[Svetozar Tomić]] == V == *[[Mirko Vešović]] *[[Mihailo Vicković]] *[[Miroslav Vicković]] *[[Alviz Visković]] *[[Miodrag Vlahović]] *[[Veljko Vlahović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Mirko Vranješ]] *[[Milo Vrbica]] *[[Drago Vučinić]] *[[Marija Vučinović]] *[[Marko Vujačić]] *[[Jovan Vujadinović]] *[[Filip Vujanović]] *[[Jovo Vujošević]] *[[Ljubomir Vujošević]] *[[Ivan Vujović]] *[[Vuko Vukadinović]] *[[Milan Vukasović]] *[[Dragan K. Vukčević]] *[[Ljubo Vukčević]] *[[Risto Vukčević]] *[[Svetozar Vukmanović]] - [[Tempo]] *[[Radomir Vukosavović]] *[[Janko Vukotić]] *[[Pero Vukotić]] ([[Petar Vukotić]]) *[[Stevo Petrović Vukotić|Stevo (Petrović) Vukotić]] *[[Janko Stankov Vukotić|Janko (Stankov) Vukotić]] *[[Veselin Vukotić]] *[[Ivan Vuković]] *[[Gavro Vuković]] *[[Ivan Vuković]] *[[Novica Vuković]] *[[Velisav Vuksanović]] *[[Draginja Vuksanović-Stanković]] == Z == * [[Veljko Zeković]] * [[Radovan Zogović]] * [[Milorad-Mićo Zorić]] * [[Mihailo Zvicer]] == Ž == *[[Gojko Žarković]] *[[Vidoje Žarković]] *[[Danijel Živković]] *[[Miodrag "Miko" Živković]] *[[Zoran Žižić]] *[[Živko Žižić]] ==Glej tudi== * [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]], * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]] in [[Seznam hrvaških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Politiki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki|*]] 5h1s7y3yiolyxy48wwykzoy8n6dpdcz 0 73612 6744961 6742735 2026-08-31T09:15:37Z ~2026-45085-22 264465 /* O */ 6744961 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Peter Abram]] (*1956) *[[Andrej Adamek]] *[[Konči Ahačič]] *[[Marjan Amalietti|Marijan Amalietti]] *[[Ana Ambrož]] *[[Zvest Apollonio]] (1935–2009) == B == *[[Srečko Bajda]] (*1961) *[[Milko Bambič]] (1905–1991) *[[Marta Bartolj]] (*1979) *[[Vesna Benedetič]] (*1966) *[[Jože Beranek]] (1913–1945) *[[Primož Bertoncelj]] (*1980) *[[Milan Bizovičar]] (1927–2006) *[[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971) *[[Tjaša Bon]] (1998) *[[Andreja Borin]] (*1969) *[[Mitja Bokun]] (*1978) *[[Marjan Bregar]] (1928–2009) *[[Jure Brglez]] (1993) *[[Suzana Bricelj|Suzana (Suzi) Bricelj]] (*1971) *[[Tina Brinovar]] (*1977) *[[Emilija Bucik Razman]] (1935–2024) *[[Anja Bunderla]] (*1985) *[[Marko Butina]] (1950–2008) *[[Peter Butkovič]] (1888–1953) == C == *[[Matej de Cecco]] (*1979) *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Ciril Cej]] *[[Mojca Cerjak]] (*1959) *[[Jure Cihlař]] (1944–2018) *[[Jože Ciuha]] (1924–2015) *[[Peter Ciuha]] (*1968) *[[Viktor Cotič]] (1885–1955) * [[Igor Cvetko]] (*1949) *[[Marjeta Cvetko]] (*1953) == Č == * [[Ivan Čargo]] (1898–1958) *[[Boris Čeh]] *[[Darinka Čehovin]] (Argentina) * [[Zvonko Čoh]] (*1956) == D == * [[Dalaj Eegol]] (Ali Džafić) * [[Matjaž Dekleva]] * [[Danijel Demšar]] (*1954) *[[Marko Derganc]] (*1950) *[[Jurij Devetak]] (*1997) *[[Bojana Dimitrovski]] *[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901) *[[Tina Dobrajc]] (*1984) *[[Saša Dobrila]] (1922–1992) *[[Jana Dolenc]] (*1964) *[[Veno Dolenc]] (*1951) * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] * [[Anton Drofenik]] (1936–2017) == E == *[[Jure Engelsberger]] (*1977) *[[Darka Erdelji]] *[[Miha Erič]] (*1991) *[[Milan Erič]] (*1956) == F == * [[Milanka Fabjančič]] (*1981) == G == * [[Irena Gašperšič]] Meško * [[Kostja Gatnik]] (1945–2022) *[[Draga Gelt]] (*1948) ? *[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961) * [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958) *[[Zdenka Golob]] (1928–2019) * [[Ančka Gošnik Godec]] (1927–2025) *[[Božidar Grabnar]] (1946–2004) *[[Milena Gregorčič]]? *[[Nevenka Gregorčič]] *Alenka Gregorič? *Nataša Gregorič Nabhas == H == *[[Andrej Habič]] (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (1931–2006) *[[Robert Hlavaty]] *[[Viktor Höchtl]] *[[Nana Homovec]] (*1990) *[[Ciril Horjak]] - [[Dr. Horowitz]] (*1975) *[[Alja Horvat]] (*1996) *[[Veronika Hozjan]] (*1994) *[[Uroš Hrovat]] (*1971) == J == * [[Božidar Jakac]] (1899–1989) * [[Matija Jama]] (1872–1947) *[[Maja B. Jančič]] * [[Adriano Janežič]] (*1972) * [[Aleksander Jankovič Potočnik|Aleksander (Sašo) Jankovič Potočnik]] (*1961) * [[Evgenija Jarc Zaletel]] * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928) * [[Samo Jenčič]] (*1958) * [[Mara Jeraj Kralj]] (1909–2010) *[[Hana Jesih]] *[[Dunja Jogan]] * [[Bojan Jurc]] (*1950) *[[Barbara Jurkovšek]] (*1981) *[[Elko Justin]] == K == *[[Katarina Kalc]] *[[Andreja Karba]] *[[Silva Karim]] (Kobal) *[[Maja Kastelic]] (*1981) *[[Samira Kentrić]] (*1976) *[[Jakob Klemenčič]] (*1968) * [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974) *[[Radovan Klopčič]] (1898–1992) *[[Dušan Klun]] (*1948) *[[Boris Kobe]] (1905–1981) * [[Marko Kociper]] (*1969) * [[Jaka Kramberger]]? *[[Jana Kocjan]] *[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978) *[[Anka Kočevar]] *[[Miran Kohek]] (*1954) *[[Tanja Komadina]] (*1976) * [[Danila Komjanc]] (*1963) *[[Vlasto Kopač]] (1913–2006) *[[Leon Koporc]] (1926–2003) *[[Marija Koren]] (1928–2013) * [[Božo Kos]] (1931–2009) * [[Polona Kosec]] * [[Janja Kosi]] (*1994) * [[Boža Košak]] (1915–1993) * [[Ana Košir]] (*1970) *[[Boštjan Košir]] (*1948) *[[Pšena Kovačič]] *[[Katja Kovše]] * [[Maša Kozjek]] (*1974) * [[Bine Kramberger]]? *[[Peter Krivec]] (*1938) * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009) *[[Mojca Krajnc]] (*197#?) *[[France Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Jan Kramberger (animator)]] *[[David Krančan]] (*1984) *[[Anja Kranjc]] (*1982) * [[Kristina Krhin]] (*1974) *[[Tomaž Kržišnik]] (1943–2023) *[[Stane Kumar]] (1910–1997) *[[France Kunaver]] (1909–2005) == L == * [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970) * [[Tomaž Lavrič]] (*1964) *[[Vladimir Leben]] (*1971) * [[Uroš Lehner]] (*1975) * [[Tinka Leskovšek]] (*1982) * [[Lilijana Levstik]] * [[Nea Likar]] (*1990) *[[Barbara Lipičnik]] *[[Erik Lovko]] * [[Polona Lovšin]] (*1973) * [[Maja Lubi]] (*1980) *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) *[[Mateja Lukežič]] (*1976) *[[Nada Lukežič]] (1931–2011) == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948) *([[Svetlana Makarovič]]) * [[Marijan Manček]] (*1948) * [[Aleksandra Maraž]] (1960–2010) *[[Aco Mavec]] (1929–1982) *[[Milan Maver]] (*1928) *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Zarja Menart]] (*1984) *[[Jasna Merkù|Jasna Merku]] (*1958) *[[Meta Mežan]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Ivan Mitrevski]] (*1979) *[[Eva Mlinar]] (*1985) *[[Jaka Modic]] (*1962) * [[Dušan Muc]] (*1952) * [[Manica K. Musil]] (*1974) * [[Miki Muster]] (1925–2018) == N == *[[Marija Nabernik]] (*1983) (mentorica botanične ilustracije ALUO) *[[Franci Nemec]] (*1950) *[[Vinko Novak]] (1842–1923) == O == *[[Katarina Oblak]] (*1988) *[[Radko Oketič]] (*1953) *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981) *[[Silvan Omerzu]] (*1955) *[[Miroslav Oražem]] (1900–1975) *[[Donald Orehek]] (1928–2022) (ZDA) * [[Mojca Osojnik]] (*1970) *[[Lidija Osterc]] (1929–2006) *[[Jože Ovnik]] (*1955) == P == * [[Polona Pačnik]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]] (1953–2013) *[[Darinka Pavletič Lorenčak]] *[[Mirna Pavlovec]] (*1963) *[[Marijan Pečar]] (*1971) *[[Roman Peklaj]] * [[Andreja Peklar]] (*1962) * [[Lojze Perko]] (1909–1980) * [[Anka Luger Peroci]] (*1953) * [[Mario Peruzzi]] *[[Dušan Petrič]] (1916–1964) * [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948) * [[Vladimir Pirnat|Vladimir (Lado) Pirnat]] (1938–2012) *[[Roža Piščanec]] (1923–2006) *[[Mateja Pivk]] *[[Lidija Plestenjak]] *[[Anamarija Pocrnjić]] (naravoslovna) * [[Edo Podreka]] (1955–2004) *[[France Podrekar]] (1887–1964) *[[Maja Poljanc]] (*1989) *Marko Por *Blaž Porenta (rač.) *[[Aleksander Potočnik]] (*1961) *[[Cita Potokar]] (1915–1993) * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955) * [[Arjan Pregl]] (*1973) * [[Marija Prelog|Marija (Marjanca) Prelog]] (*1954) * [[Dušan Premrl]] (1937–2008) * [[Tereza Prepadnik]] (*1995) *[[Petra Preželj]] (*1975) *[[Ksenija Prunk]] (1905–1994) *[[Zoran Pungerčar]] *[[Gregor Purgaj]] (*1981) *[[Maša Pušnik]] == R == *[[Sandi Radovan]] (*1963) *[[Judita Rajnar]] (*1959) *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943) *[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978) *[[Roman Ražman]] * [[Aljoša Rebolj]] (*1967) * [[Igor Rehar]] (*1954) * [[Jelka Reichman]] (*1939) *[[Tjaša Rener]] (*1986) *[[Anton Repnik]] (1935–2020) * [[Lucijan Reščič]] (*1946) *[[Igor Ribič]] (*1962) *[[Fran Rojec]] (1867–1939) *[[Ivan Romih]] * [[Nina Rupel]] * [[Marko Rop]] * [[Alenka Rot Vrhovec]] == S == * [[Suzana Sabalič]] (*1969) * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]] * [[Rudolf Saksida]] (1913-1984) *[[Simon Sanda]] (*1974) *[[Jakob Savinšek]]? *[[Ajda Schmidt]] * [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) * [[Maksim Sedej]] (1909–1974) * [[Aleš Sedmak]] (*1952) *[[Jan Sedmak]] *[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969) *[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990) *[[Luka Seme]] (*1987) * [[Tanja Semion]] * [[Drago Senica]] – Pi (1927–2001) * [[Bogdan Sieberer]] (1941–2024) * [[Branko Simčič]] (1912–2011) *[[Daša Simčič]] (*1963) *Darko Simeršek (1949–2023) (tehnični) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] (*1962) *[[Rudi Skočir]] (*1951) *[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959) *[[France Slana]] *[[Pavel Smolej]] (1940–2023) *[[Hinko Smrekar]] (1883–1942) * [[Alenka Sottler]] (*1958) * [[Alenka Spacal]] (*1975) *[[Magda Starec Tavčar]] (*1946) *[[Tinca Stegovec]] (1927–2019) * [[Damijan Stepančič]] (*1969) * [[Božidar Strman]] - Mišo (*1949) * [[Barbara Stupica]] (*1962) *[[Hana Stupica]] (*1988) * [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002) * [[Marlenka Stupica]] (1927–2022) *[[Matej Stupica]] (*1987) *[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]] *[[Matej Susič]] (*1972) == Š == * [[Katarina Šeme]] (*1993) * [[Ana Šerbelj]] * [[Sabina Šinko]] * [[Igor Šinkovec]] (*1978) * [[Luka Širok]] (*1982) * [[Peter Škerl]] (*1973) * [[Anton Špacapan Vončina]] (*1975) *[[Nina Štajner]] *[[Andrej Štular]] *[[Ive Šubic]] *[[Janez Šubic mlajši]] *[[Jurij Šubic]] *[[Maja Šubic]] *[[Mirko Šubic]] *[[Vital Šuligoj]] *[[Nina Šulin]] (*1980) *[[Miroslav Šuput]] (*1948) *[[Nataša Šušteršič Plotajs]] == T == *[[Borko Tepina]] (*1948) *[[Janko Testen]] (1950–2025) *[[Jože Tisnikar]] (1928–1998) *[[Luisa Tomasetig]] *[[Tinka Tomazin]] *[[Jože Trobec]] (*1948) *[[Neža Trobec]] (*1979) *[[Andrej Trobentar]] (*1951) *[[Vinko Turk]] (1920–1946) * [[Klavdij Tutta]] (*1958) == V == * [[Gorazd Vahen]] (*1969) *[[Petra Varl]] (*1965) * [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943) * [[Vesna Veberič]] (*1961?) *[[Janez Vidic]] (1923–1996) *[[Matjaž Vidic]] (1947–1998) *[[Urša Vidic]] (*1978) *[[Rok Vilar]] *[[Jana Vizjak]] (*1956) *[[Nikolaj Vogel]] (*1972) * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (1946–2024) * [[Marija Vogelnik]] (1914–2008) *[[Marjan Vojska]] (*1934) *[[Miloš Volarič]] (1933–2010) *[[Tinka Volarič]] (*1980) *[[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Kamila Volčanšek]] (*1950) *[[Jure Vombergar]] (Argentina) * [[Melita Vovk]] (1928–2020) * [[Žarko Vrezec]] (*1950) * [[Alenka Vuk ]](*1970) *[[Jaka Vukotič]] == W == * [[Wang Huiqin|Huiqin Wang]] (*1955) * [[Meta Wraber]] (*1977) == Z == *[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka) *[[Miljutin Zarnik]] (1873–1940) *[[Ana Zavadlav]] (*1970) *[[Karel Zelenko]] (*1925) * [[Rok Zelenko]] (*1951) * [[Franc Zorec]] (1854–1930) (tudi karikaturist) * [[Marko Zorović]] *[[Fulvia Zudič]] (*1961) *[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949) * [[Dunja Zupančič]] (*1963) == Ž == * [[Stanley Žele]] (1895–1966) *[[Maša P. Žmitek]] (*1985) *Sara Žičkar *Tone Žnidaršič (1923–2007) {{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]] 5sam9cf0hl14473cb0upl48dgvfnmex 0 73659 6744903 6722291 2026-08-31T07:48:13Z ~2026-47382-12 265111 dodan psiholog 6744903 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[psiholog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Milan Adamič]] * [[Irena Adlešič]] *[[Lea Alič]] *[[Igor Areh]] *[[Beno Arnejčič]] *[[Ana Arzenšek]] *Srdan (Mišo, Mišel) Arzenšek ("Zeni") *[[Srdan Arzenšek]] *[[Vladimir Arzenšek]] *[[Andreja Avsec]] *[[Jože Ažman (šport)]] == B == *[[Katarina Babnik]] *[[Renata Bačer Slabe]] *[[Boštjan Bajec]] *[[Urška Baković]] *[[Karin Bakračevič]] (-Vukman) *[[Tadeja Batagelj]] *[[Natalija Baumgartner]] *[[Petra Bavčar]] *[[Janez Bečaj]] *[[Franc Belčič]] *[[Živana Bele Potočnik]] *[[Emil Benedik]] *[[Marija Benigar]] (por. Vučić) *[[Jordan Berginc]] *[[Barbara Bernik]] *[[Breda Bezič]] *[[Irena Bezić]] *[[Natalija Bilobrk]] *[[Uroš Blatnik]] *[[Dušica Boben]] *[[Katja Boh]] *[[Janko Bohak]] *[[Ema Bohanec]]  *[[Etbin Bojc]] * [[Eva Boštjančič]] *Jasna Božič *[[Maja Božič Kranjc]] *[[Mark Bračič Floyd]] * [[Stanislav Bras]] *[[Nina Bras Meglič]] *[[Aleksander Bratina]] *[[Urša Bratun]] *[[Ksenija Bratuš Albreht]] *[[Janez Bregant]] *[[Leopold Bregant]] *[[Tone Brejc]] *[[France Brenk]] *[[Klas Brenk|Klas Matija Brenk]] *[[Kristina Brenk]]? *[[Alenka Brešar Iskra]]? *[[Simon Brezovar]] *[[Nataša Bucik]] * [[Valentin Bucik]] *([[Zoran Bujas]]) *[[Valerija Bužan]] ==C== * Anka Caleari * [[Saša Cecić Erpič]] *[[Mira Cencič]] *[[Mateja Centa Strahovnik]]? *[[Tone Ciglar]] *[[Zlatka Cugmas]] *[[Janina Curk]] *[[Robert Cvetek]] * [[Heliodor Cvetko]] == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] *[[Alenka Čas]] *[[Blanka Čebašek]]? *[[Matej Čeh]] *[[Maša Černelič Bizjak]] *[[Mihael Černetič]] *[[Nevenka Černigoj-Sadar]] *[[Matej Černigoj]] *[[Lucija Čevnik]]? *[[Franjo Čibej]] *[[Barbara Čibej Žagar]] *[[Sana Čoderl Dobnik]] *[[Franc Čop]] *[[Alfonz Čuk]] *[[Miran Čuk]] *[[Nenad Čuš Babič]] == D == *[[Marcela De Batistič]] *[[Bojan Dekleva]] *Simona Dijak *[[Jure Demšar]] *[[Katja Depolli Steiner]] *[[Miha Derganc]] *[[Mateja De Leonni Stanonik]]? *[[Nataša Dernovšček Hafner]] *[[Tjaša Dimec Časar]] *[[Marko Divjak]] *[[Milan Divjak]] *[[Bernarda Dobnik Renko]] *[[Irena Dogša]] *[[Barbara Dolenc]] *[[Petra Dolenc]] *[[Andrej Dolinar]] *[[Vera Doma]] *[[Katarina Dougan|Katarina (Katja) Dougan]] *[[Mirjam Dovečar]] *[[Katja Dular]] *Vedrana Đurašin == E == * [[Katja Eman]]? * [[Ajda Erjavec]] * [[Bojan Erjavšek]] == F == *[[Nilvesa Fajić Berginc]] *[[Urška Fekonja Peklaj]] *[[Ivan Ferbežer]] *[[Maja Fesel Kamenik]] *[[Polona Fister]] *[[Tomaž Flajs]]? *[[Vito Flaker]] *[[Ivan Flis]] *[[Andrej Frančeškin]] *[[Branko Franzl]] * [[Aleš Friedl]] *[[Marina Furlan]] == G == *[[Lena Gabršček]] *[[Fran Gabršek]] (1856-1937) *[[Augustine Gasser|Augustine (Gusti) Gasser]] *[[Stanko Gerjolj]] * [[Viktor Gerkman]] (1952-2009) *[[Vislava Globevnik Velikonja]] *[[Maja Glonar]] [[Maja Glonar Vodopivec|Vodopivec]] *[[Stanko Gogala]]? *[[David Gosar]] *[[Christian Gostečnik]] *[[Maja Gostič]] *[[Jure Gračner, psiholog]] *[[Ivana Gradišnik]] * [[Daša Grajfoner]] *[[Janez Gregorač]] *[[Hojka Gregorič Kumperščak]] *[[Jure Grgurevič]] *[[Alenka Gril]] *[[Rudolf Grošelj]] - ''Fiči'' *[[Darja Groznik]] *[[Mitja (Demetrij) Gruden]] == H == *[[Katarina Habe]] *[[Kaja Hacin Beyazoglu]] *[[Marija Hafner]] *[[Hana Hawlina]] *[[Maja Hawlina]] *[[Darko Hederih]] *[[Katja Katarina Hleb]] *[[Ida Hojnik Zupanc]] *[[Rok Holnthaner]] *[[Barbara Horvat]] *[[Ludvik Horvat]] *[[Marina Horvat]] *[[Nada Hribar]] *[[Borut Hrovatin]] *[[Mateja Hudoklin]] *[[Špela Hvalec]] == I == * [[Katja Istenič]] == J == * [[Zlatka Jakopec]] * [[Peter Janjušević]] *[[Norbert Jaušovec]] *[[Gregor Jazbec]] *[[Špela Jelenc]] *[[Jože Jensterle]]? *Janez Jerman (*1962) *[[Tina Jeromen]] * [[Mišo Jezernik]] *[[Valentin Jež]] * [[Dr. Milanka Jug (klinicna in forenzicna psihologinja)|Milanka Jug]] *[[Ana Junger]] *[[Mojca Juriševič]] *[[Maja Jurjevčič]] *[[Benjamin Jurman]] == K == *[[Janja Kaiser Zupančič]] *[[Tanja Kajtna]] *[[Gizella Kaszás Kocijančič]] *[[Tina Kavčič]] *[[Urška Kavčič]] *[[Vojko Kavčič]] *[[Mojca Kirbiš Hajdinjak]]? *[[Alenka Klemenc]] (*1977) *[[Nuša Klinar]] *[[Mihael Kline]] *[[Anja Klobas]] *[[Silva Kmet]] *[[Darja Kobal Grum]] *[[Leonida Kobal]] *[[Alenka Kobolt]] (Čretnik) *[[Vladimir Kočevar]] *[[Jana Kodrič]] *[[Pavle Kogej]] * [[Martin Kojc]] * [[Manca Kok]] *[[Nives Kolarič]] ? *[[Luka Komidar]] *[[Katarina Kompan Erzar]] *[[Edvard Konrad]] *[[Tjaša M. Kos]] *[[Dunja Košir]] *[[Katja Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Eva Kovač]] *[[Asja Nina Kovačev]] *[[Nuša Kovačević Tonjko]] *[[Dare Kovačič]] *[[Ana Kozina]] *[[Dejan Kozel]] *[[Radovan Kragelj]] *[[Borut Kraigher]] *[[Renata Krajnčec]] *[[Aleksij Kraljič]] *[[Martin Kramar]] *[[Metka Kramar]] *[[Ana Kranjc]] *[[Maja B. Kranjc]] *Tomaž Kranjc (*1955) *[[Lena Kregelj]] *[[Borjana Kremžar Jovanović]] * [[Tilka Kren]] Obran *Brigita Kričaj Korelc *[[Lea Kristan]] *[[Azra Kristančič]] *[[Sebastjan Kristovič]]? *[[Jana Krivec]] *[[Marjan Kroflič]] *[[Nina Krohne]] *Karmen Kočivnik == L == * [[Tjaša Lah Tolar]] * [[Tanja Lamovec]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Alen Latini]] *([[Andreja Lavrič]]) *[[Katarina Lavš]] *[[Žan Lep]] *[[Bogdan Lešnik]] *[[Petra Lešnik Musek]] *[[Rudi Lešnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Dean Lipovac]] *[[Bernarda Logar Zakrajšek]] *[[Leon Lojk]] * [[Matej Lunežnik (športni psiholog)]] == M == *[[Lidija Magajna]] *[[Zvezdana Majhen]] *[[Jan Makarovič]] *[[Renata Marčič]] *[[Barica Marentič Požarnik]] *[[Ljubica Marjanović Umek]] *[[Renata Marčič]] *[[Maksimilijana Marinšek]] *[[Peter Markič]] *[[Mateja Markl]] *[[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] * [[Robert Masten]] *[[Matjaž Matevžič]] *[[Polona Matjan Štuhec]] *[[Andraž Matkovič]] *[[Silva Matos]] *[[Janez Mayer]] *[[Nikolaj Mejaš]] *[[Milko Mejovšek]] *[[Žiga Mekiš Recek]] *[[Marjeta Mencin Čeplak|Marjeta Mencin (-Čeplak]]) /[[Metka Mencin]] *[[Juliana Mendes Svete]] *[[Rok Merc]] *[[Franc Merkač]] *[[Blaž Mesec]] *[[Aleksandra P. Meško]] *[[Maja Meško]] *[[Matjaž Mihelčič (optik)|Matjaž Mihelčič]] (optometrik) *[[Vlado Miheljak]] *[[Nina Mikl]] *[[Andreja Mikuž]] *[[Nada Mirnik]] Trtnik *[[Janez Mlakar (psiholog)]] *[[David Modic]] *[[Samo Modic]] *[[Marija Molan]] *[[Bojana Moškrič]] *([[Miran Možina]]) *[[Stane Možina]] *[[Albert Mrgole]] *[[Satja Mulej Bratec]] * [[Damijan Mumel]] * [[Janek Musek]] *[[Kristjan Musek Lešnik|Kristijan Musek Lešnik]] *[[Bojan Musil]] == N == * [[Nevenka Nakrst|''Nevenka Nakrst'']] * [[Mirjana Ule|Mirjana Nastran Ule]] *[[Bernarda Nemec]] *[[Zdravko Neuman]] *[[Nika Nikolič]]? *[[Helena Novak]] == O == * [[Darja Odar]]? *[[Franc Osterman]] *[[Karel Ozvald]] *[[Ana Ožura]] == P == *[[Tone Pačnik]] *[[Marjan Pajntar]] (1932-2024) *[[Boni Pajntar Plut]] *[[Zoran Pavlović (1955)]] *[[Samo Pastirk]] *[[Radmila Pavlovič Blatnik]] *[[Vladimir Pavšek]] *[[Tinkara Pavšič Mrevlje]] *[[Sonja Pečjak]] *[[Vid Pečjak]] *[[Cirila Peklaj]] *[[Tatjana Penko]] *[[Marjanca Pergar Kuščer]] *[[Andrej Perko]] *[[Uroš Perko]] ? *[[Bogomir Peršič]] *[[Susanna Pertot]] *[[Mitja Peruš]] *[[Martina Peštaj]] *[[Marija Petrič]] *Marjetka Petrič Puklavec *[[Mojca Petrič]] *[[Oto Petrovič]] * [[Andrej Petruša]] *Nejc Petruša *[[Ajda Pfifer]] *[[Renata Picej]]? *[[Darja Piciga]] *[[Tina Pirc]] *[[Vladimir Pirnat]] *[[Tina Pivec]]? *[[Janko Plemenitaš]] *[[Nejc Plohl]] *[[Nevenka Podgornik]] *[[Veronika Podgoršek]] *[[Anja Podlesek]] *[[Tina Podlogar]] *[[Slavko Podmenik]]? *[[Jože Podržaj]] *([[Borut S. Pogačnik]]) *[[Slavica Pogačnik Toličič]] *[[Vid Pogačnik]] *[[Tina Pogorelčnik]] *[[Alenka Polak]] *[[Marko Polič]] *[[Vida Ana Politakis]] *[[Saša Poljak Lukek]] *[[Andreja Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Olga Poljšak Škraban]] *[[Mojca Poredoš]] *[[Vita Poštuvan]] *[[Vinko Potočnik]] *[[Lev Požar]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Peter Praper]] *[[Franc Aco Prosnik]] *[[Anica Prosnik Domjan]] *[[Andreja Pšeničny]] *Cveta Pučko (Razdevšek) *[[Milan Puhan]] *[[Melita Puklek Levpušček]] *[[Suzana Puntar]] *[[Nina Purg]]/[[Nina Purg Suljič]] == R == *[[Vesna Radonjić Miholič]] *[[Cveta Radzevšek Pučko]] *[[Eugen Rainer]] * [[Katja Rak]] *[[Zlatka Rakovec Felser]] *[[Jože Ramovš]]? *[[Tanja Ravnjak]]? *[[Ana Reberc]] *[[Alenka Rebula Tuta]] *[[Matjaž Regovec]] *Marjan Repič *[[Tina Rehberger]] *[[Tanja Repič Slavič]] *[[Grega Repovš]] *[[Jernej Repovš]] *[[Vida Ribičič]] *[[Marjeta Richie]] *[[Tristan Rigler]] *[[Irena Roglič Kononenko]] *[[Bernard Rojnik]] *[[Janez Rojšek]] * [[Mihajlo Rostohar]] *[[Saška Roškar]] *([[Nikola Rot]]: slov.-srbski) *[[Leonida Rotvejn Pajič]] *([[Sanja Rozman]]) *[[Marina Rugelj]] *Tanja Rupnik Vec *[[Velko S. Rus]] *[[Ingrid Russi Zagožen]] *[[Dušan Rutar]] *[[Miha Rutar]] *[[Tina Rutar Leban]] == S == *[[Argio Sabadin]] *[[Stane Saksida]]? *[[Marijan Salobir]] *[[Simona Sanda]] *[[Ignac Schmidt]] *([[Vlado Schmidt]])? *[[Danilo Sedmak]] *[[Polona Selič]] *[[Alenka Seršen Fras]] *[[Marija Skalar]] *[[Vinko Skalar]] *[[Štefan Slak]] *[[Anka Slana Ozimič]] *[[Vera Slodnjak]] *[[Sandra Smiljanić]] *Franc Smole *[[Maja Smrdu]] *[[Helena Smrtnik Vitulić]] *[[Gregor Sočan]] *[[Bor Sojar Voglar]] *[[Srečko Soršak]] *[[Iztok Spetič]] (It.) *[[Milena Srpak]] *[[Martina Starc]] *[[Barbara Starovasnik Žagavec]] *[[Eva Stergar]] *[[Vida Sterle]] *[[Barbara Stožir Curk]] *[[Bernard Stritih]] *[[Branka Strniša]] *[[Marja Strojin]] *Đurđica Strunjaš Kurt *[[Ana Stupan]] *[[Meta Suhadolc Krečič]] *[[Roberta Sulčič]] *[[France Susman]] *[[Marjan Sušelj]] *[[Janez Svetina]] *[[Matija Svetina]] *Mojca Svetek == Š == *[[Borut Šali]] *[[Levin Šebek]] *[[Sanja Šešok]] *[[Bojan Šinko]] *[[Petra Škabar]] * [[Darko Števančec]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Bojan Šinko]] *([[Silvo Šinkovec]]) *[[Andreja Cirila Škufca Smrdel]] *[[Maja Šorli]] *[[Lilijana Šprah]] *[[Tanja Šraj]] *[[Petra Štampar]] *[[Maja Štante Vouk]] *[[Barbara Šteh]] *[[Martina F. Štirn]] (''Martina Fukuhara Štirn'') *[[Senja Štirn]] *[[Vita Štukovnik]] *[[Lea Šugman Bohinc]] *[[Katja Šugman Stubbs]] *[[Ana Jana Šušteršič]] == T == *[[Blanka Tacer]] *[[Alenka Tacol]] *[[Drago Tacol]] *[[Simona Tancig]] *[[Ana Tavčar]] *[[Rudi Tavčar]] (& Metka) *[[Janja Tekavc]]? *[[Onja Tekavčič-Grad]] *[[Sara Tement]] *[[Vesna Tetičkovič]] *Maja Tisovec *[[Blanka Tivadar]] * [[Ivan Toličič]] * Nastja Tomat * [[Andrej Trampuž]] *[[Jasna Toplak]] *[[Jože Trček]] * [[Anton Trstenjak]] * [[Marjeta Trstenjak]] *[[Žarko Trušnovec]] *[[Maks Tušak]] (1947-2008) *[[Matej Tušak]] (1968) *[[Janez Tušar]] * [[Robert Trunkl]] ([[klinični, športni psiholog]]) == U == * [[Saša Ucman]] * [[Mirjana Ule]] *[[Peter Umek]] == V == *[[Julka Vahen]] *[[Bojan Varjačić Rajko]] *[[France Veber]] *[[Vekoslav Verhovnik]] *[[Katarina Veselko]] *[[Jasna Vešligaj Damiš]] *[[Andreja Vezovnik]] *[[Aleš Vičič]] *[[Mateja Videčnik]] *[[Gaj Vidmar]] *[[Jernej Vidmar]] *[[Marija Vincek]] *[[Hedviga Virant]] *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Blaž Vodopivec]] *M. Vodopivec (=[[Maja Glonar Vodopivec]]?) *[[Vid V. Vodušek]] *[[Damijana Voglar]] *[[Andrej Vovk]] *[[Beti Vovko]] *[[Marko Vrtovec]] == W == *[[Simona Weiss]] (1963-2015) *[[Alenka Werdonig]] == Z == * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Aleksander Zadel]] * [[Nuša Zadravec Šedivy]] * [[Tina Zadravec]] *[[Gaja Zager Kocjan]] *[[Andrej Zaghet]] *([[Drago Zajc]] star.-''Problematika inteligentostnih testov'', 1940) *[[Minka Zajec]] *[[Bojan Zalar]] *[[Leonida Zalokar]]? *[[Zdenka Zalokar Divjak]] *[[Anja Zavašnik]] * [[Franci Zavrl]] * [[Marjana Zidar]] * [[Saša Zorjan]] *[[Leon Zorman]] * [[Maja Zupančič]] == Ž == *[[Vida Žabot|Vida Žabot Coppo]] *[[Dragotin Žagar (psiholog)|Dragotin Žagar]] *[[Estera Žalik]] *[[Barbara Žemva]] *[[Miran Žerjav]] *([[Mirko Žerjav]]) *[[Iztok Žilavec]] *[[Leon Žlebnik]] *[[Bojan Žlender]] *[[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] *[[Urška Žugelj]] * [[Gregor Žvelc]] * [[Maša Žvelc]] {{seznami narodov po poklicu|psihologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Psihologi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi|*]] j4cd5cvp8vy983lx0d9engw417uzeq1 0 73662 6744975 6743147 2026-08-31T09:50:48Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6744975 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] q27ttpf3zq0k4ldqgsql5lbiyp7y0bn 0 77753 6744769 6614564 2026-08-30T17:29:17Z MaksiKavsek 244409 pp 6744769 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Maribor | latin = Archidioecesis Mariborensis | local = | image = <!-- WD --> | image_size = | image_alt = 250px | caption = [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]] <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Slovenija}} | country1 = Slovenija | territory = | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | metropolitan = | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = 7.398 | population = 418.567 | population_as_of = 2011 | catholics = 354.820 | catholics_percent= 84,8 | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | rite = [[rimski obred]] | established = 10. maj 1228 | cathedral = [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]] | cocathedral = | patron = [[sveti Andrej]]<br>(po patrociniju [[Cerkev sv. Andreja, Šentandraž v Labotski dolini|bivše stolnice]]),<br>[[Ciril in Metod]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = 140 škofijskih duhovnikov (AP, 2011) <!---- Current leadership ----> | patriarch = | major_archbishop = | bishop = {{Trenutno službujoči škofje (P1308)|Q55357851}}<!-- posodabljanje v Wikipodatkih --> | bishop_title = Nadškof | metro_archbishop = | coadjutor = | suffragans = [[Škofija Celje|Celje]],<br>[[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | auxiliary_bishops = | apostolic_admin = | vicar_general = Janez Lesnika | episcopal_vicar = | archdeacons = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Jože Vogrin]] | emeritus_bishops = [[Franc Kramberger]],<br>[[Marjan Turnšek]],<br>[[Anton Stres]] <!---- Map ----> | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = <!---- Website ----> | website = <!-- v Wikipodatkih --> | footnotes = |headquarters=|parishes=143}} [[Slika:Maribor 20.jpg|thumb|right|270px|Nadškofijska palača na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]] v Mariboru]] '''Nadškofija Maribor''' ([[Latinščina|latinsko]] '''''Archidioecesis''''' '''''Mariborensis''''') je ena izmed šestih slovenskih [[Škofija|škofij]] in ena izmed dveh slovenskih [[Nadškofija|nadškofij]]. Njen sedež je v [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|Stolnici svetega Janeza Krstnika]] v [[Maribor|Mariboru]]. Skupaj s sufraganskima škofijama [[Škofija Celje|Celje]] in [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] tvori [[Metropolija Maribor|Metropolijo Maribor]]. Mariborski nadškof metropolit je [[Alojzij Cvikl]].<ref>{{Navedi splet|title=Nadškofija Maribor|url=https://nadskofija-maribor.si/web/|website=nadskofija-maribor.si|accessdate=2025-12-19|language=sl-SI}}</ref> == Preoblikovanja škofije == {{glavni|Lavantinska škofija}} Izšla je iz nekdanje [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]], ki je sprva obsegala območje v okolici [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandraža v Labotski dolini]] (danes [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijska Koroška]]), ob koncu 18. stoletja pa se je s preureditvijo škofijskih meja v notranjeavstijskih deželah razširila tudi na spodnji del Štajerske (savinjsko) v okolici Celja. Takratni lavantinski škof [[Anton Martin Slomšek]] je dosegel, da se je 4. septembra 1859 škofijski sedež prenesel v [[Maribor]] (ki je bil z okolico dotlej del Sekovske škofije) in je v [[Stolnica|stolnic]]o povzdignil dotedanjo župnijsko [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|cerkev svetega Janeza Krstnika]]. 5. marca 1962 je bila [[Lavantinska škofija]] preimenovana v [[Škofija Maribor|Mariborsko-lavantinsko škofijo]] in bila razdeljena na 290 [[župnija|župnij]], 7. aprila 2006 pa je bila povišana v nadškofijo in metropolijo, obenem pa je dokončno izgubila zgodovinsko ime »lavantinska«. == Zgodovina== V času jožefinskih reform za časa cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II]]. sta bili lavantinski škofiji priključeni župniji v [[Velikovec|Velikovcu]] (1786) in v [[Celje|Celju]] (1789), vse župnije severno od Drave pa so pripadle Sekovski škofiji. Da bi lahko škof bolje upravljal zelo obsežno škofijo, so bile leta 1859 koroške župnije prenesene pod upravo [[Krška škofija|Krške škofije]], v zameno zato pa so lavantinski škofiji pripadle župnije v Mariboru in njegovi okolici. Po teh spremembah je škofu [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]] uspelo doseči, da se je lavantinski škofijski sedež prestavil v [[Maribor]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Lavantinsko škofijo [[Sveti sedež]], zaradi spremenjenih državno-ozemeljskih razmer, razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]] in ustanovitve [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasnejše [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]), 1. maja 1924 izvzel iz salzburške metropolije in jo neposredno podredil sebi. S tem se je končalo obdobje med letoma 1446 in 1923, ko je [[Salzburška nadškofija|salzburški nadškof]] imenoval in posvetil vsakokratnega lavantinskega škofa, ta pa je smel nositi cesarsko-kraljevi naziv »knezoškof«. [[Andrej Karlin]] je ob imenovanju 6. junija 1923 tako postal prvi škof, ki ga je neposredno imenoval Sveti sedež. Istega leta so bile škofiji priključene tiste župnije Krške, Sekovske in Somboteljske škofije, ki so po novi državni razmejitvi ostale v [[Kraljevina SHS|kraljevini SHS]]. 5. marca 1962 je Sveti sedež lavantinsko škofijo ({{jezik-la|Dioecesis Lavantina}}) preimenoval v Mariborsko-lavantinsko škofijo, v njeno ozemlje pa so bile 1964 tudi uradno vključene župnije, predvsem na Koroškem in v Prekmurju, ki so bile od leta 1923 samo pod upravo mariborskega škofa. 22. novembra 1968 je bila mariborsko-lavantinska škofija kot sufraganska postavljena pod upravo [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanske metropolije]]. Leta 1994 je pod upravo mariborskega škofa prišlo tudi slovensko ozemlje župnije [[Razkrižje]] (ki je spadalo v Zagrebško nadškofijo). 7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. z apostolsko konstitucijo ''Sacrorum Antistites'' ustanovil Mariborsko cerkveno pokrajino in mariborsko škofijo povzdignil v nadškofijo s sedežem metropolita. Ob tem sta bili na njenem dotedanjem ozemlju na novo ustanovljeni škofiji v Celju in Murski Soboti, ki odtlej kot njena sufragana spadata v Mariborsko metropolijo. === Gospodarske težave v času svetovne gospodarske krize === Konec leta 2007 se je izvedelo, da je nadškofija opravljala visokotvegane gospodarske dejavnosti. Vse je izbilo na dan, ko je škofija uradno zaprosila vatikanski Inštitut za verske dejavnosti (Vatikanska banka) za dva kredita v višini po pet milijonov evrov. Takoj zatem je apostolski nuncij v Sloveniji zaprosil Vatikan za pomoč, ta pa je z namenom pregleda stanja v Maribor poslal bilančnega strokovnjaka Gianluco Pirredda kot apostolskega vizitatorja. Januarja 2008 je nadškofija odprodala večinski delež v telekomunikacijskem podjetju T-2, ker je to med drugimi ponujalo tudi televizijske programe s pornografskimi vsebinami. Prav tako so bile odkrite nepravilnosti in nezakonito ravnanje nekaterih odgovornih oseb pri projektu prenove dela nekdanjega nadškofijskega [[Dvorec Betnava|dvorca Betnava]] (vrniti je bilo potrebno nekaj manj kot 1,8 milijona neupravičeno pridobljenih evropskih sredstev zaradi izdaje lažnih gradbenih situacij in poneverjenih gradbenih knjig). V zvezi s tem so bile opravljene policijske preiskave in zaseženo dokazno gradivo zaradi suma kaznivega dejanju poslovne goljufije, vsa zadeva pa je končala na sodišču, z izrečenimi sodbami nekaterim obtoženim. Leta 2011 je v javnost prišla novica o insolventnosti dveh investicijskih družb ''Zvon Ena Holding'' in ''Zvon Dva Holding'', katerih je bila večinski lastnik nadškofija.{{navedi vir}} Kasnejši mariborski nadškof [[Alojzij Cvikl]] je novembra 2010 sprejel naloge začasnega ekonoma Nadškofije Maribor in se je trudil z upniki nadškofije skleniti sporazum, do česar je 3. marca 2015 tudi prišlo.<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/164/slovenija/16502/ Nadškofija Maribor sklenila sporazum z upniki], Radio.ognjisce.si, pridobljeno 29. marec 2015.</ref><ref>»Pravi mož na pravem mestu«, Družina, številka 12, 22. marec 2015, stran 2.</ref> Takoj zatem, 14. marca, je bil imenovan za novega nadškofa, s čimer je obenem prejel tudi vsa pooblastila za nadaljevanje finančne sanacije nadškofije. == Nadškofija danes == Nadškofija Maribor ima dva sufraganski škofiji, skupaj s škofijama v [[Škofija Celje|Celju]] in [[Škofija Murska Sobota|Murski Soboti]] tvori Mariborsko cerkveno pokrajino ali [[Metropolija Maribor|metropolijo]]. Z odcepitvijo celjske in murskosoboške škofije se je število župnij zmanjšalo na 143. Prvi mariborski nadškof metropolit je bil dr. [[Franc Kramberger]] (2006-2011). Po njegovem odstopu je [[papež Benedikt XVI.]] 3. februarja 2011 za nadškofa imenoval dotedanjega nadškofa-koadjutorja dr. [[Marjan Turnšek|Marjana Turnška]], ki je bil zaradi brezizhodne finančne situacije nadškofije, skupaj z ljubljanskim nadškofom dr. [[Anton Stres|Antonom Stresom]], ki je bil mariborski koadjutor pred njim, koncem julija 2013 iz Rima pozvan oz. prisiljen odstopiti s položaja. S tem korakom naj bi bil slovenski Cerkvi omogočen nov začetek. Sedež mariborskega nadškofa je bil tako od 31. julija 2013 [[Sedisvakanca|izpraznjen]]. Med letoma 2013-15 je kot apostolski administrator nadškofijo upravljal in vodil [[Škofija Celje|celjski škof]] dr. [[Stanislav Lipovšek]]. 14. marca 2015 je [[papež Frančišek]] imenoval [[Jezuiti|jezuita]] msgr. [[Alojzij Cvikl|Alojzija Cvikla]] za 62. mariborskega nadškofa metropolita, škofovsko posvečenje novoimenovanega nadškofa je bilo 26. aprila 2015. == Obseg in upravna ureditev == Ozemlje mariborske nadškofije danes sega na zahodu do [[Peca|Pece]] na začetku Koroške, preko [[Pohorje|Pohorja]], zavzema celotno Dravsko polje in se konča na vzhodu pri [[Ljutomer]]skih goricah. Na severu sega do pogorja [[Kozjak]]a in Sladkega vrha in se spušča preko Slovenskih goric do [[Konjiška gora|Konjiške gore]] in [[Boč]]a na jugu. Sicer pa nadškofija Maribor obsega slabih 20 odstotkov površine Slovenije in meji na [[Škofija Murska Sobota|murskosoboško]], [[Škofija Celje|celjsko]], [[Gradec|graško]], [[krška škofija|krško (celovško)]] in [[Varaždin|varaždinsko]] škofijo. Osrednje romarsko središče je [[Ptujska Gora|Ptujska gora]] z baziliko [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Marije Zavetnice s plaščem]]. ===Pastoralna ureditev=== Nadškofija je pastoralnoupravno razdeljena na pet naddekanatov: * [[Bistriško-konjiški naddekanat]] * [[Koroški naddekanat]] * [[Mariborski naddekanat]] * [[Ptujsko-ormoški naddekanat]] * [[Slovenjegoriški naddekanat]] Na spletni strani Nadškofije Maribor je v zvezi z naddekanati objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220820200357/https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |url-status=dead }}</ref> Naddekanati se delijo na [[Dekanija|dekanije]]. Vseh dekanij v škofiji je 12, župnij pa je 143 (od 7. aprila 2006). V njih živi več kot 400.000 prebivalcev. == Splošni podatki o mariborski nadškofiji == * Cerkve in kapele (skupaj): 351 * Župnijske cerkve: 140 * Podružnične cerkve: 149 * Kapele: 60 * Število duhovnikov (škofijskih in redovnih): 210 * Število stalnih diakonov: 4 * Število bogoslovcev: 9 * Moške redovne ustanove: 9 * Ženske redovne ustanove: 10 * Ustanove posvečenega življenja: 2 * Katoliške šole: 1 (gimnazija) == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Ignac Orožen: Das Bisthum und die Diözese Lavant, 8 delov, 1875–1893 * Alfred Jäger: ''Festschrift: 750 Jahre Bistum Lavant. (St. Andrä im Lavanttal.)'' Župnija St. Andrä (Šentandraž), 1978 * [http://www.slomsek.net/Slomsek/n_nadskofija/2_zgodovina/zgod_0.htm Anton Ožinger: Zgodovina Mariborsko-Lavantinske škofije] * Petrič Franci: ''MSGR. Alojzij Cvikl DJ Mariborski nadškof metropolit'', Družina d.o.o., Ljubljana 2015 == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] (Nadškofija Maribor) * [[Seznam rimskokatoliških škofov Maribora]] * [[Škofija Ptuj]] * [[Zavod Antona Martina Slomška]] (s [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška|Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška]]) * [[Teološka fakulteta enota v Mariboru]] (s [[Teološka knjižnica Maribor|Teološko knjižnico Maribor]]) * [[Bogoslovno semenišče Maribor]] * [[Dvorec Betnava]] – [[Muzej Nadškofije Maribor]] * [[Nadškofijski arhiv Maribor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Roman Catholic Archdiocese of Maribor|Nadškofija Maribor}} {{SocialLinks}} * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dmask.html Catholic-hierarchy.org] {{Nadškofija Maribor}} {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Sloveniji]] [[Kategorija:Rimskokatoliške (nad)škofije, ustanovljene leta 2006]] [[Kategorija:Metropolija Maribor]] [[Kategorija:Nadškofija Maribor|Nadškofija Maribor]] [[Kategorija:Slomškov trg, Maribor]] 8pfa7n2v9z9zmugv6fbvlyzm2i74gi4 0 78465 6744698 6299720 2026-08-30T15:42:33Z Erardo Galbi 166658 6744698 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = kardinal | honorific-prefix = | name = Pietro Accolti | honorific-suffix = | title = | image = | caption = | province = | diocese = | see = | appointed = 10. marca 1511 | enthroned = | term_end = 11. december 1532 | predecessor = | successor = | other_post = | ordination = | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = 10. marca 1511 | rank = [[kardinal duhovnik]], [[kardinal škof]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Albano|škof Albana]], [[nadškofija Ravenna|nadškof Ravenne]]}} | birth_name = Pietro Accolti | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | buried = | nationality = Italijanska | religion = Rimskokatoliška | residence = | parents = | alma_mater = | signature = | motto = | coat_of_arms = Template-Cardinal (Bishop).svg }} '''Pietro Accolti''', [[Italijani|italijanski]] [[škof]], [[kardinal]] in [[nadškof]], * [[15. marec]] [[1455]], [[Firence]], † [[11. december]] [[1532]], [[Ravena]]. == Življenjepis == 4. aprila 1505 je postal [[škofija Ancona in Numana|škof Ancone in Numane]]. 10. marca 1511 je postal [[kardinal]]. 6. junija istega leta je postal [[apostolski administrator]] [[škofija Cadiz|škofije Cadiz]], 10. marca 1518 ([[Španija]]) pa še [[škofija Arras|škofije Arras]] ([[Francija]]). S položaja v [[Cadiz]]u je odstopil 24. julija 1521, s [[Arras|arraškega]] pa 10. aprila 1523. 8. decembra istega leta je postal [[škofija Albano|škof Albana]] ([[Italija]]), 20. maja 1524 [[škofija Palestrina|škof Palestrine]] in 15. junija 1524 [[škofija Sabina in Poggio Mirteto|škof Sabine in Poggio Mirtete]]. 25. junija 1524 je postal [[nadškofija Ravenna|nadškof Ravenne]], toda že decembra istega leta je odstopil s položaja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Accolti, Pietro}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Albana]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Palestrine]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Sabine]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Ravenne]] cmihrt2tul55qmtyr7b9ndhmu69qm4z 0 78921 6744963 6743680 2026-08-31T09:18:00Z ~2026-45085-22 264465 /* O */ 6744963 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[risar]]jev in [[karikaturist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jože Aberšek]] - Aba (karikaturist) *[[Žiga Aljaž]] *[[Marijan Amalietti]] (arhitekturni, karikaturist) *[[Franjo Ančik]] *[[Ivo Antič]] (karikaturist) *[[Kamil Arčon]] (nihalopis) *Ferdinand (Ferdo) Avsec == B == *[[Branko Babič (karikaturist)]] *[[Ivana Bajec]] *[[Srečko Bajda]]? *[[Andrej Bajt]] (karikaturist) *[[Milko Bambič]] (mdr. karikaturist) *[[Stojan Batič]] *[[Milan Batista]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Ana Belčič]]? *[[Leon Belušič]] (arhitekturni) *[[Jože Beranek]] (mdr. karikaturist) *[[Janez Bernik]] *[[Josip Bezlaj]] *[[Anton Bitenc]] (arhitekturni) *[[Milan Bizovičar]] *[[Gvidon Birolla]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Remigij Bratož]] (karikaturist) *[[Suzana Brborović]] *[[Marjan Bregar]] (karikaturist) *[[Vladimir Brezar]] (arhitekturni) *[[Stanislav Brodnik]]? *[[Klemen Brun]] *[[Bojan Budja]] (arhitekturni) *[[Vesna Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Ivan Cankar]] *[[Danilo Cedilnik]] (alpinistični) *[[Ciril Cej]] *[[Jože Ciuha]] *[[Jure Cihlař]] *[[Ina Conradi Chavez]] *[[Jože Cvelbar]] == Č == * [[Ivan Čargo]] (mdr. karikaturist) *[[Vilko Čekuta]] *[[Zvonko Čoh]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Roman Dekleva]]? *[[Marko Derganc]] *[[Avgust Deržek]] *[[Silva Devetak]] *[[Smiljana Didek]] *[[Zoran Didek]]? *[[Slavoj Dimnik]] *[[Matija Doberšek]] *[[Frančišek Dobnikar]] *[[Saša Dobrila]]? *[[Lojze Dolinar]] *[[Milogoj Dominko]] *[[Lojze Drašler]] (arhitekturni) *[[Anton Drofenik]] (1936–2017) (karikaturist) *[[Herbert Drofenik]] (1909–1993) (arhitekt) == E == * [[Milan Erič]] == F == * [[Maks Fabiani]] * [[Milanka Fabjančič]] * [[David Faganel]] *Miklavž Feigel (paleontol.?) *[[Jože Firc]] (1942-2024) (karikaturist) *[[Dominik Forte]] *[[Domen Fras]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Slavko Furlan]] (1952-2007) == G == * [[Maksim Gaspari]] * [[Boštjan Gašperšič]] (1938-1983) *[[Kostja Gatnik]] *[[Draga Gelt]] *[[Frančiška Giacomelli Gantar]] *[[Ludvik Glazer Naudé]] *[[Igor Godnjov]] (ilustrator/karikaturist) *[[France Gorše]] *[[Boris Grad]]? *[[Oton Grebenc]] (1875-1945) *[[Herman Gvardjančič]]? == H == *[[Andrej Habič]] (1939-1986) (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (strip) *[[Robert Hlavaty]] *[[Ciril Horjak]] - Dr. Horowitz *[[Uroš Hrovat]] *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Bard Iucundus]] == J == *[[Stane Jagodič]] (mdr. karikaturist) *Ivan/Janez/John Jager *[[Božidar Jakac]] *[[Tomaž Jeglič|Tomaž (Marijan) Jeglič]] (1941-2018) (arhitekturni) *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Samo Jenčič]] *[[Radovan Jenko]] *[[Peter Jovanovič]] *Boris Jukić (*1950) *[[Bojan Jurc]] *[[Jernej Juren]]? *[[Franco Juri]] (karikaturist) *[[Elko Justin]] *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) (kaligraf) == K == *[[Franc Dominik Kalin]] *[[Mihael Kambič]] *[[Anton Karinger]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Franc Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Peter Kerševan]] (arhitekturni) *[[Samira Kentrić]] *[[Saša Kerkoš]] *[[Ferenc Király]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Andreja Kladnik]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Pavel Klodič]] *[[Radovan Klopčič]] * [[Alojz Knafelc]] *[[Boris Kobe]] (arhitekturni) *[[Jurij Kobe]] (arhitekturni) *[[Ivana Kobilca]] *[[Janez Koch]] *[[Matej Kocjan - Koco]] *[[Marko Kočevar]] (karikaturist) *[[Jiři Kočica]] (karikaturist) *[[Miran Kohek]] (karikaturist...) *[[Bernard Köllé]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Ladislav Kondor|Ladislav (László) Kondor]] (karikaturist) *[[Alojz Konec]] *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konič]] *[[Vlasto Kopač]] (arhitekturni) *[[Petra Korent]] *[[Božo Kos]] (karikaturist) *[[Boža Košak]] (karikaturistka?) *[[Milena Košak Babuder]] (PEF) *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Damijan Kracina]] *[[Jernej Kraigher]] (arhitekturni) *[[Gašper Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] *[[Bine Kramberger]]?(arheolog) *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[David Krančan]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] (1909-2005) *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]] == L == * [[Miloš Lapajne]] * [[Tomaž Lavrič]] (mdr. karikaturist) *[[Leopold Layer]] *[[Vasja Lebarič]] *[[Vladimir Leben]] *[[Erik Lovko]] *[[Izar Lunaček]] == M == *[[Miha Maleš]] *[[Marijan Manček]] (karikaturist) *[[Mitja Manček]] *[[Janez Marinčič]] - "Risar Joe" *[[Ervin Markošek]]? *[[Živko Marušič]] *[[Grega Mastnak]] *[[Aco Mavec]] *[[Milan Maver]] (karikaturist, strip...) *[[Erik Mavrič]] *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Kiar Meško]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] *[[France Mihelič]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Boris Miočinović]] - Boba *[[Celestin Mis]] (1863-1918) *[[Marjan Motoh]] (karikaturist)? *[[Narcis Mršić]] (naravoslovni) *[[Ivo Mršnik]] *[[Deja Muck]] (fraktalno) *[[Marijan Mušič]] (arhitekturni) *[[Marko Mušič]] (arhitekturni) *[[Vladimir Braco Mušič]] (arhitekturni) *[[Zoran Mušič]] *[[Miki Muster]] (mdr. karikaturist) == N == *[[Tit Nešović]] *[[Alojzij Novak (učitelj)]] *[[Andrej Novak (karikaturist)|Andrej Novak]] (karikaturist) *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == * [[Boris Oblak]] (karikaturist) * [[Floris Oblak]] *[[Irena Ocepek]] *[[Marjan Ocvirk]] (arhitekturni) *[[Radko Oketič]] (karikaturist-mdr.) *[[Miro Oman]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Donald Orehek]] (karikaturist v ZDA) *[[Janez Ošaben]] *[[Jože Ovnik]] (karikaturist, ilustrator) == P == *[[Jurij Pajk]] *[[Klavdij Palčič]]? *[[Andreja Panič Omahna]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Sergej Pavlin]] (1929-2017) (arhitekturni) *[[Borut Pečar]] (karikaturist) *[[Marijan Pečar]] *[[Leopoldina Pelhan]] (1880-1947) *[[Albin Penko]] *[[Mario Peruzzi]] *[[Jelko Peternelj]] (karikaturist) *[[Janez Petkovšek]] *[[Veno Pilon]] *[[Janez Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Jože Plečnik]] (arhitekturni) *[[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] (karikaturist) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Oton Polak]] *[[Blaž Porenta]] (3 D) *[[Gašper Porenta]] *[[Janez (Ivan) Povirek]] *[[Marij Pregelj]] *[[Dušan Premrl]] *[[Aljana Primožič]] Fridauer (karikaturistka) *[[Josip Primožič|Jože Primožič]] - Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Gregor Purgaj]] == R == *[[Sandi Radovan]] *[[Tone Rački]] (lik. pedagog) *([[Milan Radin]]) *[[Vlado Ravnik]] (botanični) *[[Edvard Ravnikar]] (arhitekturni) *[[France Ravnikar]] *[[Vojteh Ravnikar]] (arhitekturni) *[[Roman Ražman]] *[[Oto Reisinger]] (1927–2016; karikaturist na Hrvaškem) *[[Marija Reven]] *[[Janja Rihter]] (pedag.) *[[Bine Rogelj]] (1929–2023) (karikaturist) *[[Jasmina Rojc]] *[[Fran Rojec]] (1867–1939) (ilustrator)? *[[Martin Rojko]] (1924–) *[[Ivan Romih]] (karikaturist) *[[Jernej Rovšek]] (karikaturist) *[[Ciril Rus]] (1913-86) *[[Sandra Ržen]]? == S == *[[Rudolf Saksida]] *[[Simon Sanda]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) (kaligraf) *[[Martin Johann Schmidt]] *[[Matjaž Schmidt]] *[[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Drago Senica]] - [[Pi]] (karikaturist) *[[Luka Seme]] (1987) *[[Albert Franc Sič]] (1865-1949) *[[Albert Sirk]] (tudi karikaturist) *[[Iztok Sitar]] *[[Marjan Skumavc]] (mdr. karikaturist) *[[Nejč Slapar]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Zoran Smiljanić]] * [[Hinko Smrekar]] (mdr. karikaturist) * [[Branko Sosič]] (mdr. karikaturist) *[[Jože Spacal]]? *[[Lojze Spazzapan]] *[[France Stare]] * [[Koni Steinbacher]] *[[Franjo Sterle]] *[[Matej Sternen]] * [[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]]? *[[Lucija Stramec]] *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Mladen Stropnik]]? *[[Gabrijel Stupica]] *[[Janez Suhadolc]] (arhitekturni) *[[Franc Suher]] (1861-1944) == Š == * [[Avgusta Šantel]] * [[Darko Šarac]] (1936 - 2016) (karikaturist) * [[Natalija Šeruga|Natalija Šeruga Golob]] * [[Luka Širok]] * (Iztok Šmajs - Muni) ? *[[Janez Šubic]] * [[Jurij Šubic]] * [[Gizela Šuklje]] *[[Vital Šuligoj]] (karikaturist) == T == *[[Helena Tahir]] *[[Borko Tepina]] *[[Janko Testen]] (karikaturist) *[[Antonija Thaler|Antonija Thaler - Toni]] *Marjan Tomšič (karikaturist) *[[Jože Trobec]] (karikaturist) *[[Fran Tratnik]] *[[Andrej Trost]] == U == * [[France Uršič]] (mdr. karikaturist) == V == *[[Janez Valentinčič]] (1904-94) (arhitekturni) *[[Petra Varl]] *[[Josip Vesel]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] (portretist, karikaturist) *[[Nikolaj Vogel]] *[[Marjan Vojska]]? *[[Vojko Volavšek]] - Volvo *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Žarko Vrezec]] (naravoslovni) *[[Sergej Vrišer]] *[[Čedomir Vučič]] *[[Jaka Vukotič]] *[[Ivan Vurnik]] == W == * [[Huiqin Wang]] (kaligrafka) * [[Franc Wrenk]] == Z == *[[Miljutin Zarnik]] (karikaturist) *[[Zlatko Zei]] *[[Branko Zinauer]] (karikaturist) *[[Mojca Zlokarnik]] * [[Franc Zorec]] (karikaturist) *[[Leon Zuodar]] *[[Dalibor Zupančič - Bori]] == Ž == * [[Ivan Žnidarčič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)]] ? *[[Oton Župančič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] in [[seznam slovenskih striparjev]] {{Seznami narodov po poklicu|risarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Risarji]] [[Kategorija:Slovenski risarji|*]] j2rym5odme2u89vcwmdxecis62grzwp 0 84605 6744804 4887567 2026-08-30T19:20:32Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6744804 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Šarenka | image = Close up of rainbow trout fish underwater oncorhynchus mykiss.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn |author1=Hammerson, G.A. |author2=Bogutskaya, N. |date=2024 |title=''Oncorhynchus mykiss'' |volume=2024 |issue=2 |article-number=e.T166481A18229476 |doi= |access-date=22 March 2025}}</ref> | status2 = G5 | status2_system = TNC | status2_ref = <ref>{{cite web |url=https://explorer.natureserve.org/Taxon/ELEMENT_GLOBAL.2.105164/Oncorhynchus_mykiss |title=Rainbow Trout |date=10 May 2016 |website=Natureserve.org |access-date=28 October 2021}}</ref> | genus = Oncorhynchus | species = mykiss | authority = ([[Johann Julius Walbaum|Walbaum]], 1792) | synonyms = {{collapsible list|title=<small>''prejšnja znanstvena imena''</small>|hlist=true| {{nowrap|''Salmo mykiss'' <small>Walbaum, 1792</small>}} {{nowrap|''Parasalmo mykiss'' <small>(Walbaum, 1792)</small>}} {{nowrap|''Salmo purpuratus'' <small>[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814</small>}} {{nowrap|''Salmo penshinensis'' <small>Pallas, 1814</small>}} {{nowrap|''Parasalmo penshinensis'' <small>(Pallas, 1814)</small>}} {{nowrap|''Salmo gairdnerii'' <small>[[John Richardson (naturalist)|Richardson]], 1836</small>}} {{nowrap|''Fario gairdneri'' <small>(Richardson, 1836)</small>}} {{nowrap|''Oncorhynchus gairdnerii'' <small>(Richardson, 1836)</small>}} {{nowrap|''Salmo gairdnerii gairdnerii'' <small>Richardson, 1836</small>}} {{nowrap|''Salmo rivularis'' <small>[[William Orville Ayres|Ayres]], 1855</small>}} {{nowrap|''Salmo iridea'' <small>Gibbons, 1855</small>}} {{nowrap|''Salmo gairdnerii irideus'' <small>Gibbons, 1855</small>}} {{nowrap|''Salmo irideus'' <small>Gibbons, 1855</small>}} {{nowrap|''Trutta iridea'' <small>(Gibbons, 1855)</small>}} {{nowrap|''Salmo truncatus'' <small>[[George Suckley|Suckley]], 1859</small>}} {{nowrap|''Salmo masoni'' <small>Suckley, 1860</small>}} {{nowrap|''Oncorhynchus kamloops'' <small>[[David Starr Jordan|Jordan]], 1892</small>}} {{nowrap|''Salmo kamloops'' <small>(Jordan, 1892)</small>}} {{nowrap|''Salmo rivularis kamloops'' <small>(Jordan, 1892)</small>}} {{nowrap|''Salmo gairdneri shasta'' <small>Jordan, 1894</small>}} {{nowrap|''Salmo gilberti'' <small>Jordan, 1894</small>}} {{nowrap|''Salmo nelsoni'' <small>[[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1908</small>}} }} | synonyms_ref = <ref>{{cite web |url=http://www.fishbase.org/Nomenclature/SynonymsList.php?ID=239&SynCode=22919&GenusName=Oncorhynchus&SpeciesName=mykiss |title=Synonyms of Oncorhynchus mykiss (Walbaum, 1792) |publisher=Fishbase |access-date=2014-02-06}}</ref> }} '''Šárenka''' (tudi '''šarénka'''), mavrična postrv ali ameriška postrv ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Oncorhynchus mykiss''''') je vrsta [[postrv]]i, ki je prvotno živela le v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] in v [[jezero|jezerih]] [[Severna Amerika|Severne Amerike]] zahodno od [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]]. Danes najdemo šarenke po vsem svetu in so v prehrani zelo cenjene, vendar pa so ponekod resno prizadele domorodne živalske vrste. Šarenke v dolžino merijo od 30 do 45 cm, kadar živijo v morju, pa od 50 do 100 cm in tehtajo med 2,5 in 10 kg. Njihova posebnost je namreč, da čeprav celo življenje preživijo v sveži vodi, se lahko v pravih razmerah selijo tudi v morje, vendar pa se morajo za parjenje vrniti v sladko vodo. == Sklici == {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|Oncorhynchus mykiss}} *{{Wikispecies-inline|Oncorhynchus mykiss}} * {{FishBase | genus = Oncorhynchus | species = mykiss | month = February | year = 2006}} * {{ITIS |id=161989 |taxon=Oncorhynchus mykiss |access-date=2006-01-30}} {{Taxonbar|from=Q187986}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1792]] ekz1ml4cd23vg8ktdsvihtoukqc303i 2 88669 6744790 6743070 2026-08-30T18:30:14Z TadejM 738 +1 članek: [[vesoljski teleskop Nancy Grace Roman]] 6744790 wikitext text/x-wiki {{pošlji uporabniku e-pismo}} __NOTOC__ <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pustite sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <br /> {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" ! bgcolor="#aaaaff" align=center | [[Wikipedija:Babilon]] |- | {{uporabnik sl}} |- | {{uporabnik en-4}} |- | {{uporabnik fr-3}} |- | {{uporabnik de-3}} |- | {{uporabnik hr-2}} |- | {{uporabnik it-2}} |- | {{Uporabnik WPMed}} |- | {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}} |- | {{Uporabnik lua-1}} |- | {{Profesionalni prevajalec}} |- | {{Uporabnik zdravnik}} |- | {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}} |- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |- | {{Uporabnik trajnostnost}} |- | {{Uporabniški prispevki|100000}} |- | {{Uporabnik Chrome}} |- | {{Uporabnik wikEd}} |} ==O meni== V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 <span class="plainlinks">([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&diff=prev&oldid=139339 moje prvo urejanje])</span>. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator. ===Seznam ustvarjenih člankov=== [https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&namespace=0&redirects=0&range=all-time&sort=views&direction=1&view=list&user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (451). <div style="float:left; width:33em"> <inputbox> type=create preload=Template:New_page editintro= width=33 buttonlabel=Uredi članek </inputbox> </div>{{clear|left}} ===Prevodi=== * Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]] * Videoposnetki: ;Filozofija <gallery> File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]] File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]] File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]] File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]] File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]] File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]] File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]] File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]] File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]] File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]] File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]] File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]] File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]] File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]] </gallery> ;Znanost <gallery> File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]] File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]] File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]] File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa </gallery> ==Vodilo== {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}<div align="right"><small>– James Clear, 3-2-1 Newsletter</small> | {{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}<div align="right"><small>— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855</small></div> |} ==Podstrani== ===Orodja=== [[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij] ===Drugo=== [[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]] ==Priznanja== <gallery> Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST) Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET) Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET) Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET) Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET) Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET) Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST) Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:50, 19. november 2014 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 16. junij 2021 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:41, 6. junij 2022 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 12. junij 2023 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:57, 10. junij 2024 (CEST) Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. — ~~~~ </gallery> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Tehniška zvezda''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:44, 17. marec 2023 (CET) |} [[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]] h9eq8exdkohesc2bzw7jw1nr41ax7jo 0 90727 6744611 6246335 2026-08-30T13:14:00Z A09 188929 pospr, dewikifi 6744611 wikitext text/x-wiki {{Royal house |surname=Ahmenidi |native_name=𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |estate=[[Ahemenidsko cesarstvo]] |native_name_lang=peo |coat of arms=Achaemenid Falcon.svg |origin=[[Pasargard]], [[Perzija]] |caption=kraljevi standard šahbaz |titles=Perzijski šah{{bulletedlist|Kralj kraljev|Veliki kralj|kralj Medije|kralj Anšana|kralj Babilonije|kralj Sumerije in Akada|kralj Štirih kotov|kralj Sveta|faraon Egipta}} |founder=[[Ahemenes]] (tradicionalno) |founding year=730 pr. n. št. |final ruler=[[Darej III.]] |dissolution=330 pr. n. št. |cadet branches=[[Farnacidi]], [[Arijaratidi]] |image=Map achaemenid empire en.png |image_caption=Zemljevid Ahmenidskega cesarstva v prvi polovici petega stoletja }} {{Iran}} '''Rodbina Ahemenidov''' ({{langx|peo|[[wikt:𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹|𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹]]|Haxāmanišyaʰ}}; {{langx|fa|هخامنشی|Haxâmaneši}}; {{jezik-grc|Ἀχαιμενίδης|Akhaimenídēs}}; {{lang-la|Achaemenides}}{{sfn|Kuhrt|Sancisi-Weerdenburg|2006}}) je bila rodbina starega [[Perzija|perzijskega]] cesarstva oziroma [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], imenovana po svojem ustanovitelju [[Ahemen]]u. Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast [[Medijci|Medijcev]] in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil [[Aleksander Veliki]] in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo [[Darej III.|Dareja III.]] propadla. Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke [[kultura|kulturne]] in [[ekonomija|ekonomske]] uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega [[Iran]]a, [[Irak]]a, [[Armenija|Armenije]], [[Afganistan]]a, [[Turčija|Turčije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], manjši del [[Grčija|Grčije]], [[Egipt]], [[Sirija|Sirijo]], velik del današnjega [[Pakistan]]a, del [[Indija|Indije]], [[Jordanija|Jordanijo]], [[Izrael]]/[[Palestina (regija)|Palestino]], [[Libanon]], [[Kavkaz]], [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], [[Arabski polotok]] in [[Libija|Libijo]]. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo. == Izvori == Zgodovina rodbine Ahemenidov je v glavnem znana po grških zgodovinarjih, kot so [[Herodot]], [[Ktezij]] in [[Ksenofont]]; hebrejska biblija in druga judovska verska besedila; in domačih iranskih virov. Po Herodotu so bili Ahemenidi klan iz plemena Pasargade in so se verjetno naselili okoli kraja [[Pasargad]]. Verjetno so vladali drugim perzijskim plemenom v 9. stoletju pred našim štetjem. Dariej je svojo genealogijo izsledil do Ahemena, neznane linije, imenovane po Haxāmanišu. Vendar pa ni dokazov o kralju, imenovanem Ahemen.<ref name=":0">{{navedi splet|title=ACHAEMENID DYNASTY – Encyclopaedia Iranica|url=https://iranicaonline.org/articles/achaemenid-dynasty/|access-date=2020-11-13|website=iranicaonline.org}}</ref> == Rodbina == Kraljestvo je bilo v rodbini Ahemenidov dedno. Zadnji element naslova kralj kraljev je bil vedno "Ahemenid". Nasledstvo je določil kralj kraljev in je bil običajno prvorojeni sin. Od [[Darej I.|Dareja I.]] do [[Artakserks II.|Artakserksa II.]] je običajno šlo za sinarhijo med očetom in sinom. {| class="wikitable" align="center" | style="margin: 1em auto 1em auto;" |+'''Ahmenidski kralji''' !width="160px"|Kralj !! align="center" width="123px"|Vladanje !! width="500px" |Opombe |- | '''[[Ahemen]]''' |730–650 pr. n. št. | ustanovitelj |- | [[Teisp]] | 650–625 pr. n. št. | |- | [[Kir I.]] | 625–580 pr. n. št. | |- | [[Kambiz I.]] | 580–559 pr. n. št. | |- | [[Kir II.|'''Kir II. Veliki''']] | 559–530 pr. n. št. |Kir Veliki; ustanovitelj Ahemenidskega cesarstva |- | [[Kambiz II.]] | 530–522 pr. n. št. |[[Stari Egipt]] je osvojen v [[bitka pri Peluziju|bitki pri Peluziju]], s čimer je [[faraon|faraon Egipta]] dodan perzijskim kraljevskim naslovom |- | [[Smerdis]] | 522 pr. n. št. |Morda je bil med njegovo kratko vladavino slepar po imenu Gaumāta |- | [[Darej I.]] | 522–486 pr. n. št. |Ahemenidsko cesarstvo doseže svoj največji obseg; začetni [[grško-perzijske vojne|vdor v Grčijo]] |- | [[Kserks I.]] | 486–465 pr. n. št. | Začel neuspešno invazijo na Staro Grčijo |- | [[Artakserks I.]] | 465–424 pr. n. št. | |- | [[Kserks II.]] | 424 pr. n. št. | |- | [[Sogdijan]] | 424–423 pr. n. št. |Nezakonski sin Artakserksa I |- | [[Darej II.]] | 423–404 pr. n. št. | |- | [[Artakserks II.]] | 404–358 pr. n. št. |Perzija izgubi Egipt |- | [[Artakserks III.]] | 358–338 pr. n. št. |Perzija ponovno pridobi Egipt |- | [[Artakserks IV.]] | 338–336 pr. n. št. | |- | [[Darej III.]] | 336–330 pr. n. št. |Porazil [[Aleksander Veliki|Aleksander Makedonski]]; Grki osvojijo Ahemenidsko Perzijo; rodbina pade |- |[[Bes (satrap)]] |330–329 pr. n. št. |Poskušal voditi odpor proti Aleksandru; ujet in usmrčen |} == Glej tudi == * [[Ahemenidsko cesarstvo]] * [[Vladarska rodbina]] * [[Seznam perzijskih kraljev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Vir == * Enciklopedija JLZ, I., 55, Zagreb 1977 [[Kategorija:Perzija]] [[Kategorija:Vladarske rodbine]] {{normativna kontrola}} 8cb3v9d7tdewmx3q6lh1nvrtb8tajgx 0 90819 6744628 5804572 2026-08-30T13:47:19Z A09 188929 pospr, slog 6744628 wikitext text/x-wiki [[Slika:Median Empire.svg|thumb|Obseg Medijskega cesarstva okrog leta 600 pr. n. št.]] {{Iran}} '''Medijci''' so bili iransko ljudstvo, ki je tekom železne dobe živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega [[Iran]]a, ki jih v grobem lahko označimo z območji [[Teheran]]a, [[Hamedan]]a, [[Azerbajdžan]]a, severnega [[Isfahan]]a, [[Zanjan]]a in [[Kurdistan]]a, ki je bila [[Grki|Starim Grkom]] znana kot Medija. Okrog 6. stoletja pr. n. št. so Medijci ustvarili [[Medijsko cesarstvo]], ki se je raztezalo od province [[Arran (Azerbajdžan)|Aran]] v današnjem [[Azerbajdžan|Azerbajdžanu]] do severne in centralne [[Azija|Azije]] in [[Afganistan]]a. Medijcem pripisujejo nastanek Irana kot [[imperij]]a in naroda, ki je bil največjih razsežnosti vse dokler ni [[Kir II.|Kir II. Veliki]] premagal vojske svojega deda, medijskega šaha [[Astjag]]a in osnoval [[Ahemenidsko cesarstvo]], združeni imperij Medijcev in [[Perzijci|Perzijcev]]. V splošnem štejemo Medijce kot prednike današnjih [[Kurdi|Kurdov]]. Razen nekaterih osebnih imen je [[medijščina]] danes neznan jezik, nedvomno pa je bil podoben avestanskim in skitskim jezikom. == Medijska plemena == * [[Buse]], iz perzijščine ''buza''. Njihovo pravo ime je neznano. * [[Paretaceni]], nomadski narod * [[Stru­kati]] * [[Arizanti]], ime izvira iz "arja" (plemič) in Zanti (eno izmed ljudstev v širši regiji). * [[Budi]], pleme med črnomorskimi Skiti * [[Magi]], njihov jezik so [[Sumerija|Sumerci]] imenovali [[emegir]]. == Zunanje povezave == {{commonscat|Medes}} * [http://www.taroscopes.com/miscellanous-pages/medes.html History of the Medes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110513144046/http://www.taroscopes.com/miscellanous-pages/medes.html |date=2011-05-13 }} [[Kategorija:Iran]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] 1y4atecrsmgscfxqvfvq4ibqn8omykf 0 93573 6744800 6741202 2026-08-30T19:13:12Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6744800 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Soška postrv | image = Marble Trout-Adige River.jpg | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Salmo marmoratus'' |volume=2024 |article-number=e.T226403752A137328476 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T226403752A137328476.en |access-date=26 January 2025}}</ref> | genus = Salmo | species = marmoratus | authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1829 | synonyms = | range_map = Areale salmo marmo.png }} '''Soška postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo marmoratus''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]], ki živi v reki [[Soča|Soči]] in njenih pritokih, razširjena pa je tudi v [[Jadransko povodje|jadranskem povodju]]. Manjše se zadržujejo v srednje globoki vodi, večje pa v globokih tolmunih in so samotarke. Po nekaterih klasifikacijah soška postrv sodi med nabor [[Slovenska avtohtona pasma|slovenskih avtohtonih pasem]].<ref>{{Navedi splet|title=Pregled zgodovinskih virov o slovenski avtohtoni pasmi - štajerska kokoš : diplomsko delo, univerzitetni študij|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=123864|website=repozitorij.uni-lj.si|date=2010|accessdate=2021-09-30|first=Karolina|last=Lojen}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o živinoreji (ZŽiv)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-09-30}}</ref> == Opis == Del latinskega imena ''marmoratus'' se nanaša na značilen marmoriran vzorec na hrbtu in glavi.<ref name="Natura">''Natura 2000'', Triglavski narodni park v okviru projekta PALPIS, 2007</ref> Prepoznamo jo po podolgovatem valjastem telesu dolžine med 50 in 70 centimetri ter [[marmor]]astem vzorcu na sivobeli podlagi. Vzorec je lahko temno siv, rjav, olivno zelen, bakreno rdeč ali rumeno rjav. Med marmornim vzorcem je lahko več ali manj rdečih pik ali peg. Doseže lahko težo čez 20&nbsp;kg. Do sedaj najdaljša ujeta v Sloveniji je merila 121&nbsp;cm in je tehtala 25&nbsp;kg.<ref>Informativna tabla ob Soški poti</ref> Pri samcih je spodnja [[čeljust]] kavljasto zakrivljena. Postrvi so plenilke. Odrasle živali se hranijo z ribami in lovijo v mraku, mladice pa z rastlinjem, [[plankton]]om in [[žuželke|žuželkami]]. [[Drstenje|Drstijo]] se od novembra do januarja na prodnatem rečnem dnu. == Ohranjanje vrste == Bolj kot sam ribolov jih ogroža genetsko mešanje z vneseno [[Potočna postrv|potočno postrvjo]]. Zadnjih deset let si ribiči z vzgojo čistih populacij in izlovom potočne postrvi prizadevajo, da bi bile postrvi v Soči spet soške. Biologi jih vzgojijo v bazenih in jih nato izpustijo nazaj v Sočo ob njenem izviru<ref name="Natura"/>. V zgornjem porečju Soče poteka poseben program varovanja soške postrvi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Pohar J. [http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/avtohtone_pasme/eng/The%20Marble%20trout.html The Marble Trout] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060211130904/http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/avtohtone_pasme/eng/The%20Marble%20trout.html |date=2006-02-11 }} * [http://www.hervardi.com/soska_postrv.php Soška postrv] {{Slovenske pasme domačih živali}} {{Taxonbar|from=Q22231158}} [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Soča]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1829]] [[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]] cw5uht0l2d66lb8o70g8o0c7g8juc9m 0 94671 6744718 6348959 2026-08-30T16:11:54Z Erardo Galbi 166658 6744718 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions -->| name = Rotterdam | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest na Nizozemskem|Mosto]] in [[Seznam občin na Nizozemskem|občina]] | image_skyline = {{multiple image |total_width = 280 |border = infobox |perrow = 1/3/2/2 |caption_align = center |image1 = A_view_of_Rotterdam,_taken_from_the_roof_of_the_Maassilo,_Rotterdam,_The_Netherlands.jpg |alt1 = Rotterdam skyline |caption1 = Mestno središče |image2 = Laurenskerk, Rotterdam.jpg |alt2 = Lawrence Church |caption2 = Cerkev sv. Lovrenca |image3 = Rotterdam zadkine monument.jpg |alt3 = ''The Destroyed City'' |caption3 = ''Uničeno mesto'' |image4 = Rotterdam euromast.jpg |alt4 = Euromast |caption4 = Euromast |image5 = Rotterdam - Cube houses.jpg |alt5 = Cube houses |caption5 = Kubične hiše |image6 = Rotterdam feyenoord stadion 1.jpg |alt6 = De Kuip |caption6 = De Kuip |image7 = Rotterdam-Delfshaven, havenzicht1 foto12 2011-01-09 12.51.JPG |alt7 = Historic town centre of Delfshaven |caption7 = Delfshaven |image8 = Maasvlakte-22OKT2022-1.jpg |alt8 = Port of Rotterdam |caption8 = Pristanišče Rotterdam }} | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag_of_Rotterdam.svg | flag_size = 100x67px | flag_alt = | image_shield = Rotterdam wapen.svg | shield_size = 100x80px | shield_alt = | image_blank_emblem = Gemeente Rotterdam.svg | blank_emblem_type = [[Logo|Logotip]] | nicknames = Rotown, Roffa, Nultien, 010 | motto = Sterker door strijd ''(Močnejši zaradi boja)'' | image_map = LocatieRotterdam-2010.png | map_alt = Highlighted position of Rotterdam in a municipal map of South Holland | pushpin_map = Netherlands South Holland#Netherlands#Europe | map_caption = Location in South Holland | coordinates = {{Coord|51.92|N|4.48|E|region:NL|display=inline,title}} | subdivision_type = Country | subdivision_name = [[Nizozemska]] | subdivision_type1 = [[Pokrajine Nizozemske|Pokrajina]] | subdivision_name1 = [[Južna Holandija]] | parts_type = Okrožja | parts_style = coll | parts = 14 | p1 = [[Rotterdam Centrum|Centrum]] | p2 = [[Charlois]] | p3 = [[Delfshaven]] | p4 = [[Feijenoord]] | p5 = [[Hillegersberg-Schiebroek]] | p6 = [[Hoogvliet]] | p7 = [[Hook of Holland]] | p8 = [[IJsselmonde, Rotterdam|IJsselmonde]] | p9 = [[Kralingen-Crooswijk]] | p10 = [[Noord, Rotterdam|Noord]] | p11 = [[Overschie]] | p12 = [[Pernis, Nizozemska|Pernis]] | p13 = [[Prins Alexander]] | p14 = [[Rozenburg]] | government_footnotes = <ref>{{cite web |title=College van b en w |trans-title=Board of mayor and aldermen |url=http://www.rotterdam.nl/collegebenw |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101172852/http://www.rotterdam.nl/collegebenw |archive-date=1 January 2015 |access-date=10 December 2014 |publisher=Gemeente Rotterdam |language=nl}}</ref> | governing_body = [[Municipal council (Netherlands)|Municipal council]] | leader_party = Krščanska zveza | leader_title = Župan | leader_name = [[Carola Schouten]] | leader_title1 = Aldermen | leader_name1 = {{collapsible list |title = List |1 = Jeroen Postma [[Progressief Nederland|(Pro)]] |2 = Sabine Biesheuvel Pro |3 = Miriam Harika Pro |4 = Astrid Kockelkoren Pro |5 = Chantal Zeegers [[Democrats 66|(D66)]] |6 = Joan Nunnely D66 |7 = Diederik van Dommelen [[People's Party for Freedom and Democracy|(VVD)]] |8 = Tim Versnel VVD |9 = Renee Seegers-Hoogendoorn [[Christian Democratic Appeal|(CDA)]] |10 = Luuc Dekkers [[Volt Netherlands|(Volt)]] }} | total_type = Občina | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref><ref name="Rietveld 2012">{{cite tech report |author1=Anita Bouman–Eijs |author2=Thijmen van Bree |author3=Wouter Jonkhoff |author4=Olaf Koops |author5=Walter Manshanden |author6=Elmer Rietveld |url=http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |title=De Top 20 van Europese grootstedelijke regio's 1995–2011; Randstad Holland in internationaal perspectief |language=nl |trans-title=Top 20 of European metropolitan regions 1995–2011; Randstad Holland compared internationally |date=17 December 2012 |publisher=[[Netherlands Organisation for Applied Scientific Research|TNO]] |place=Delft |access-date=25 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140303212054/http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |archive-date=3 March 2014 |url-status=dead}}</ref> | area_total_km2 = {{Dutch municipality total area|Rotterdam}} | area_land_km2 = {{Dutch municipality land area|Rotterdam}} | area_water_km2 = {{Dutch municipality water area|Rotterdam}} | area_blank1_title = [[Randstad]] | area_blank1_km2 = 3043 | elevation_footnotes = <ref name="AHN">{{cite web |last=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Postcodetool for 3011AD |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 |access-date=20 August 2013 |website=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |language=nl}}</ref> | elevation_max_footnotes = <!-- for references: use <ref name="Rietveld 2012" /><ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref><ref>{{Dutch municipality population urbanmetro|dataref}}</ref><ref>--> | population_footnotes = <ref name="s733">{{cite web | title=City Population: Check for Humans | website=City Population | url=https://www.citypopulation.de/checkhuman.html?url=%2Fen%2Fnetherlands%2Fadmin%2Fzuid_holland%2F0599__rotterdam%2F | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_total = 674,485 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = {{Dutch municipality population density|Rotterdam}} | population_urban = 1,031,000 | population_urban_footnotes = <ref name="o871">{{cite web | title=Rotterdam, Netherlands Metro Area Population (1950-2026) | website=MacroTrends | url=https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/21945/rotterdam/population | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_metro = 2,700,000 | population_metro_footnotes = [[Rotterdam–The Hague metropolitan area|(Rotterdam-The Hague)]] | population_rank = *2nd in Netherlands *2nd (Agglomeration) *1st (Metro) | population_blank1_title = Kraj/Mesto<ref name="c324">{{cite web | title=The power of partnership | website=MRDH Metropoolregio Rotterdam Den Haag | url=https://mrdh.nl/power-partnership | language=nl | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_blank1 = 868,135 | population_blank2_title = | population_blank2 = | population_demonym = Rotterdamčani | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat|access-date=18 September 2023|website=Ec.europa.eu}}</ref> | demographics2_title1 = [[Randstad]] | demographics2_info1 = €602.711&nbsp;billion (2024) | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal codes in the Netherlands|Postcode]] | postal_code = 3000–3099 | area_code_type = [[Telephone numbers in the Netherlands|Area code]] | area_code = 010 | website = {{Official URL}} {{in lang|nl}} }} '''Rotterdam''' je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in [[občina]] v [[nizozemska|nizozemski]] [[provinca|provinci]] [[Južna Holandija]]. [[Pristanišče Rotterdam]] je največje pristanišče v [[Evropa|Evropi]] in drugo najbolj zaposleno na svetu. Mesto je bilo ustanovljeno ob [[reka|reki]] ''[[Nieuwe Maas]]''. Ime izhaja iz manjšega [[jez]]u na reki ''Rotte'', ki se združi s ''Nieuwe Maas'' v središču mesta. 1. januarja 2006 je imela občina površino 304,22 [[kvadratni kilometer|km²]] (od tega 206,44 km² kopnega), kjer je živelo 588.500 [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Sama občina poleg Rotterdama zajema še naslednja [[naselje|naselja]]: Beverwaard, Charlois (vključuje Heijplaat), Delfshaven, Feijenoord, Hillegersberg-Schiebroek, Hoek van Holland, Hoogvliet, IJsselmonde, Kralingen-Crooswijk, Noord, Overschie, Pernis, Prins Alexander ter tudi [[industrija|industrijsko]]-pristaniška območja: Botlek, Eemshaven, Europoort, Maasvlakte, Spaanse Polder, Vondelingenplaat in Waalhaven. Mesto ima [[univerza|univerzo]] ([[Erazmus Univerza Rotterdam]]) in drugo največje [[letališče]] v državi ([[Letališče Rotterdam]]). == Glej tudi == * [[seznam mest na Nizozemskem]] * [[seznam pristanišč na Nizozemskem]] {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} {{nl-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]] [[Kategorija:Občine Nizozemske]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Rotterdam|*]] [[Kategorija:Južna Holandija]] qk15qv9ae6wnl62satxztbln455ul0e 6744719 6744718 2026-08-30T16:12:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 tn 6744719 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions -->| name = Rotterdam | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest na Nizozemskem|Mesto]] in [[Seznam občin na Nizozemskem|občina]] | image_skyline = {{multiple image |total_width = 280 |border = infobox |perrow = 1/3/2/2 |caption_align = center |image1 = A_view_of_Rotterdam,_taken_from_the_roof_of_the_Maassilo,_Rotterdam,_The_Netherlands.jpg |alt1 = Rotterdam skyline |caption1 = Mestno središče |image2 = Laurenskerk, Rotterdam.jpg |alt2 = Lawrence Church |caption2 = Cerkev sv. Lovrenca |image3 = Rotterdam zadkine monument.jpg |alt3 = ''The Destroyed City'' |caption3 = ''Uničeno mesto'' |image4 = Rotterdam euromast.jpg |alt4 = Euromast |caption4 = Euromast |image5 = Rotterdam - Cube houses.jpg |alt5 = Cube houses |caption5 = Kubične hiše |image6 = Rotterdam feyenoord stadion 1.jpg |alt6 = De Kuip |caption6 = De Kuip |image7 = Rotterdam-Delfshaven, havenzicht1 foto12 2011-01-09 12.51.JPG |alt7 = Historic town centre of Delfshaven |caption7 = Delfshaven |image8 = Maasvlakte-22OKT2022-1.jpg |alt8 = Port of Rotterdam |caption8 = Pristanišče Rotterdam }} | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag_of_Rotterdam.svg | flag_size = 100x67px | flag_alt = | image_shield = Rotterdam wapen.svg | shield_size = 100x80px | shield_alt = | image_blank_emblem = Gemeente Rotterdam.svg | blank_emblem_type = [[Logo|Logotip]] | nicknames = Rotown, Roffa, Nultien, 010 | motto = Sterker door strijd ''(Močnejši zaradi boja)'' | image_map = LocatieRotterdam-2010.png | map_alt = Highlighted position of Rotterdam in a municipal map of South Holland | pushpin_map = Netherlands South Holland#Netherlands#Europe | map_caption = Location in South Holland | coordinates = {{Coord|51.92|N|4.48|E|region:NL|display=inline,title}} | subdivision_type = Country | subdivision_name = [[Nizozemska]] | subdivision_type1 = [[Pokrajine Nizozemske|Pokrajina]] | subdivision_name1 = [[Južna Holandija]] | parts_type = Okrožja | parts_style = coll | parts = 14 | p1 = [[Rotterdam Centrum|Centrum]] | p2 = [[Charlois]] | p3 = [[Delfshaven]] | p4 = [[Feijenoord]] | p5 = [[Hillegersberg-Schiebroek]] | p6 = [[Hoogvliet]] | p7 = [[Hook of Holland]] | p8 = [[IJsselmonde, Rotterdam|IJsselmonde]] | p9 = [[Kralingen-Crooswijk]] | p10 = [[Noord, Rotterdam|Noord]] | p11 = [[Overschie]] | p12 = [[Pernis, Nizozemska|Pernis]] | p13 = [[Prins Alexander]] | p14 = [[Rozenburg]] | government_footnotes = <ref>{{cite web |title=College van b en w |trans-title=Board of mayor and aldermen |url=http://www.rotterdam.nl/collegebenw |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101172852/http://www.rotterdam.nl/collegebenw |archive-date=1 January 2015 |access-date=10 December 2014 |publisher=Gemeente Rotterdam |language=nl}}</ref> | governing_body = [[Municipal council (Netherlands)|Municipal council]] | leader_party = Krščanska zveza | leader_title = Župan | leader_name = [[Carola Schouten]] | leader_title1 = Aldermen | leader_name1 = {{collapsible list |title = List |1 = Jeroen Postma [[Progressief Nederland|(Pro)]] |2 = Sabine Biesheuvel Pro |3 = Miriam Harika Pro |4 = Astrid Kockelkoren Pro |5 = Chantal Zeegers [[Democrats 66|(D66)]] |6 = Joan Nunnely D66 |7 = Diederik van Dommelen [[People's Party for Freedom and Democracy|(VVD)]] |8 = Tim Versnel VVD |9 = Renee Seegers-Hoogendoorn [[Christian Democratic Appeal|(CDA)]] |10 = Luuc Dekkers [[Volt Netherlands|(Volt)]] }} | total_type = Občina | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref><ref name="Rietveld 2012">{{cite tech report |author1=Anita Bouman–Eijs |author2=Thijmen van Bree |author3=Wouter Jonkhoff |author4=Olaf Koops |author5=Walter Manshanden |author6=Elmer Rietveld |url=http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |title=De Top 20 van Europese grootstedelijke regio's 1995–2011; Randstad Holland in internationaal perspectief |language=nl |trans-title=Top 20 of European metropolitan regions 1995–2011; Randstad Holland compared internationally |date=17 December 2012 |publisher=[[Netherlands Organisation for Applied Scientific Research|TNO]] |place=Delft |access-date=25 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140303212054/http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |archive-date=3 March 2014 |url-status=dead}}</ref> | area_total_km2 = {{Dutch municipality total area|Rotterdam}} | area_land_km2 = {{Dutch municipality land area|Rotterdam}} | area_water_km2 = {{Dutch municipality water area|Rotterdam}} | area_blank1_title = [[Randstad]] | area_blank1_km2 = 3043 | elevation_footnotes = <ref name="AHN">{{cite web |last=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Postcodetool for 3011AD |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 |access-date=20 August 2013 |website=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |language=nl}}</ref> | elevation_max_footnotes = <!-- for references: use <ref name="Rietveld 2012" /><ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref><ref>{{Dutch municipality population urbanmetro|dataref}}</ref><ref>--> | population_footnotes = <ref name="s733">{{cite web | title=City Population: Check for Humans | website=City Population | url=https://www.citypopulation.de/checkhuman.html?url=%2Fen%2Fnetherlands%2Fadmin%2Fzuid_holland%2F0599__rotterdam%2F | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_total = 674,485 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = {{Dutch municipality population density|Rotterdam}} | population_urban = 1,031,000 | population_urban_footnotes = <ref name="o871">{{cite web | title=Rotterdam, Netherlands Metro Area Population (1950-2026) | website=MacroTrends | url=https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/21945/rotterdam/population | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_metro = 2,700,000 | population_metro_footnotes = [[Rotterdam–The Hague metropolitan area|(Rotterdam-The Hague)]] | population_rank = *2nd in Netherlands *2nd (Agglomeration) *1st (Metro) | population_blank1_title = Kraj/Mesto<ref name="c324">{{cite web | title=The power of partnership | website=MRDH Metropoolregio Rotterdam Den Haag | url=https://mrdh.nl/power-partnership | language=nl | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_blank1 = 868,135 | population_blank2_title = | population_blank2 = | population_demonym = Rotterdamčani | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat|access-date=18 September 2023|website=Ec.europa.eu}}</ref> | demographics2_title1 = [[Randstad]] | demographics2_info1 = €602.711&nbsp;billion (2024) | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal codes in the Netherlands|Postcode]] | postal_code = 3000–3099 | area_code_type = [[Telephone numbers in the Netherlands|Area code]] | area_code = 010 | website = {{Official URL}} {{in lang|nl}} }} '''Rotterdam''' je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in [[občina]] v [[nizozemska|nizozemski]] [[provinca|provinci]] [[Južna Holandija]]. [[Pristanišče Rotterdam]] je največje pristanišče v [[Evropa|Evropi]] in drugo najbolj zaposleno na svetu. Mesto je bilo ustanovljeno ob [[reka|reki]] ''[[Nieuwe Maas]]''. Ime izhaja iz manjšega [[jez]]u na reki ''Rotte'', ki se združi s ''Nieuwe Maas'' v središču mesta. 1. januarja 2006 je imela občina površino 304,22 [[kvadratni kilometer|km²]] (od tega 206,44 km² kopnega), kjer je živelo 588.500 [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Sama občina poleg Rotterdama zajema še naslednja [[naselje|naselja]]: Beverwaard, Charlois (vključuje Heijplaat), Delfshaven, Feijenoord, Hillegersberg-Schiebroek, Hoek van Holland, Hoogvliet, IJsselmonde, Kralingen-Crooswijk, Noord, Overschie, Pernis, Prins Alexander ter tudi [[industrija|industrijsko]]-pristaniška območja: Botlek, Eemshaven, Europoort, Maasvlakte, Spaanse Polder, Vondelingenplaat in Waalhaven. Mesto ima [[univerza|univerzo]] ([[Erazmus Univerza Rotterdam]]) in drugo največje [[letališče]] v državi ([[Letališče Rotterdam]]). == Glej tudi == * [[seznam mest na Nizozemskem]] * [[seznam pristanišč na Nizozemskem]] {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} {{nl-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]] [[Kategorija:Občine Nizozemske]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Rotterdam|*]] [[Kategorija:Južna Holandija]] fokef8qnln6yzhykxem73n77h835ptx 6744721 6744719 2026-08-30T16:14:15Z Erardo Galbi 166658 6744721 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions -->| name = Rotterdam | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest na Nizozemskem|Mesto]] in [[Seznam občin na Nizozemskem|občina]] | image_skyline = {{multiple image |total_width = 280 |border = infobox |perrow = 1/3/2/2 |caption_align = center |image1 = A_view_of_Rotterdam,_taken_from_the_roof_of_the_Maassilo,_Rotterdam,_The_Netherlands.jpg |alt1 = Rotterdam skyline |caption1 = Mestno središče |image2 = Laurenskerk, Rotterdam.jpg |alt2 = Lawrence Church |caption2 = Cerkev sv. Lovrenca |image3 = Rotterdam zadkine monument.jpg |alt3 = ''The Destroyed City'' |caption3 = ''Uničeno mesto'' |image4 = Rotterdam euromast.jpg |alt4 = Euromast |caption4 = Euromast |image5 = Rotterdam - Cube houses.jpg |alt5 = Cube houses |caption5 = Kubične hiše |image6 = Rotterdam feyenoord stadion 1.jpg |alt6 = De Kuip |caption6 = De Kuip |image7 = Rotterdam-Delfshaven, havenzicht1 foto12 2011-01-09 12.51.JPG |alt7 = Historic town centre of Delfshaven |caption7 = Delfshaven |image8 = Maasvlakte-22OKT2022-1.jpg |alt8 = Port of Rotterdam |caption8 = Pristanišče Rotterdam }} | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag_of_Rotterdam.svg | flag_size = 100x67px | flag_alt = | image_shield = Rotterdam wapen.svg | shield_size = 100x80px | shield_alt = | image_blank_emblem = Gemeente Rotterdam.svg | blank_emblem_type = [[Logo|Logotip]] | nicknames = Rotown, Roffa, Nultien, 010 | motto = Sterker door strijd ''(Močnejši zaradi boja)'' | image_map = LocatieRotterdam-2010.png | map_alt = Highlighted position of Rotterdam in a municipal map of South Holland | pushpin_map = Netherlands South Holland#Netherlands#Europe | map_caption = Location in South Holland | coordinates = {{Coord|51.92|N|4.48|E|region:NL|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Nizozemska]] | subdivision_type1 = [[Pokrajine Nizozemske|Pokrajina]] | subdivision_name1 = [[Južna Holandija]] | parts_type = Okrožja | parts_style = coll | parts = 14 | p1 = [[Rotterdam Centrum|Centrum]] | p2 = [[Charlois]] | p3 = [[Delfshaven]] | p4 = [[Feijenoord]] | p5 = [[Hillegersberg-Schiebroek]] | p6 = [[Hoogvliet]] | p7 = [[Hook of Holland]] | p8 = [[IJsselmonde, Rotterdam|IJsselmonde]] | p9 = [[Kralingen-Crooswijk]] | p10 = [[Noord, Rotterdam|Noord]] | p11 = [[Overschie]] | p12 = [[Pernis, Nizozemska|Pernis]] | p13 = [[Prins Alexander]] | p14 = [[Rozenburg]] | government_footnotes = <ref>{{cite web |title=College van b en w |trans-title=Board of mayor and aldermen |url=http://www.rotterdam.nl/collegebenw |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101172852/http://www.rotterdam.nl/collegebenw |archive-date=1 January 2015 |access-date=10 December 2014 |publisher=Gemeente Rotterdam |language=nl}}</ref> | governing_body = občinski svet | leader_party = Krščanska zveza | leader_title = Župan | leader_name = [[Carola Schouten]] | leader_title1 = Aldermen | leader_name1 = {{collapsible list |title = List |1 = Jeroen Postma [[Progressief Nederland|(Pro)]] |2 = Sabine Biesheuvel Pro |3 = Miriam Harika Pro |4 = Astrid Kockelkoren Pro |5 = Chantal Zeegers [[Democrats 66|(D66)]] |6 = Joan Nunnely D66 |7 = Diederik van Dommelen [[People's Party for Freedom and Democracy|(VVD)]] |8 = Tim Versnel VVD |9 = Renee Seegers-Hoogendoorn [[Christian Democratic Appeal|(CDA)]] |10 = Luuc Dekkers [[Volt Netherlands|(Volt)]] }} | total_type = Občina | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref><ref name="Rietveld 2012">{{cite tech report |author1=Anita Bouman–Eijs |author2=Thijmen van Bree |author3=Wouter Jonkhoff |author4=Olaf Koops |author5=Walter Manshanden |author6=Elmer Rietveld |url=http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |title=De Top 20 van Europese grootstedelijke regio's 1995–2011; Randstad Holland in internationaal perspectief |language=nl |trans-title=Top 20 of European metropolitan regions 1995–2011; Randstad Holland compared internationally |date=17 December 2012 |publisher=[[Netherlands Organisation for Applied Scientific Research|TNO]] |place=Delft |access-date=25 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140303212054/http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |archive-date=3 March 2014 |url-status=dead}}</ref> | area_total_km2 = {{Dutch municipality total area|Rotterdam}} | area_land_km2 = {{Dutch municipality land area|Rotterdam}} | area_water_km2 = {{Dutch municipality water area|Rotterdam}} | area_blank1_title = [[Randstad]] | area_blank1_km2 = 3043 | elevation_footnotes = <ref name="AHN">{{cite web |last=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Postcodetool for 3011AD |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 |access-date=20 August 2013 |website=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |language=nl}}</ref> | elevation_max_footnotes = <!-- for references: use <ref name="Rietveld 2012" /><ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref><ref>{{Dutch municipality population urbanmetro|dataref}}</ref><ref>--> | population_footnotes = <ref name="s733">{{cite web | title=City Population: Check for Humans | website=City Population | url=https://www.citypopulation.de/checkhuman.html?url=%2Fen%2Fnetherlands%2Fadmin%2Fzuid_holland%2F0599__rotterdam%2F | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_total = 674485 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = {{Dutch municipality population density|Rotterdam}} | population_urban = 1031000 | population_urban_footnotes = <ref name="o871">{{cite web | title=Rotterdam, Netherlands Metro Area Population (1950-2026) | website=MacroTrends | url=https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/21945/rotterdam/population | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_metro = 2700000 | population_metro_footnotes = [[Rotterdam–The Hague metropolitan area|(Rotterdam-The Hague)]] | population_rank = *2. na Nizozemskem *2. (aglomeracija) *1. (metropolitansko) | population_blank1_title = Kraj/Mesto<ref name="c324">{{cite web | title=The power of partnership | website=MRDH Metropoolregio Rotterdam Den Haag | url=https://mrdh.nl/power-partnership | language=nl | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_blank1 = 868,135 | population_blank2_title = | population_blank2 = | population_demonym = Rotterdamčani | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat|access-date=18 September 2023|website=Ec.europa.eu}}</ref> | demographics2_title1 = [[Randstad]] | demographics2_info1 = €602.711&nbsp;billion (2024) | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal codes in the Netherlands|Postcode]] | postal_code = 3000–3099 | area_code_type = [[Telephone numbers in the Netherlands|Area code]] | area_code = 010 | website = {{Official URL}} {{in lang|nl}} }} '''Rotterdam''' je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in [[občina]] v [[nizozemska|nizozemski]] [[provinca|provinci]] [[Južna Holandija]]. [[Pristanišče Rotterdam]] je največje pristanišče v [[Evropa|Evropi]] in drugo najbolj zaposleno na svetu. Mesto je bilo ustanovljeno ob [[reka|reki]] ''[[Nieuwe Maas]]''. Ime izhaja iz manjšega [[jez]]u na reki ''Rotte'', ki se združi s ''Nieuwe Maas'' v središču mesta. 1. januarja 2006 je imela občina površino 304,22 [[kvadratni kilometer|km²]] (od tega 206,44 km² kopnega), kjer je živelo 588.500 [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Sama občina poleg Rotterdama zajema še naslednja [[naselje|naselja]]: Beverwaard, Charlois (vključuje Heijplaat), Delfshaven, Feijenoord, Hillegersberg-Schiebroek, Hoek van Holland, Hoogvliet, IJsselmonde, Kralingen-Crooswijk, Noord, Overschie, Pernis, Prins Alexander ter tudi [[industrija|industrijsko]]-pristaniška območja: Botlek, Eemshaven, Europoort, Maasvlakte, Spaanse Polder, Vondelingenplaat in Waalhaven. Mesto ima [[univerza|univerzo]] ([[Erazmus Univerza Rotterdam]]) in drugo največje [[letališče]] v državi ([[Letališče Rotterdam]]). == Glej tudi == * [[seznam mest na Nizozemskem]] * [[seznam pristanišč na Nizozemskem]] {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} {{nl-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]] [[Kategorija:Občine Nizozemske]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Rotterdam|*]] [[Kategorija:Južna Holandija]] 74gjnuuodjx3thfhy76yhamrtseh2pb 6744722 6744721 2026-08-30T16:17:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 ref 6744722 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions -->| name = Rotterdam | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest na Nizozemskem|Mesto]] in [[Seznam občin na Nizozemskem|občina]] | image_skyline = {{multiple image |total_width = 280 |border = infobox |perrow = 1/3/2/2 |caption_align = center |image1 = A_view_of_Rotterdam,_taken_from_the_roof_of_the_Maassilo,_Rotterdam,_The_Netherlands.jpg |alt1 = Rotterdam skyline |caption1 = Mestno središče |image2 = Laurenskerk, Rotterdam.jpg |alt2 = Lawrence Church |caption2 = Cerkev sv. Lovrenca |image3 = Rotterdam zadkine monument.jpg |alt3 = ''The Destroyed City'' |caption3 = ''Uničeno mesto'' |image4 = Rotterdam euromast.jpg |alt4 = Euromast |caption4 = Euromast |image5 = Rotterdam - Cube houses.jpg |alt5 = Cube houses |caption5 = Kubične hiše |image6 = Rotterdam feyenoord stadion 1.jpg |alt6 = De Kuip |caption6 = De Kuip |image7 = Rotterdam-Delfshaven, havenzicht1 foto12 2011-01-09 12.51.JPG |alt7 = Historic town centre of Delfshaven |caption7 = Delfshaven |image8 = Maasvlakte-22OKT2022-1.jpg |alt8 = Port of Rotterdam |caption8 = Pristanišče Rotterdam }} | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag_of_Rotterdam.svg | flag_size = 100x67px | flag_alt = | image_shield = Rotterdam wapen.svg | shield_size = 100x80px | shield_alt = | image_blank_emblem = Gemeente Rotterdam.svg | blank_emblem_type = [[Logo|Logotip]] | nicknames = Rotown, Roffa, Nultien, 010 | motto = Sterker door strijd ''(Močnejši zaradi boja)'' | image_map = LocatieRotterdam-2010.png | map_alt = Highlighted position of Rotterdam in a municipal map of South Holland | pushpin_map = Netherlands South Holland#Netherlands#Europe | map_caption = Location in South Holland | coordinates = {{Coord|51.92|N|4.48|E|region:NL|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Nizozemska]] | subdivision_type1 = [[Pokrajine Nizozemske|Pokrajina]] | subdivision_name1 = [[Južna Holandija]] | parts_type = Okrožja | parts_style = coll | parts = 14 | p1 = [[Rotterdam Centrum|Centrum]] | p2 = [[Charlois]] | p3 = [[Delfshaven]] | p4 = [[Feijenoord]] | p5 = [[Hillegersberg-Schiebroek]] | p6 = [[Hoogvliet]] | p7 = [[Hook of Holland]] | p8 = [[IJsselmonde, Rotterdam|IJsselmonde]] | p9 = [[Kralingen-Crooswijk]] | p10 = [[Noord, Rotterdam|Noord]] | p11 = [[Overschie]] | p12 = [[Pernis, Nizozemska|Pernis]] | p13 = [[Prins Alexander]] | p14 = [[Rozenburg]] | government_footnotes = <ref>{{cite web |title=College van b en w |trans-title=Board of mayor and aldermen |url=http://www.rotterdam.nl/collegebenw |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101172852/http://www.rotterdam.nl/collegebenw |archive-date=1 January 2015 |access-date=10 December 2014 |publisher=Gemeente Rotterdam |language=nl}}</ref> | governing_body = občinski svet | leader_party = Krščanska zveza | leader_title = Župan | leader_name = [[Carola Schouten]] | leader_title1 = Aldermen | leader_name1 = {{collapsible list |title = List |1 = Jeroen Postma [[Progressief Nederland|(Pro)]] |2 = Sabine Biesheuvel Pro |3 = Miriam Harika Pro |4 = Astrid Kockelkoren Pro |5 = Chantal Zeegers [[Democrats 66|(D66)]] |6 = Joan Nunnely D66 |7 = Diederik van Dommelen [[People's Party for Freedom and Democracy|(VVD)]] |8 = Tim Versnel VVD |9 = Renee Seegers-Hoogendoorn [[Christian Democratic Appeal|(CDA)]] |10 = Luuc Dekkers [[Volt Netherlands|(Volt)]] }} | total_type = Občina | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref><ref name="Rietveld 2012">{{cite tech report |author1=Anita Bouman–Eijs |author2=Thijmen van Bree |author3=Wouter Jonkhoff |author4=Olaf Koops |author5=Walter Manshanden |author6=Elmer Rietveld |url=http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |title=De Top 20 van Europese grootstedelijke regio's 1995–2011; Randstad Holland in internationaal perspectief |language=nl |trans-title=Top 20 of European metropolitan regions 1995–2011; Randstad Holland compared internationally |date=17 December 2012 |publisher=[[Netherlands Organisation for Applied Scientific Research|TNO]] |place=Delft |access-date=25 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140303212054/http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |archive-date=3 March 2014 |url-status=dead}}</ref> | area_total_km2 = {{Dutch municipality total area|Rotterdam}} | area_land_km2 = {{Dutch municipality land area|Rotterdam}} | area_water_km2 = {{Dutch municipality water area|Rotterdam}} | area_blank1_title = [[Randstad]] | area_blank1_km2 = 3043 | elevation_footnotes = <ref name="AHN">{{cite web |last=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Postcodetool for 3011AD |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 |access-date=20 August 2013 |website=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |language=nl}}</ref> | elevation_max_footnotes = <!-- for references: use <ref name="Rietveld 2012" /><ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref><ref>{{Dutch municipality population urbanmetro|dataref}}</ref><ref>--> | population_footnotes = <ref name="s733">{{cite web | title=City Population: Check for Humans | website=City Population | url=https://www.citypopulation.de/checkhuman.html?url=%2Fen%2Fnetherlands%2Fadmin%2Fzuid_holland%2F0599__rotterdam%2F | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_total = 674485 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = {{Dutch municipality population density|Rotterdam}} | population_urban = 1031000 | population_urban_footnotes = <ref name="o871">{{cite web | title=Rotterdam, Netherlands Metro Area Population (1950-2026) | website=MacroTrends | url=https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/21945/rotterdam/population | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_metro = 2700000 | population_metro_footnotes = [[Rotterdam–The Hague metropolitan area|(Rotterdam-The Hague)]] | population_rank = *2. na Nizozemskem *2. (aglomeracija) *1. (metropolitansko) | population_blank1_title = Kraj/Mesto<ref name="c324">{{cite web | title=The power of partnership | website=MRDH Metropoolregio Rotterdam Den Haag | url=https://mrdh.nl/power-partnership | language=nl | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_blank1 = 868,135 | population_blank2_title = | population_blank2 = | population_demonym = Rotterdamčani | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat|access-date=18 September 2023|website=Ec.europa.eu}}</ref> | demographics2_title1 = [[Randstad]] | demographics2_info1 = €602.711&nbsp;billion (2024) | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal codes in the Netherlands|Postcode]] | postal_code = 3000–3099 | area_code_type = [[Telephone numbers in the Netherlands|Area code]] | area_code = 010 | website = {{Official URL}} {{in lang|nl}} }} '''Rotterdam''' je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in [[občina]] v [[nizozemska|nizozemski]] [[provinca|provinci]] [[Južna Holandija]]. [[Pristanišče Rotterdam]] je največje pristanišče v [[Evropa|Evropi]] in drugo najbolj zaposleno na svetu. Mesto je bilo ustanovljeno ob [[reka|reki]] ''[[Nieuwe Maas]]''. Ime izhaja iz manjšega [[jez]]u na reki ''Rotte'', ki se združi s ''Nieuwe Maas'' v središču mesta. 1. januarja 2006 je imela občina površino 304,22 [[kvadratni kilometer|km²]] (od tega 206,44 km² kopnega), kjer je živelo 588.500 [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Sama občina poleg Rotterdama zajema še naslednja [[naselje|naselja]]: Beverwaard, Charlois (vključuje Heijplaat), Delfshaven, Feijenoord, Hillegersberg-Schiebroek, Hoek van Holland, Hoogvliet, IJsselmonde, Kralingen-Crooswijk, Noord, Overschie, Pernis, Prins Alexander ter tudi [[industrija|industrijsko]]-pristaniška območja: Botlek, Eemshaven, Europoort, Maasvlakte, Spaanse Polder, Vondelingenplaat in Waalhaven. Mesto ima [[univerza|univerzo]] ([[Erazmus Univerza Rotterdam]]) in drugo največje [[letališče]] v državi ([[Letališče Rotterdam]]). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest na Nizozemskem]] * [[seznam pristanišč na Nizozemskem]] {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} {{nl-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]] [[Kategorija:Občine Nizozemske]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Rotterdam|*]] [[Kategorija:Južna Holandija]] h9ihn0dvp0mzkucf5oiezklkbd0hv0f 6744723 6744722 2026-08-30T16:17:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Južna Holandija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744723 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions -->| name = Rotterdam | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest na Nizozemskem|Mesto]] in [[Seznam občin na Nizozemskem|občina]] | image_skyline = {{multiple image |total_width = 280 |border = infobox |perrow = 1/3/2/2 |caption_align = center |image1 = A_view_of_Rotterdam,_taken_from_the_roof_of_the_Maassilo,_Rotterdam,_The_Netherlands.jpg |alt1 = Rotterdam skyline |caption1 = Mestno središče |image2 = Laurenskerk, Rotterdam.jpg |alt2 = Lawrence Church |caption2 = Cerkev sv. Lovrenca |image3 = Rotterdam zadkine monument.jpg |alt3 = ''The Destroyed City'' |caption3 = ''Uničeno mesto'' |image4 = Rotterdam euromast.jpg |alt4 = Euromast |caption4 = Euromast |image5 = Rotterdam - Cube houses.jpg |alt5 = Cube houses |caption5 = Kubične hiše |image6 = Rotterdam feyenoord stadion 1.jpg |alt6 = De Kuip |caption6 = De Kuip |image7 = Rotterdam-Delfshaven, havenzicht1 foto12 2011-01-09 12.51.JPG |alt7 = Historic town centre of Delfshaven |caption7 = Delfshaven |image8 = Maasvlakte-22OKT2022-1.jpg |alt8 = Port of Rotterdam |caption8 = Pristanišče Rotterdam }} | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag_of_Rotterdam.svg | flag_size = 100x67px | flag_alt = | image_shield = Rotterdam wapen.svg | shield_size = 100x80px | shield_alt = | image_blank_emblem = Gemeente Rotterdam.svg | blank_emblem_type = [[Logo|Logotip]] | nicknames = Rotown, Roffa, Nultien, 010 | motto = Sterker door strijd ''(Močnejši zaradi boja)'' | image_map = LocatieRotterdam-2010.png | map_alt = Highlighted position of Rotterdam in a municipal map of South Holland | pushpin_map = Netherlands South Holland#Netherlands#Europe | map_caption = Location in South Holland | coordinates = {{Coord|51.92|N|4.48|E|region:NL|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Nizozemska]] | subdivision_type1 = [[Pokrajine Nizozemske|Pokrajina]] | subdivision_name1 = [[Južna Holandija]] | parts_type = Okrožja | parts_style = coll | parts = 14 | p1 = [[Rotterdam Centrum|Centrum]] | p2 = [[Charlois]] | p3 = [[Delfshaven]] | p4 = [[Feijenoord]] | p5 = [[Hillegersberg-Schiebroek]] | p6 = [[Hoogvliet]] | p7 = [[Hook of Holland]] | p8 = [[IJsselmonde, Rotterdam|IJsselmonde]] | p9 = [[Kralingen-Crooswijk]] | p10 = [[Noord, Rotterdam|Noord]] | p11 = [[Overschie]] | p12 = [[Pernis, Nizozemska|Pernis]] | p13 = [[Prins Alexander]] | p14 = [[Rozenburg]] | government_footnotes = <ref>{{cite web |title=College van b en w |trans-title=Board of mayor and aldermen |url=http://www.rotterdam.nl/collegebenw |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101172852/http://www.rotterdam.nl/collegebenw |archive-date=1 January 2015 |access-date=10 December 2014 |publisher=Gemeente Rotterdam |language=nl}}</ref> | governing_body = občinski svet | leader_party = Krščanska zveza | leader_title = Župan | leader_name = [[Carola Schouten]] | leader_title1 = Aldermen | leader_name1 = {{collapsible list |title = List |1 = Jeroen Postma [[Progressief Nederland|(Pro)]] |2 = Sabine Biesheuvel Pro |3 = Miriam Harika Pro |4 = Astrid Kockelkoren Pro |5 = Chantal Zeegers [[Democrats 66|(D66)]] |6 = Joan Nunnely D66 |7 = Diederik van Dommelen [[People's Party for Freedom and Democracy|(VVD)]] |8 = Tim Versnel VVD |9 = Renee Seegers-Hoogendoorn [[Christian Democratic Appeal|(CDA)]] |10 = Luuc Dekkers [[Volt Netherlands|(Volt)]] }} | total_type = Občina | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref><ref name="Rietveld 2012">{{cite tech report |author1=Anita Bouman–Eijs |author2=Thijmen van Bree |author3=Wouter Jonkhoff |author4=Olaf Koops |author5=Walter Manshanden |author6=Elmer Rietveld |url=http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |title=De Top 20 van Europese grootstedelijke regio's 1995–2011; Randstad Holland in internationaal perspectief |language=nl |trans-title=Top 20 of European metropolitan regions 1995–2011; Randstad Holland compared internationally |date=17 December 2012 |publisher=[[Netherlands Organisation for Applied Scientific Research|TNO]] |place=Delft |access-date=25 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140303212054/http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |archive-date=3 March 2014 |url-status=dead}}</ref> | area_total_km2 = {{Dutch municipality total area|Rotterdam}} | area_land_km2 = {{Dutch municipality land area|Rotterdam}} | area_water_km2 = {{Dutch municipality water area|Rotterdam}} | area_blank1_title = [[Randstad]] | area_blank1_km2 = 3043 | elevation_footnotes = <ref name="AHN">{{cite web |last=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Postcodetool for 3011AD |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 |access-date=20 August 2013 |website=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |language=nl}}</ref> | elevation_max_footnotes = <!-- for references: use <ref name="Rietveld 2012" /><ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref><ref>{{Dutch municipality population urbanmetro|dataref}}</ref><ref>--> | population_footnotes = <ref name="s733">{{cite web | title=City Population: Check for Humans | website=City Population | url=https://www.citypopulation.de/checkhuman.html?url=%2Fen%2Fnetherlands%2Fadmin%2Fzuid_holland%2F0599__rotterdam%2F | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_total = 674485 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = {{Dutch municipality population density|Rotterdam}} | population_urban = 1031000 | population_urban_footnotes = <ref name="o871">{{cite web | title=Rotterdam, Netherlands Metro Area Population (1950-2026) | website=MacroTrends | url=https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/21945/rotterdam/population | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_metro = 2700000 | population_metro_footnotes = [[Rotterdam–The Hague metropolitan area|(Rotterdam-The Hague)]] | population_rank = *2. na Nizozemskem *2. (aglomeracija) *1. (metropolitansko) | population_blank1_title = Kraj/Mesto<ref name="c324">{{cite web | title=The power of partnership | website=MRDH Metropoolregio Rotterdam Den Haag | url=https://mrdh.nl/power-partnership | language=nl | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_blank1 = 868,135 | population_blank2_title = | population_blank2 = | population_demonym = Rotterdamčani | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat|access-date=18 September 2023|website=Ec.europa.eu}}</ref> | demographics2_title1 = [[Randstad]] | demographics2_info1 = €602.711&nbsp;billion (2024) | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal codes in the Netherlands|Postcode]] | postal_code = 3000–3099 | area_code_type = [[Telephone numbers in the Netherlands|Area code]] | area_code = 010 | website = {{Official URL}} {{in lang|nl}} }} '''Rotterdam''' je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in [[občina]] v [[nizozemska|nizozemski]] [[provinca|provinci]] [[Južna Holandija]]. [[Pristanišče Rotterdam]] je največje pristanišče v [[Evropa|Evropi]] in drugo najbolj zaposleno na svetu. Mesto je bilo ustanovljeno ob [[reka|reki]] ''[[Nieuwe Maas]]''. Ime izhaja iz manjšega [[jez]]u na reki ''Rotte'', ki se združi s ''Nieuwe Maas'' v središču mesta. 1. januarja 2006 je imela občina površino 304,22 [[kvadratni kilometer|km²]] (od tega 206,44 km² kopnega), kjer je živelo 588.500 [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Sama občina poleg Rotterdama zajema še naslednja [[naselje|naselja]]: Beverwaard, Charlois (vključuje Heijplaat), Delfshaven, Feijenoord, Hillegersberg-Schiebroek, Hoek van Holland, Hoogvliet, IJsselmonde, Kralingen-Crooswijk, Noord, Overschie, Pernis, Prins Alexander ter tudi [[industrija|industrijsko]]-pristaniška območja: Botlek, Eemshaven, Europoort, Maasvlakte, Spaanse Polder, Vondelingenplaat in Waalhaven. Mesto ima [[univerza|univerzo]] ([[Erazmus Univerza Rotterdam]]) in drugo največje [[letališče]] v državi ([[Letališče Rotterdam]]). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest na Nizozemskem]] * [[seznam pristanišč na Nizozemskem]] {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} {{nl-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]] [[Kategorija:Občine Nizozemske]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Rotterdam|*]] 7ws58jj4y5dzaubjnuec78n6dykn6w5 6744797 6744723 2026-08-30T18:54:01Z Ljuba24b 92351 dp, np 6744797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions -->| name = Rotterdam | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest na Nizozemskem|Mesto]] in [[Seznam občin na Nizozemskem|občina]] | image_skyline = {{multiple image |total_width = 280 |border = infobox |perrow = 1/3/2/2 |caption_align = center |image1 = A_view_of_Rotterdam,_taken_from_the_roof_of_the_Maassilo,_Rotterdam,_The_Netherlands.jpg |alt1 = Rotterdam skyline |caption1 = Mestno središče |image2 = Laurenskerk, Rotterdam.jpg |alt2 = Lawrence Church |caption2 = Cerkev sv. Lovrenca |image3 = Rotterdam zadkine monument.jpg |alt3 = ''The Destroyed City'' |caption3 = ''Uničeno mesto'' |image4 = Rotterdam euromast.jpg |alt4 = Euromast |caption4 = Euromast |image5 = Rotterdam - Cube houses.jpg |alt5 = Cube houses |caption5 = Kubične hiše |image6 = Rotterdam feyenoord stadion 1.jpg |alt6 = De Kuip |caption6 = De Kuip |image7 = Rotterdam-Delfshaven, havenzicht1 foto12 2011-01-09 12.51.JPG |alt7 = Historic town centre of Delfshaven |caption7 = Delfshaven |image8 = Maasvlakte-22OKT2022-1.jpg |alt8 = Port of Rotterdam |caption8 = Pristanišče Rotterdam }} | image_caption = | image_flag = Flag_of_Rotterdam.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = Rotterdam wapen.svg | shield_size = 100x80px | image_blank_emblem = Gemeente Rotterdam.svg | blank_emblem_type = [[Logo|Logotip]] | nicknames = Rotown, Roffa, Nultien, 010 | motto = Sterker door strijd ''(Močnejši zaradi boja)'' | image_map = LocatieRotterdam-2010.png | map_alt = Highlighted position of Rotterdam in a municipal map of South Holland | pushpin_map = Nizozemska#Europe | map_caption = Lega na Nizozemskem | coordinates = {{Coord|51.92|N|4.48|E|region:NL|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Nizozemska]] | subdivision_type1 = [[Pokrajine Nizozemske|Pokrajina]] | subdivision_name1 = [[Južna Holandija]] | parts_type = Okrožja | parts_style = coll | parts = 14 | p1 = Rotterdam Centrum | p2 = Charlois | p3 = Delfshaven | p4 = Feijenoord | p5 = Hillegersberg-Schiebroek | p6 = Hoogvliet | p7 = Hook of Holland | p8 = IJsselmonde, Rotterdam|IJsselmonde | p9 = Kralingen-Crooswijk | p10 = Noord, Rotterdam|Noord | p11 = Overschie | p12 = Pernis, Nizozemska|Pernis | p13 = Prins Alexander | p14 = Rozenburg | government_footnotes = <ref>{{cite web |title=College van b en w |trans-title=Board of mayor and aldermen |url=http://www.rotterdam.nl/collegebenw |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101172852/http://www.rotterdam.nl/collegebenw |archive-date=1 January 2015 |access-date=10 December 2014 |publisher=Gemeente Rotterdam |language=nl}}</ref> | governing_body = občinski svet | leader_party = Krščanska zveza | leader_title = Župan | leader_name = Carola Schouten | leader_title1 = Aldermen | leader_name1 = | total_type = Občina | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref><ref name="Rietveld 2012">{{cite tech report |author1=Anita Bouman–Eijs |author2=Thijmen van Bree |author3=Wouter Jonkhoff |author4=Olaf Koops |author5=Walter Manshanden |author6=Elmer Rietveld |url=http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |title=De Top 20 van Europese grootstedelijke regio's 1995–2011; Randstad Holland in internationaal perspectief |language=nl |trans-title=Top 20 of European metropolitan regions 1995–2011; Randstad Holland compared internationally |date=17 December 2012 |publisher=[[Netherlands Organisation for Applied Scientific Research|TNO]] |place=Delft |access-date=25 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140303212054/http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |archive-date=3 March 2014 |url-status=dead}}</ref> | area_total_km2 = {{Dutch municipality total area|Rotterdam}} | area_land_km2 = {{Dutch municipality land area|Rotterdam}} | area_water_km2 = {{Dutch municipality water area|Rotterdam}} | area_blank1_title = [[Randstad]] | area_blank1_km2 = 3043 | elevation_footnotes = <ref name="AHN">{{cite web |last=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Postcodetool for 3011AD |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 |access-date=20 August 2013 |website=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |language=nl}}</ref> | elevation_max_footnotes = <!-- for references: use <ref name="Rietveld 2012" /><ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref><ref>{{Dutch municipality population urbanmetro|dataref}}</ref><ref>--> | population_footnotes = <ref name="s733">{{cite web | title=City Population: Check for Humans | website=City Population | url=https://www.citypopulation.de/checkhuman.html?url=%2Fen%2Fnetherlands%2Fadmin%2Fzuid_holland%2F0599__rotterdam%2F | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_total = 674.485 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = {{Dutch municipality population density|Rotterdam}} | population_urban = 1.031.000 | population_urban_footnotes = <ref name="o871">{{cite web | title=Rotterdam, Netherlands Metro Area Population (1950-2026) | website=MacroTrends | url=https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/21945/rotterdam/population | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_metro = 2700000 | population_metro_footnotes = Veliki Rotterdam | population_rank = *2. na Nizozemskem *2. (aglomeracija) *1. (metropolitansko) | population_blank1_title = Kraj/Mesto<ref name="c324">{{cite web | title=The power of partnership | website=MRDH Metropoolregio Rotterdam Den Haag | url=https://mrdh.nl/power-partnership | language=nl | access-date=2026-07-27}}</ref> | population_blank1 = 868,135 | population_blank2_title = | population_blank2 = | population_demonym = Rotterdamčani | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat|access-date=18 September 2023|website=Ec.europa.eu}}</ref> | demographics2_title1 = Randstad | demographics2_info1 = €602.711&nbsp;billion (2024) | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal codes in the Netherlands|Postcode]] | postal_code = 3000–3099 | area_code_type = [[Telephone numbers in the Netherlands|Area code]] | area_code = 010 | website = {{Official URL}} {{in lang|nl}} }} '''Rotterdam''' je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in [[občina]] v [[nizozemska|nizozemski]] [[provinca|provinci]] [[Južna Holandija]]. [[Pristanišče Rotterdam]] je največje pristanišče v [[Evropa|Evropi]] in drugo najbolj zaposleno na svetu. Mesto je bilo ustanovljeno ob [[reka|reki]] ''[[Nieuwe Maas]]''. Ime izhaja iz manjšega [[jez]]u na reki ''Rotte'', ki se združi s ''Nieuwe Maas'' v središču mesta. 1. januarja 2006 je imela občina površino 304,22 [[kvadratni kilometer|km²]] (od tega 206,44 km² kopnega), kjer je živelo 588.500 [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Sama občina poleg Rotterdama zajema še naslednja [[naselje|naselja]]: Beverwaard, Charlois (vključuje Heijplaat), Delfshaven, Feijenoord, Hillegersberg-Schiebroek, Hoek van Holland, Hoogvliet, IJsselmonde, Kralingen-Crooswijk, Noord, Overschie, Pernis, Prins Alexander ter tudi [[industrija|industrijsko]]-pristaniška območja: Botlek, Eemshaven, Europoort, Maasvlakte, Spaanse Polder, Vondelingenplaat in Waalhaven. Mesto ima [[univerza|univerzo]] ([[Erazmus Univerza Rotterdam]]) in drugo največje [[letališče]] v državi ([[Letališče Rotterdam]]). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest na Nizozemskem]] * [[seznam pristanišč na Nizozemskem]] {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} {{nl-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]] [[Kategorija:Občine Nizozemske]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Rotterdam|*]] l8gs0jgzop0dt7v40sxu24xtrb8rtnj 0 94952 6744604 6744329 2026-08-30T12:53:38Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp, dp 6744604 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Kočevarji | image = Kočevci-Valvasor.jpg | image_caption = Kočevarji, karikatura [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]] iz [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] | regions = [[Kočevsko]] (nekdanja) | languages = [[Kočevarščina]] | native_name = ''Göttscheabarə'' | native_name_lang = de | religions = [[Rimokatoliška cerkev|Katoliki]] (po večini) }} '''Kočevarji''' ali '''kočevski Nemci''' (nemško ''Gottscheer'') so nekdanja [[Nemščina|nemško]] govoreča skupnost, ki je živela na [[Kočevsko|Kočevskem]], na nemškem [[Jezikovni otok|jezikovnem otoku]], katerega središče je bilo mesto [[Kočevje]]. Svoj jezik, južnotirolsko, delno bavarsko narečje so ob dopolnjevanju s slovenščino oblikovali v dialekt, [[Kočevarščina|kočevarščino]], ki so jo ohranjali več kot 600 let od naselitve okoli leta 1330 vse do zadnje izselitve ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] l. 1945. Danes ta dialekt govori na Kočevskem in po svetu ([[Avstrija]], [[ZDA]]) le še nekaj starejših ljudi. Več jih je v [[Črmošnjiška dolina|Črmošnjiški dolini]], posamezniki v Avstriji in večja skupnost v ZDA. == Zgodovina == ==== 14. - 16. stoletje ==== V prvih treh desetletjih štirinajstega stoletja so [[Ortenburžani]] (grofje iz zgornje Koroške) na redko poseljeno gozdnato področje JV Slovenije naselili nemške kmete s [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in vzhodne [[Tirolska|Tirolske]]. Razlog tega naj bi bil, da so se prej tisti kmetje uprli proti svojim fevdalnim gospodarjem. Oblastniki pa so želeli več kmečkega prebivalstva na tem območju, kar bi jim zagotavljalo večje dohodke. Naselitveno področje, ki je bilo pred nemško kolonizacijo domala brez prebivalstva, je obsegalo površino 860&nbsp;km². Postopoma so razvili 177, večinoma manjših naselij (zaselkov in vasi). Kočevarji, ki so živeli skromno kot [[kmet]]je in gozdarji, deloma tudi kot [[krošnjar]]ji, so ohranjali svoje [[zgornjenemško]] [[narečje]] skozi šest stoletij. Ko so Ortenburžani leta 1420 izumrli, so fevdi prišli v last plemiških družin. Tako si je sledilo več plemiških družin, [[grofje Celjski]], [[grofje Thurni]], [[grofje von Blagayi]], ki deželici niso delali skoraj nič drugega, kot pobirali dajatve od prebivalcev. [[Habsburžani]] pa so Kočevsko tako izropali, da so njeni prebivalci obubožali. Posledično je dežela nastradala ob turških vpadih, ki ji z ropanji in požiganji vasi niso prizanašali. [[Slika:Gotschee.jpg|thumb|Jezikovni otok Kočevarjev, risba iz leta 1878]] Na Kočevarje je močno vplivala tudi reforma [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]], ki je dovolil prebivalcem Dolenjske in Bele Krajne [[Krošnjar|krošnjariti]] po cesarstvu. Dovoljenje so uporabili tudi Kočevarji, ki so tako potovali po drugih delih cesarstva in z zasluženim denarjem vzdrževali domače gospodarstvo. Krošnjarjenje je ostalo v njihovi kulturi zakoreninjeno še dolgo časa. Nemški [[sociolog]] in pisatelj [[Karl-Markus Gauss]], ki je med svojim potovanjem med izumirajoče narode po Evropi opisal tudi Kočevarje, je krošnjarstvo in nezmožnost meščanstva Kočevarjev "krivil" tudi za razvoj mesta Kočevje, ki je v srednjem veku, če ne štejemo gradu, izgledal kot malo večja ves, brez karšnihkoli javnih ustanov. ==== 17. stoletje ==== Kot mnoge druge dele Kranjske je [[Janez Vajkard Valvasor]] obiskal tudi deželo Kočevarjev. Najpodrobnejši opis Kočevarjev v tistem času najdemo v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]. Valvasor je imel Kočevarje za potomce [[Goti|Gotov]]. O njih je zapisal: <blockquote>''Niso dobri vojaki, ker so nekoliko plašljivi in je med njimi več vernih ovac kakor divjih zveri. Zato pa postanejo tisti, ki študirajo, razumni in celo učeni, tako da marsikateri odličen subjekt in temeljito izobražen iz njih izide. Zaradi česar dobrih Kočevarjev, čeprav nimajo dobrega srca za orožje, zato pa za knjige, tudi ni treba zaničevati in tudi ne manj ceniti od ostalih prebivalcev. V premisleku, da za pravo vojno nimajo posebne volje, so vendarle sposobni v sporu s sovražnikom čudi, namreč z neznanjem, divjostjo in podlostjo...''</blockquote> Čeprav, sodeč po Valvasorjevem opisu, niso bili željni in tudi ne sposobni bojevanja, so zaradi sovražnosti do oblasti in njihovega zaničevanja sodelovali v velikih [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečkih uporih]], nekatere tudi sprožili. Leta 1640, po izčrpanosti od neusmiljeno visokih dajatev plemiških rodbin, turških vpadih in kmečkih uporih, pa so Kočevsko kupili [[Auerspergi|grofje Auerspergi]].[[Slika:Proslava ob 600 letnici naselitve kočevskih Nemcev (2).jpg|sličica|Proslava ob 600. obletnici naselitve kočevskih Nemcev]] ==== 19. in 20. stoletje ==== V drugi polovici devetnajstega stoletja je bilo preštetih 28.000 Kočevarjev, najvišje število v zgodovini. Zaradi revščine so se mnogi razselili, intenzivno po tem, ko so uredili železniške povezave, po Evropi in v ZDA. Nekateri so delali v premogovniku v Kočevju, drugi na žagah. Znani so bili kot kostanjarji na Dunaju. Po ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1918 so se selili tudi zaradi občasnega političnega pritiska na [[Nemška manjšina na Slovenskem|nemško manjšino]]. Leta 1940 je število kočevskih Nemcev znašalo le še 12.500. [[Slika:Bundesarchiv Bild 137-072772, Umsiedlung Gottschee, Ausweisstelle.jpg|sličica|Kočevarji ob preseljevanju leta 1941]] Po napadu [[sile osi|sil osi]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] so Kočevsko zasedli [[Italija]]ni. Zaradi sporazuma med [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in [[Benito Mussolini|Mussolinijem]], da iz italijanskega vplivnega območja preselijo nemško govoreče, so leta 1941 začeli obsežne selitve. S pomočjo nacistične propagande in s pritiski ter z že pred vojno šolano organizacijo vodstva Kočevarjev so preselili prebivalstvo Kočevskega in njihovo premično premoženje v [[Posavje]] ([[Krško]], [[Brežice]]), ki je bilo zasedeno s strani nemškega [[Wehrmacht]]a. Iz Posavja in Posotelja so nemške oblasti pred tem nasilno [[izgnanstvo|izgnale]] približno 40.000 [[Slovenci|Slovencev]] v [[Nemčija|Nemčijo]] ter v [[Srbija|Srbijo]]. Nekateri so sami bežali v Ljubljansko provinco. Slovenci so morali pustiti hiše z vso opremo in živino. Le nekaj sto Kočevarjev, zlasti v Črmošnjiški dolini, se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi (okoli 60) so se pridružili slovenskim partizanom.<ref>Zdravko Troha (2004) ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2</ref><ref> [http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/od-pamtiveka-pri-nas-priznani-pa-nikoli Od pamtiveka pri nas, priznani pa nikoli], Slovenske novice. 7. avgust 2011. Ljubljana.</ref> Preselitvam so nasprotovali posamezni nemški duhovniki. Večina opustelih vasi Kočevske je bila med vojno, v ofenzivah italijanske vojske, požgana in uničena. Redke preostale prebivalce območja in obrobja so Italijani odpeljali v taborišča. Kočevarske družine v [[Posotelje|Posotelju]] pa so dobile večje posesti, kakor so jih imele na Kočevskem in pogosto dodatno delovno silo. Ta je bila nujna, ker so moške vpoklicali v nemško vojsko. Skupaj z nemško vojsko so maja 1945 skoraj vsi preseljeni Kočevarji zapustili Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na osnovi sklepov [[AVNOJ]] razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v taboriščih, predvsem v [[Taborišče Šterntal|Strnišču]] in [[Teharje|Teharjah]]. Vrnjeni Slovenci so v Posotelju in vzdolž meje ob Savi našli izropana posestva. V mesto Kočevje in okolico so po vojni naselili predvsem Slovence, poleg njih pa priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Večine zapuščenih kočevskih vasi (112 od 177), skoraj vse so med svojimi ofenzivami požgali Italijani, niso obnovili. Od 123 cerkva na ožjem območju Kočevske in obrobja ob Kolpi jih je ostalo le okoli 40 (več so jih obnovili ali na novo zgradili po letu 2000). Takoj po vojni so cerkve in njihove razvaline popisovali umetnostni zgodovinar [[Marijan Zadnikar]], arhitekt [[Jože Kregar]] in učitelj [[Janko Trošt]]. Njihovo delo sta z raziskavami med 1993 in 2015 nadgradila [[Gojko Zupan]] in [[Mitja Ferenc]]. V Črmošnjiški dolini je večina vasi, razen nekaterih v višjih legah, ostala. Manj kot tisoč razseljenih Kočevarjev je ostalo v Sloveniji, od tega nekaj sto na Kočevskem. Zaradi političnega pritiska in posledic vojne so po vojni večinoma opustili svojo etnično identiteto. V zadnjih popisih prebivalstva je le malo več kot dvajset ljudi v občini Kočevje navedlo nemščino kot materni jezik. Posamezni Kočevarji, nekaj družin, so naseljeni še v Črmošnjiški dolini, v Ljubljani in drugod. == Kočevarji danes == [[Slika:DKS Obcice center tabla.jpg|thumb|Center Kočevarjev staroselcev v [[Občice|Občicah]]]][[Slika:Tracht der Gottscheer aus dem ehemaligen Kronland Krain, heute Slowenien.jpg|sličica|Ljudje oblečeni v tradicionalno kočevarsko nošo na ljudskem festivalu v [[Gospa Sveta|Gospe Sveti]], 2023]] Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] s sedežem v [[Občice|Občicah]] ([[občina Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter leta 1994 [[Društvo Peter Kosler]] v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 2008 je bil dodatno ustanovljen [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik]]. Leta 2012 sta bila ustanovljena [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze]] in TD Pod Srebotnikom. Decembra 2013 so se kočevarska društva (Peter Kosler, Zavod Nesseltal Koprivnik, Zavod Mošnice- Moschnitze, TD Pod Srebotnikom) povezala v [[Zveza Kočevarskih organizacij|Zvezo Kočevarskih društev]], ki zastopa interese v Sloveniji živečih Kočevarjev ali kočevskih Nemcev. Članice zveze kočevarskih organizacij s sedežem v [[Bistrica pri Črnomlju|Bistrici pri Črnomlju]] se zavzemajo za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonega prebivalstva in jezika, imenovanega kočevarščina. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji. Želijo status v ustavi priznanih, kakor sta italijanska in madžarska narodna skupnost. Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah svoje prostore. Tam so manjši muzej z etnografskimi predmeti in maketami vasi. V bližini je zasajen sadovnjak starih sadnih sort, predvsem jabolk. Zavod Mošnice- Moschnitze je v Kočevskih Poljanah (občina Dol. Toplice) uredil večnamenski prostor »Dvorano Augusta Schaura«, ki služi tudi drugim društvom in organizacijam v občini. Zavod Mošnice je izdal dve otroški slikanici v slovenskem, kočevarskem in nemškem jeziku, kuharico kočevarskih jedi in več knjig o arhitekturni dediščini kočevskih Nemcev. Med počitnicami pripravljajo ustvarjalne delavnice za osnovnošolce z osnovami kočevarščine. Imajo otroško skupino, ki občasno nastopa v kočevarščini. Zavod Nesseltal Koprivnik (občina Kočevje) ima v svojih prostorih med drugim etnološko zbirko Kočevarjev in zbirko slik akademskega slikarja kočevarskega rodu, [[Michael Ruppe|Michaela Ruppeja]]. Zavod turistom oddaja tudi apartma in pripravlja enodnevne izlete po Kočevski. Pokrajinski muzej v Kočevju ima večjo, strokovno zasnovano stalno razstavo o izginulih vaseh. Redno prireja razstave o pomembnih Kočevarjih (npr. [[Peter Kozler]]), njihovi ustvarjalnosti ter dediščini. Poleti 2023 so pripravili razstavo o župnijski cerkvi sv. Jerneja. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Troha, Z. (2004). ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2 * Ferenc, M. (2006). ''Kočevska, pusta in prazna - Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev''. ISBN 961-618-380-X * {{navedi knjigo|last=Gauss|first=Karl-Markus|year=2001|title=Umirajoči Evropejci/Gozd zgodovine - na Kočevskem}}{{COBISS|228086016}} == Zunanje povezave == * [http://gottscheer.eu/index.html Društvo Peter Kosler] * [http://www.gottscheer.eu/moschnitze/home.html Zavod Moschnitze - Mošnice] * [http://www.kocevskirog.si/ Zavod Nesseltal Koprivnik] * [http://www.gottscheer.net/ Društvo Kočevarjev staroselcev] * [http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Dr. Mitja Ferenc: Kočevska – pusta in prazna] * [http://www.pmk-kocevje.si/ Pokrajinski Muzej Kočevje] * [http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ Nemci, ki so bili partizani (mladina.si)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050116212754/http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ |date=2005-01-16 }} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Kočevarji|*]] {{normativna kontrola}} bgew8krkw5rlx7ol9fo2jofh1ezdf4y 0 95025 6744712 6629867 2026-08-30T16:02:41Z MaksiKavsek 244409 sklic 6744712 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=[[Slovenci|Slovenec]]}} '''Janez Vesel''' - '''Koseski'''<ref>Poleg podpisa prim. npr.: {{cite journal |date=1848-06-14 |title=Imena mož |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZBF80N8 |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=24 |page=102}}</ref> (tudi '''Jovan Vesel''', '''Ivan Vesel''', [[Latinščina|latinsko]] '''Johannes Veſſeu''','''<ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/moravce/01505/?pg=79|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01505 {{!}} Moravče {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-20|website=data.matricula-online.eu}}</ref>''' [[Nemščina|nemško]] '''Johann Vesel'''), [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[pravnik]], * [[12. september]] [[1798]], [[Spodnje Koseze|Koseze pri Moravčah]], † [[26. marec]] [[1884]], [[Trst]]. == Življenje == [[Slika:Spodnje Koseze Slovenia - plaque.jpg|levo|sličica|Plošča na rojstni hiši Vesela v Spodnjih Kosezah]] Rodil se je 12. septembra 1798 premožnemu kmetu Martinu in Mariji, roj. Cerar (Zörer),<ref name=":99" /> v [[Spodnje Koseze|Spodnjih Kosezah]] pri Moravčah. Krščen je bil istega dne v [[Župnija Moravče|župniji Moravče]].<ref name=":99" /> Šolal se je najprej v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je obiskoval prva dva razreda normalke (1808–1810), sledila je 5-letna gimnazija v [[Celje|Celju]] (1811–1815). Nato se je vpisal na [[filozofija|filozofijo]] v ljubljanskem [[licej|liceju]] (1816–1818), potem pa na študij [[pravo|prava]] najprej na [[Dunaj]] (1818–1820) in nato v [[Gradec]], kjer je 1823 študij končal. Služboval je kot konceptni praktikant na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, nato kot uslužbenec pri finančnem ravnateljstvu za Primorsko v [[Trst|Trstu]], [[Tolmin|Tolminu]] in [[Gorica|Gorici]], kasneje pa je bil pri isti ustanovi finančni svetnik. Leta 1848 je bil nekaj časa predsednik tržaškega Slavjanskega zbora, ki je nastopal proti [[Italijani|Italijanom]]. V Trstu se je poročil z [[Juliana Theresia|Juliano Theresio Thomann]], hčerko tamkajšnjega veletrgovca, s katero sta imela sedem otrok. Eden od njegovih vnukov je bil [[Julius Kugy]], slovenski [[alpinizem|alpinist]] in [[pisatelj]]. Leta 1852 je Koseski zaradi neuspele operacije tura na licu tako zbolel, da so mu otrpnili udi, zato se je upokojil. Leta 1869 je postal častni član [[Slovenska matica|Slovenske matice]], ki je leto zatem izdala knjigo ''Razne dela pesniške in igrokazne''. ==Razvoj Veselovega pesništva== Po besedah [[Anton Žuža|Antona Žuže]], celjskega [[duhovnik|duhovnika]], se je Koseski z verzi ukvarjal že v [[gimnazija|gimnaziji]], predvsem se je navduševal za [[Nemčija|nemškega]] [[romantična književnost|romantika]] [[Johann Christoph Friedrich von Schiller|Schillerja]]. [[Poezija|Poezijo]] mu je dodatno približal [[profesor]] [[zgodovina|zgodovine]], zagovornik [[Habsburška monarhija|avstrijske monarhije]] in pesnik [[Franz Xaver Richter]]. Njegovo literarno ustvarjanje delimo na tri faze: 1. Faza (1817–1820), 2. faza (1844–1852), 3. faza (1852–1879). === Obdobje 1817–1820 === Leta 1817 je postal [[urednik]] [[časopis|časopisa]] ''Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen''. Objavljal je svoje pesmi, sonete, anagrame, šarade (besedne igre) in hvalnice. Snov za pesnitve je vzel iz slovenske (kranjske) zgodovine. Pisal je v [[nemščina|nemškem]] in [[slovenščina|slovenskem]] jeziku. Nemške pesmi: ''Ode auf die Ankunft Sr. Excellenz des Herrn Landes – Gouverneurs'' (hvalnica deželnemu guvernerju Strassoldu, 1817), ''Franz Plassman von Oedengratz'' (balada, 1817), ''Erasmus Lueger'' (romanca o znanem roparskem vitezu iz Jame pri Postojni, 1818), ''Kurth von Roseck'' (balada, 1818), ''Die Tanne auf Rauheneck'' (''Der Aufmerksame''; romanca, 1820), ''Potažba'' – ''Der Trost'' (sonet v nemščini in slovenščini, 1818): prvi slovenski [[sonet]], nastal po zgledu [[Richter|Richterja]], napisan v [[bohoričica|bohoričici]], naslov pomeni tolažba, izbral ga je [[Valentin Vodnik]]. Od leta 1820 do 1844 Koseski ni pesnil, saj je dvomil o svojih pesniških zmožnostih. === Obdobje 1844–1852 === Po daljšem premoru je po jezikovnim posvetovanju z [[Janez Bleiweis|Bleiweisom]] Koseski zopet začel pesniti. Veliko pohval je dobila njegova hvalnica [[cesar|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandu prvemu]] ''Slovenija presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano'', ki močno hvali Slovence in njihovo zgodovinsko zavest. Objavljena je bila 1844 v ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]'' in z njo so Koseskega za kratek čas postavili na vrh slovenskega pesništva, njegov slog pa so posnemali [[Lovro Toman|Lovro Toman]], [[France Cegnar|France Cegnar]] in [[Luka Jeran|Luka Jeran]]. V ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]]'' je objavljal svoje pesnitve in prevode tujih pesnikov ([[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Adelbert von Chamisso|Chamisso]], [[Johann Christoph Friedrich von Schiller|Schiller]], [[Dante Alighieri|Alighieri]], [[Paride Zajotti|Zajotti]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Gavrila Deržavin|Deržavin]]), ki so mu prinesli precejšnjo slavo. Leta 1845 je napisal kratko prozno pripoved ''V jamo pade, kdor jo drugemu koplje'', kjer se slovenski [[janičar]] v [[Carigrad|Carigradu]] zaradi svojih sposobnosti povzpne v družbi. Zaradi bolezni se je leta 1852 iz javnosti ponovno umaknil. Poleg številnih prevodov je objavil te slovenske pesmi: ''Slovenija presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano'' (oda, 1844), ''Zima'' (1845), ''Vojaška'' (1845, oda slovenskim vojakom), ''Bravcam h koncu leta 1845 v spomin'' (1845), ''Kdo je mar?'' (1846, oda kranjskemu, t. j. slovenskemu človeku – kmetu, ki v pesmi ni več podrejena oseba, ampak enakopravni član visoke družbe, ki obvlada različna področja, kot so trgovina, znanost, vera in vojska), ''Novice bravcam ob novim letu 1847'' (1847), ''Ne sodi'' (1847), ''Začarana puška'' (1847), ''Naprej, slavenski Jug'' (politična pesem, v kateri napade madžarske revolucionarje, 1848), ''Nemškutar'' (1848, politična pesem o nezavednih Slovencih, ki se jih domovina sramuje), ''Viribus unitis'' (1850), ''Potažba'' (1852), ''Visoka pesem'' (1850, ''Posvečeno bodi tvoje ime'' – Uvod in Oče naš). === Obdobje 1852–1879 === Leta 1870 je pri Slovenski matici izšla knjiga ''Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela – Koseskiga, finančnega svetovavca'' {{COBISS|ID=31470337}}, kjer je na 690 straneh objavljena večina njegovih pesmi in prevodov. Čez devet let je izšel ''Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela – Koseskiga dodatek'' {{COBISS|ID=4229379}}, v katerem so bili zbrani le prevodi. ==Prevodi== Največ je prevajal iz nemške romantične lirike – [[Adelbert von Chamisso|Chamisso]], [[Johann Christoph Friedrich von Schiller|Schiller]], [[Ludwig Uhland|Uhland]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Bürger]], [[Gotthold Ephraim Lessing|Lessing]], iz angleške pa [[George Noel Gordon Byron|Byronov]] ep ''Mezepa''. Iz italijanščine je prevedel štiri pesmi Zajottija, eno pesem [[Alessandro Francesco Tommaso Manzoni|Manzonija]] in pet spevov Dantejeve [[Božanska komedija|Božanske komedije]]. Iz ruščine je prevajal [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškina]], [[Gavrila Deržavin|Deržavina]] in [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Lomonosova]], iz stare [[antična književnost|antične književnosti]] pa je prevedel šest spevov [[Homer|Homerjeve]] [[Iliada|Iliade]]. ==Ocene in pomen Koseskega v slovenski književnosti== Ocene o delih Koseskega so bile v prvi in drugi fazi njegovega ustvarjanja bolj pozitivne od tistih iz zadnje faze. Ohranjenih je več pisem bralcev ''Novic'', ki hvalijo Koseskega in dokazujejo, da so ljudje radi prebirali njegova dela. Pesniški jezik je bilo področje, ki mu je prineslo največ negativnih kritik, še posebej s strani [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]] in [[Fran Levstik|Frana Levstika]], češ da je nerazumljiv in da besede čudno krajša. Našli pa so se tudi zagovorniki njegovega jezika, na primer [[Fran Wiesthaler]], ki je rekel, da je Koseski vpeljal nove besede in tako obogatil slovenski jezikovni zaklad. Močno Stritarjevo kritiko (objavljena v [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]]) je doživel prevod Byronove ''Mezepe'', ki je izšel leta 1868 v ''Novicah''. Ta je uspešno dokazoval, kako slab je njegov prevod, kritika pa je uspela izničiti tudi nekdanja Veselova dela. Tako je Koseski postal sinonim za antipod [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Čeprav mu mnogi očitajo nenavaden jezik, je bil Koseski literarno uspešen. To dokazujejo številni njegovi posnemovalci. Poleg tega je imelo njegovo pesništvo politično propagandno, narodno zavedno sporočilo, ki ga je takrat šele dobro nastajajoča slovenska nacionalna ideologija močno potrebovala. Slovencem je vlil jezikovno, literarno in zgodovinsko samozavest ter razblinil občutek kulturne podrejenosti. == Sklici == {{sklici}} ==Viri in literatura== * [[Kozma Ahačič|Ahačič, Kozma]]. ''Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega. Vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818–1852.'' Slavistično društvo Slovenije: Ljubljana, 2006. {{COBISS|ID=229450496}} * [[France Koblar|Koblar, France]]: ''Vesel-Koseski, Jovan (1798–1884).'' [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi778833// Vesel-Koseski, Jovan (1798–1884).] Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. * [[Josip Stritar|Stritar, Josip]]. Kritični spisi. ''Zbrano delo VI.'' Ljubljana: DZS, 1955. {{COBISS|ID=103990272}} * [[Janez Trdina|Trdina, Janez]]. Moje življenje. ''Izbrano delo.'' Mladinska knjiga: Ljubljana, 1971. 235-364. {{COBISS|ID=29232385}} * {{SloBio|id=778833 |avtor=France Koblar |ime=Vesel Jovan-Koseski |vir=SBL}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih pravnikov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir-avtor|Jovan Vesel Koseski}} * {{Dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vesel, Janez}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Romantični pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] h45oppbyubj7dsauzbqv8fj7tn6xy2s 0 96386 6744930 6742338 2026-08-31T08:38:00Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac|first1=Bogdan|first2=Drago|last2=Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967 |title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=|first=Jože}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kladnik |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=|first=Ivan}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] luwtm0lkkv5piiy9w88l85wif4okwlk 6744932 6744930 2026-08-31T08:43:33Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac|first1=Bogdan|first2=Drago|last2=Kladnik|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=|first=Jože}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kladnik, Drago |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] fi2rlvo1mombd01f9v99z1ohj2vfh6k 6744935 6744932 2026-08-31T08:46:49Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac|first1=Bogdan|first2=Drago|last2=Kladnik|authorlink1=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] keq15m0zbzewan45w5ghh637ri2rl9g 6744939 6744935 2026-08-31T08:50:10Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744939 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac,|Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink1=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 939w63csir0ryxvgokjjll5k1948j64 6744940 6744939 2026-08-31T08:50:31Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744940 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac|Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink1=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] ginj87uxwc5ofpztr7kbuwghngkipj3 6744941 6744940 2026-08-31T08:51:07Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744941 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink1=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 7va2438jeoecvk9v6ariw3wfujtvgpp 6744942 6744941 2026-08-31T08:51:30Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] eylvaci3pd6zwsx7l2cdm2rfmci4m3v 6744948 6744942 2026-08-31T09:03:29Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga,Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2= Perko, Drago|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana|}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 6a0wpuvqkrqq4cnpb5kaz8uhyejk2t0 6744949 6744948 2026-08-31T09:03:58Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744949 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2= Perko, Drago|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana|}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] helhnrvl4z4z9be8sz0ci15m85cdwgg 6744951 6744949 2026-08-31T09:08:05Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana|}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 3fc29b9v5bc27oiozvxql2p553jtwnu 6744954 6744951 2026-08-31T09:09:03Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744954 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana|}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] cmwfdfmi02ziwm0rrii31eprlvddfob 6744959 6744954 2026-08-31T09:11:25Z Shabicht 3554 /* Viri in literatura */ 6744959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] klgpz3s3zgk3wa4hrdj913jx9xpiqaa 6744964 6744959 2026-08-31T09:18:56Z Shabicht 3554 6744964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. ===Prva omemba=== Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] rtkk5jdgpgs8rvle4wjp9jhinitadzb 6744965 6744964 2026-08-31T09:20:30Z Shabicht 3554 6744965 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic so po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno zanje uporabljata imenovanja ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. ===Prva omemba=== Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] st3byfas10apw18gk4uxioiufo5fbz5 6744966 6744965 2026-08-31T09:21:29Z Shabicht 3554 /* Preimenovanje naselja */ 6744966 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic so po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno zanje uporabljata imenovanja ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]] in tudi poimenovanje prebivalcev. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. ===Prva omemba=== Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] k7tlupamk9s5bg9l6ajqmbtafo5k935 6744967 6744966 2026-08-31T09:24:15Z Shabicht 3554 /* Od Keltov do Rimljanov */ 6744967 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic so po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno zanje uporabljata imenovanja ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]] in tudi poimenovanje prebivalcev. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. ===Prva omemba=== Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] fpmrjwebobvopu0swrzpmouicau6etg 6744968 6744967 2026-08-31T09:27:23Z Shabicht 3554 /* Druga svetovna vojna in povojno obdobje */ 6744968 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic so po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno zanje uporabljata imenovanja ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]] in tudi poimenovanje prebivalcev. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. ===Prva omemba=== Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] qxiy2p9fsrt5vgqkpijcolb2bo3izvq 6744969 6744968 2026-08-31T09:31:50Z Shabicht 3554 /* Trebniški dvorec */ 6744969 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic so po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno zanje uporabljata imenovanja ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]] in tudi poimenovanje prebivalcev. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. ===Prva omemba=== Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec predstavlja središče nekdanjega plemiškega srednjeveškega posestva, s parkom in sedaj enim [[ribnik]]om ter s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] d9crk68gaqrmpnafuf20rlzqz8fhmjg 6744970 6744969 2026-08-31T09:33:33Z Shabicht 3554 /* Arhitektura */ 6744970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic so po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno zanje uporabljata imenovanja ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]] in tudi poimenovanje prebivalcev. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. ===Prva omemba=== Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor z župniščem, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec predstavlja središče nekdanjega plemiškega srednjeveškega posestva, s parkom in sedaj enim [[ribnik]]om ter s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 6uqpdhqeya3dfiy4u1631zownn53opk 6744972 6744970 2026-08-31T09:37:55Z Shabicht 3554 /* Znane osebnosti */ 6744972 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5.242 | population_as_of = 2026 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovarjava}}) so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic so po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno zanje uporabljata imenovanja ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]] in tudi poimenovanje prebivalcev. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. ===Prva omemba=== Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=14. junij 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- !1948 !1953 !1961 !2002 !2011 !2014 !2016 !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2025 !2026 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" |1191 |1493 |1845 |4866 |4.869 |4.933 |5001 |5027 |5092 |5094 |5157 |5155 |5213 |'''5.242''' |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor z župniščem, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec predstavlja središče nekdanjega plemiškega srednjeveškega posestva, s parkom in sedaj enim [[ribnik]]om ter s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah{{sfn|Boldin|2016|p=}} === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami{{sfn|Boldin|2016|p=}} === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik * [[Beti Hohler]], slovenska sodnica na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču]] v Haagu == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |author1=Badovinac, Bogdan|author2=Kladnik, Drago|authorlink2=Drago Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1= Baraga, Jože|author2=Motaln, Valerija |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967|authorlink1=Jože Curk|title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo|title=Slovenski veliki leksikon|author1=Kocjan Barle, Marta|author2=Bajt, Drago|author3=Benčina, Marjana|author3=Čuden, Darko|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2=Perko, Drago|author3= Kladnik, Darinka |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages|location=Ljubljana}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{navedi knjigo|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja, Božo |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan|authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec, Matej |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} *{{navedi knjigo |author1= Boldin, Aleksandra|author2=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175180102 Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne]. NaPOTki (7. december 2025). RTV Slovenija. {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] fhev1r2zurzdy3fubq199cytcbb0jrk 0 97134 6744805 565819 2026-08-30T19:21:09Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6744805 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[šarenka]] {{Redirect category shell|1= {{R from scientific name|fish}} }} j7hsz643ap1whu0k0kjz34e8r0kr9pa 0 99520 6744869 6740103 2026-08-31T03:56:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744869 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg | image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = {{ikonazastave|MKD}} [[Jugoslav Trenčovski]] | league = [[1. SNL]] | season = 2025/26 | position = 4. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2627h | pattern_b1 = _olimpija2627h | pattern_ra1 = _olimpija2627h | pattern_sh1 = _olimpija2627h | pattern_so1 = | leftarm1 = | body1 = | rightarm1 = | shorts1 = | socks1 = 00853e | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = | pattern_so2 = | leftarm2 = | body2 = | rightarm2 = | shorts2 = | socks2 = |} | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. Kljub zgodovinskemu uspehu pa sezona ni upravičila visokih pričakovanj. V Konferenčni ligi so sezono zaključili v skupinskem delu, v [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokalu Pivovarna Union]] so izpadli v osmini finala, v ligi pa so zasedli končno tretje mesto. Turbulentni sezoni so botrovale tudi trenerske menjave, sezono je začel [[Joao Henriques]], nadaljeval [[Zoran Zeljković]], zadnji dve tekmi sezone pa je odvodil kar takratni športni direktor [[Goran Boromisa]]. Tretje mesto je ekipi, ki je tekom poletja ostala skoraj nespremenjena, prinašalo začetek kvalifikacij v 2. krogu kvalifikacij za [[UEFA Conference League|UEFA Konferenčno ligo]]. V teh kvalifikacijah so pod vodstvom [[Victor Sanchez|Victorja Sancheza]] premagovali vse tekmece in se brez izgubljene tekme že drugo sezono zapored uvrstili v skupinski del tretjerazrednega evropskega tekmovanja, na zadnji odločilni tekmi so [[HNK Rijeka|HNK Rijeko]] premagali s kar 5:0 v popolnoma razpredanih [[Stadion Stožice|Stožicah]]. Izjemne predstave so zmaji nadaljevali skozi celotno sezono tako v prvenstvu kot v Konferenčni ligi, kjer so se prvič v zgodovini prebili skozi skupinski del in izpadli proti [[FK Borac Banja Luka|Borcu]] iz Banja Luke v šestnajstini finala. V prvenstvu so še četrtič postali prvaki, v pokalu pa jih je v polfinalu izločil kasnejši prvak [[NK Celje]]. Po odlični sezoni so bila pricakovanja za naslednjo visoka, vendar je prvo razočaranje sledilo že pri zamenjavi trenerja, kjer je Sancheza zamenjal portugalec [[Jorge Simao]]. Tega so že kmalu osovražili navijači zaradi izjemno slabih predstav in izpada iz Kvalifikacij za Ligo prvakov, tako da je že po nekaj tekmah zapustil mesto trenerja, njegovega naslednika, Nizozemca [[Erwin van der Looi|Erwina van der Looija]], pa je čakala podobna usoda. Slabe predstave so se nadaljevale, Olimpija je izpadla iz evropskih kvalifikacij v zadnjem krogu in tako v tej sezoni kljub odličnemu izhodišču ni igrala v Konferenčni ligi. To je ‘odneslo’ tudi Van der Looija, ki ga je do konca sezone nasledil [[Federico Bessone]]. Pod njegovim vodstvom se je igra vendarle izboljšala, a vseeno je zaradi številnih rezultatskih nihanj klub sezono končal na slabem 4. mestu, ki mu za sezono 2026/27 ni prinesel niti nastopa v evropskih kvalifikacijah, prvič po mnogih letih. Med to sezono je prišlo tudi do zamenjave športnega direktorja, prišel je [[Neycat Aygün]]. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 11. avgust 2026.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 22 [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} - ''KAPETAN'' === BRANILCI: === * 14 [[Kristjan Bendra]] {{ikonazastave|SLO}} * 15 [[Marko Ristić (nogometaš)|Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * 23 [[Davit Kobouri]] {{ikonazastave|GEO}} * 55 [[Matej Henjak]] {{ikonazastave|SLO}} * 54 [[Jan Jurgec]] {{ikonazastave|SLO}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 8 [[Bruno Lourenco]] {{ikonazastave|POR}} * 6 [[Luis Perea]] {{ikonazastave|ESP}} * 71 [[Tien Goga]] {{ikonazastave|SLO}} * 56 [[Inas Kukavica]] {{ikonazastave|SLO}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} * 77 [[Xande]] {{ikonazastave|BRA}} * 17 [[Marvin Cuni]] {{ikonazastave|ALB}}{{ikonazastave|GER}} * 11 [[Federico Rose]] {{ikonazastave|ARG}}{{ikonazastave|CRO}} ===Zadnji prestopi (''avgust 2026):''=== PRIHODI: ODHODI: * [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Jasmin Kurtić]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Ahmet Muhamedbegović]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * [[Kelvin Ofori]] {{ikonazastave|GHA}} (konec posoje) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == === Športni del === {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Trener | | |- |Pomočnik trenerja | | |- |Pomočnik trenerja | | |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="wikitable" |+ !Pozicija !Ime !Državljanstvo |- |Predsednik |Adam Delius |{{ikonazastave|GER}} |- |Podpredsednik |Dr. Cristian Dollinger |{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Agustín Doffo]] <small>(2022-)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] ||9. junij 2026 - 27. julij 2026 | || |- |{{ikonazastave|MKD}} [[Jugoslav Trenčovski]] ||28. julij 2026 - danes | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en|archive-date=2024-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240907022806/https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|url-status=dead}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} {{SocialLinks}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] luj3ugwzw9oea73vzip3xt5q64auu4u 0 103965 6744771 6744406 2026-08-30T17:30:40Z JozefD 5744 /* Ortenburški grofje */ 6744771 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ortenburg-Wappen ZW.png|thumb|Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340]] '''Ortenburžani''', [[grof]]je Ortenburški ({{jezik-de|Grafen von Ortenburg}}), so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki je izhajala iz [[Lurnska grofija|lurnske grofije]], katere del je bilo tudi posestvo in [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] Zgodovina rodbine se je začela s poroko lurnskega grofa Adalberta in Berte iz [[Diessen]]a ([[Bavarska]]) leta 1070. Na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] so se naselili v 11. stoletju. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof [[Ulrik II. Weimar-Orlamünde|Ulrik II.]] iz rodu [[Weimar-Orlamünde]] podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani [[Karavanke|Karavank]]. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]] in [[Lipniški grad|Lipniškega gradu]] ({{jezik-de|Waldenberg}}) pri [[Radovljica|Radovljici]]. Grad Kamen in njegova posestva so sicer bila [[fevd]], ki so jo deželi Kranjski leta 1338 podelili [[Habsburžani]]. Ortenburžani so bili še lastniki gradov [[grad Čušperk|Čušperk]], [[grad Trebnje|Trebnje]], [[Ortneški grad|Ortnek]], [[grad Kostel|Kostel]] in [[grad Poljane|Poljane]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] ter posestva in gradu [[grad Lož|Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. [[File:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Pusti grad]] [[Slika:GradKamen.JPG|thumb|right|200px|Grad Kamen na Gorenjskem]] Rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali [[Celjski grofje]] [[29. februar]]ja 1420. == Ortenburški grofje == *grof Friderik I. * ~1038 † 1102 **Adalbert I. Ortenburški, * ~1038 † 1096/1098, ∞ Berta iz Dießena-[[Andeški|Andeška grofica]] ***[[Oton I. Ortenburški]], * ~1078 † 1147, ∞ Neža [[Turjaški|Turjaška]] ****[[Henrik I. Ortenburški]], * ~1120 † 1195, ∞ Rihca grofica Hohenburg ****[[Oton II. Ortenburški]], »Božja milost«, * ~1122 † ~1197 ∞ Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] *****[[Herman II. Ortenburški]], * ~1194 † 19. 5. 1256, ∞ 1) Elizabeta [[Vovbržani|Vovbrška]] 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime *****[[Ulrik Ortenburški|Ulrik II. Ortenburški]], * ~1195 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 - 1253 ******[[Friderik II. Ortenburški|'''Friderik II.''' Ortenburški]], * ~1247 † 28. 3. 1304 v Ljubljani, ∞ Adelheid, hči [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa, deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] pod kraljem [[Rudolf I. Habsburški]], *******Eufemija Ortenburška, * ~1248 † 1316, ∞ grof Hugo II. [[Werdenberg|Werdenberški]] *******Katarina Ortenburška, * 1279 † 1316, ∞ [[Rizzardo IV. da Camino]] *******[[Majnhard I. Ortenburški|'''Majnhard I.''' Ortenburški]], * ~1263 † 1332, ∞ Elizabeta Strmška-[[Peggau]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] in izvajal poseljevanje Kočevske pokrajine, ********'''Majnhard II.''' Ortenburški, * ?? † 1337, ∞ Belingeria della Torre † 1320 ********'''Herman III.''' Ortenburški, * ?? † 10.8.1338, ∞ Neža Schaumberška † 1301 ********Ana Ortenburška, ∞ [[Auffenštajni|Friderik Aufenštajnski]] ********Elizabeta Ortenburška, ?? † 1323 ∞ 1319 [[Kotromanići|Štefan II. Kotromanić]], bosanski ban *******'''Oton III.''' Ortenburški, * 1282 † 1342, ∞ Sofija Hardeg, hči Burgrafa Bertolda [[Magdeburg|Magdeburškega]] *******Adelajda Ortenburška, * 1284 † 1304, ∞ grof Ulrik IV. iz Berg-[[Schelklingen]] *******'''Albert I.''' Ortenburški, * 1286 † 1335 ∞ Helena (Hedvika) N.N. ********Rudolf Ortenburški, ∞ Margareta, hči grofa Alberta II. [[Goriški grofje|Goriškega]] ********Katarina Ortenburška, nuna v samostanu Velesovo ********Neža Ortenburška, ∞ Eberhard von Walsee ********Friderik II. Ortenburški, * ?? † 1355, ∞ Margareta [[Pfanberški|Pfannberška]] ********Albert II. Ortenburški, * 1306 † 9. 9. 1390, knezoškof v [[Trento]] ********Ruprecht Ortenburški * ?? † ?? ********Henrik III. Ortenburški * ?? † 1348 ********[[Oton IV. Ortenburški|'''Oton IV.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 3. 1374, ∞ Ana Celjska vdova Babonić-[[Grad Krupa|Krupska]], – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] (1358-1360) *********[[Friderik III. Ortenburški|'''Friderik III.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 4. 1418, ∞ Margareta vojvodinja [[Vojvodstvo Teck|Teck]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] *********[[Adelajda Ortenburško-Radovljiška]], * ?? † 1390, ∞ grof [[Ulrik I. Celjski]] ******Eufemija Ortenburška * 1256 † 1292, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] ******Oto IV. Ortenburški prošt v Bambergu ******Ulrik II. Ortenburški korar v Salzburgu, † 1271 *****Henrik II. Ortenburški, * ~1190 † 1240 *****Oton III. Ortenburški, * ~1194 † 1243/44 ****[[Herman Ortenburški|'''Herman I.''' Ortenburški]] * ~1137; † 1200, [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški [[arhidiakon]] ****Gertruda Ortenburška, * ~1134 † 1199, nuna, opatinja samostana Šentjurij ob Dolgem jezeru na Koroškem ***Ulrik I. Ortenburški, * ~1096 † 1176 - oglejski [[arhidiakon]], »protipatriarh« == Posesti == Obsežne posesti Ortenburžanov, ki so bili neposredni državni fevdi, so se nahajale v Zgornji Dravski dolini na Koroškem in na Kranjskem (Gorenjskem) in v Slovenski marki (Dolenjski in Notranjski). Leta 1263 je prišlo do delitve posesti med Henrikom in Friderikom, vendar se je kasneje družinska posest navzkrižno dedovala. Na njihovih gradovih so bili grajski upravniki in ministeriali, ki se imenujejo po njihovih gospostvih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili : '''Na Koroškem:''' * [[Grad Ortenburg]], matični grad Ortenburžanov z dvema viteškima družinama, * [[Grad Kellerberg]] z ministeriali gospodi Osiaškimi, * [[Grad pri Špitalu]], Stolp, trg ter mitnico, * [[Grad Sommeregg]], * [[Grad Strmec]] (Sternberg), * [[Grad Steyerberg]], * [[Grad Hohenburg]], v Gornji Dravski dolini, '''Na Kranjskem:''' * [[Grad Čušperk]], * [[Grad Goričane]], * [[Grad Ig]], * [[Grad Kamen]] s štirimi kastelani – plemiči Ulrik in brat Markvard, Rudiger mlajši in Majnhard Ploz, ter dvanajst uradnikov iz Uradov, * [[Kočevje]] trg, * [[Grad Kostel]], * [[Grad Kravjek]], * [[Grad Krupa]], * [[Lipniški grad]], (alod) in vso ozemlje med Kranjsko goro, tokom reke Sore in gradom Kamen, * [[Grad Lož]], * [[Ortneški grad]], * [[Grad Poljane]], * [[Radovljica]] trg, * [[Grad Ribnica]] ter vsa zemlja med Soro in Kolpo???, * [[Stari grad]] pri Otočcu, * [[Grad Trebnje]], * [[Grad Vernek]] pri Moravčah, == Viri == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Glej tudi == *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Ortenburžani]] [[Kategorija:Ortenburžani]] mu3mk5wgqxb5jq4y6xbpjxxrxrlyj3r 0 109365 6744670 6579106 2026-08-30T15:06:42Z Erardo Galbi 166658 6744670 wikitext text/x-wiki {{združi|Pitagorejstvo}} {{slog}} Pitagora je bil starogrški matematik, filozof in mistik. O njem se ne ve veliko, saj je bila večina razpoložljivih virov in informacij zapisanih šele nekaj stoletij po njegovi smrti, večina teh informacij pa je tudi sila nezanesljivih. Rodil se je okoli leta 570 pr. n. š. na otoku Samosu, v vzhodnem delu Egejskega morja. Veliko naj bi potoval, saj je po besedah Herodota svojo mladost preživel v Babilonu, Egiptu in Perziji, svojo mladost naj bi namenil spoznavanju različnih kultur in nabiranju znanja. Po vrnitvi na rodni otok, pa je Pitagora kmalu od tam tudi odšel zaradi vladavine tirana Polikrata. Šel je v južno Italijo – Magno Graecijo v mesto Kroton, kmalu po njegovi naselitvi leta 529 pr. n. št. je tam okoli sebe zbral bratstvo ljudi, nekakšno sekto, ti so sledili obredom in običajem, ki jih je razvil Pitagora sam, proučevali so njegove filozofske teorije ter se udeleževali njegovih predavanj. Po ustanovitelju in začetniku se je gibanje poimenovalo Pitagorejstvo. Združba je aktivno sodelovala v mestni politiki, kar pa je s časoma privedlo do njihovega padca in propada, njihova zbirališča so bila požgana, Pitagora pa je bil primoran od tam zbežati. Umrl naj bi v Metapontumu okoli leta 495 pr. n. št. Tekom svojega življenja je ključno pripomogel k razvoju filozofije v poznejšem 6.stol pr. n. št. Cenjen je predvsem kot veliki matematik, mistik in znanstvenik, najbolj je prepoznan po svojem Pitagorovem izreku (čeprav obstaja velika verjetnost, da sam ni avtor tega izreka). Njegovo delo je izmed vseh pomembnih predsokratikov najbolj zamegljeno in nejasno. Asketsko življenje znotraj njegove filozofske šole je pripeljalo tako daleč, da nova odkritja niso bila pripisana avtorju, ampak celotni skupini oz. šoli. Zaradi tega in zaradi zelo malo ohranjenih zgodovinskih virov je tako zelo težko natančno določiti komu pripadajo določene trditve, definicije in nazori, ki so nastali znotraj pitagorejstva. Celo lastne definicije so pripisali svojim učiteljem, rekoč »Autos efa.«, (on je tako rekel). Pitagorejci so se ukvarjali z matematiko, filozofijo, astronomijo, medicino in celo z glasbo. Vendar njihova šola ni bila samo šola, bila je način življenja, življenja v skupnosti, izolirani od ostalega sveta. Skrivnosti so si delili le med seboj, na ta način so hoteli preprečiti, da bi se do njihovih spoznanj in raznih ugotovitev dokopali njihovi nasprotniki. Pitagorove ideje so imele velik vpliv na Platona in posredno preko njega tudi na poznejše filozofe. === Viri o Pitagorovem življenju === Natančnih podatkov o njegovem življenju je tako zelo malo, da je vsaka informacija o njem sila nezanesljiva in vprašljiva, tako je težko izvedeti kaj več kot le najbolj osnovne detajle njegovega življenja. Njegovi sodobniki o njem tudi niso kaj prida pisali, saj se je okoli njega in celotnega gibanja dvigovala tančica skrivnosti. Informacije o njem so bile iskane predvsem s strani Neoplatonikov, ki so tudi temeljni vir za sodobno dojemanje Pitagore, vendar pa so bili v svojem pisanju nekritični do vsega, kar je bilo povezano z bogovi in z vsem božanskim svetom. Kar se tiče biografskih podatkov se lahko, z izjemo nekaterih omemb s strani Ksenofana, Heraklita, Herodota, Platona, Aristotela in Izokrata, zanašamo predvsem na Diogna Laertskega in Porfirijeta Tirskega. Aristotel mu je tudi posvetil celotno delo, a se do danes ta knjiga žal ni ohranila, njegovi privrženci so tudi pisali o Pitagori, njihovo delo je služilo kot izhodišče za Porfirijeta Tirskega, ki pa je sam dodal še nekatere mitološke prvine in njegova lastna dognanja. Zgodovinarji so tako prepuščeni tavanju v temi in izločevanju malo verjetnih informacij. Če so vse informacije dotikajoče Pitagore resnične, potem je le ta imel izjemen spekter dejavnosti in aktivnosti. === Življenjepis === Rodil se je okoli leta 570 pr. n. št na Samosu, grškem otoku v vzhodnem delu Egejskega morja, očetu Mnesarkusu, ki se je ukvarjal z graviranjem dragih kamnov oz. s prodajo. Njegovo ime se lahko razloži takole : Govoril je (agor-) resnico nič manj kot delfijski orakelj (Pyth-), delfijski orakelj naj bi tudi napovedal Pitagorovi materi, da bo ta rodila prelepega, pametnega otroka, ki bo človeštvu prinesel veliko koristi. Letnico njegovega rojstva so izračunali na podlagi podatka s strani Aristoksena iz Tarenta, ki pravi, da naj bi Pitagora zapustil Samos in se preselil V Korotan pri svojih 40-ih letih. Tekom mladosti, naj bi ga učilo veliko različnih učiteljev, nekateri viri mu pripisujejo izključno grško izobrazbo, drugi pa trdijo, da naj bi ga poučevali izključno Egipčani. Njegovi učitelji naj bi bili med drugimi tudi Tales, Anaksimander in Ferekid, takratna delfijska svečenica pa naj bi ga seznanila s svetom etike. Egipčani naj bi ga naučili geometrijo, Fenečani aritmetiko in Kaldejci astronomijo. Izmed vseh omenjenih učiteljev se najbolj pogosto omenja Ferekid. Diogen Laertski omenja Pitagorova obširna potovanja v Egipt in med Kaldejce, katerih namen je bilo nabiranje vseh razpoložljivih informacij, še posebej tistih, ki so se nanašale na skrivnosti mističnih kultov bogov. Plutarh je v delu: Izida in Oziris celo zatrjeval, da je Pitagora prejemal navodila s strani egipčanskega svečenika, drugi antični pisci pa zatrjujejo, da ga je v Egipt privabila radovednost. Težko je z gotovostjo trditi v kolikšni meri so na Pitagoro vplivali egipčanski svečeniki, oziroma če sploh kaj, v njegovem simbolizmu namreč ni moč zaznati kakšnih posebnih egipčanskih vplivov. Skrivnostni obredi Pitagorejcev niso prikazovali ničesar drugega, kot pa dele, ki so bili najverjetneje prevzeti s strani grške kulture in religije. Celo antična oblast je opazila podobnosti med versko in asketsko nenavadnostjo gibanja in kretskimi skrivnostmi ter orakljem iz Delfija. Izjemno malo je tudi dokazov o tem, kakšno znanje ter koliko znanja je pridobil tekom potovanj ter kako je le-to vplivalo na njegove kasnejše filozofsko udejstvovanje. Platon in Aristotel sta vso znanje Pitagore pripisala, ne njemu, temveč celotnemu gibanju pitagorejstva. Heraklit navaja, da je bil Pitagora človek širnega znanja. Ksenofan pa je zapisal, da je Pitagora verjel v transmigracijo duš, nekoč naj bi celo pomagal psu, ki so ga pretepali, saj je v njegovem cviležu prepoznal preminulega prijatelja. Trdil naj bi celo, da je bil v prejšnjem življenju med drugim tudi junak Euforb, ki je umrl na strani Trojancev v Trojanski vojni, bil pa naj bi tudi prodajalec, sodnik... Filostrat je celo zapisal, da Pitagora ni bil le oseba, ki je vedel kdo je, temveč tudi kdo je bil. Veliko matematičnih in naravoslovnih odkritij je bilo pripisanih Pitagori, med njimi je najbolj znan Pitagorov izrek. Odlikoval pa se je tudi na področju glasbe, astronomije in medicine. Kljub vsemu naštetemu, pa je najgloblji vtis na sodobnike pustil predvsem skozi prizmo svojega verskega udejstvovanja. Ljudje Krotana so ga tako celo enačili z bogom Apolonom, prakticiral pa naj bi tudi vedeževanje in preroštvo. Med njegovimi obiski po različnih grških mestih, je bil vedno viden v svoji svečeniški obleki, drugod pa je deloval tudi kot zakonodajalec. Po njegovih potovanjih pa se je leta 530 pr. n. št. preselil v Kroton v Magna Graeciji, saj mu je na rodnem otoku vladavina tirana Polikrata preprečevala udejstvovanje njegovega načrta. Nekateri celo pravijo, da je to storil, ker je bil preobremenjen z javnimi dolžnostmi, saj so njegovo visoko-leteče cilje omejevali njegovi sokrajani. Kmalu po svojem prihodu, si je pridobil ugled ter s tem vpliv, tako je pridobil veliko novih somišljenikov. Kasnejši biografi fanatično pripovedujejo o učinku, ki ga je imel njegov govor, ta je privedel do tega, da so tamkajšnji prebivalci opustili svoje koruptivno in luksuzno življenje ter se prepustili čistejšemu sistemu, ki ga je osnoval Pitagora sam. Njegovi sledilci so vzpostavili ekskluzivno bratstvo, nekakšen klub z namenom sledenja verskim in asketskim nazorom, ki se jih je domislil njihov idejni vodja. Vse dogajanje znotraj kroga je bila velika skrivnost, informacije so se lahko pretakale le znotraj same šole. Ezoteričen pouk je morda zadeval znanost in matematiko ali pa skrivnostne verske doktrine, vse to je bilo najverjetneje v povezavi s čaščenjem Apolona. Striktna vzdržnost združenja na mnogih področij je privedla do nestrinjanja piscev o tem ali so bili Pitagorejci med drugim tudi neomajni vegaterijanci, mnogi pravijo, da jim je bilo dovoljeno jesti določene vrste mesa. Klub je bil hkrati filozofska šola, verska bratovščina in politično združenje. Takšen aristokratski in ekskluziven klub pa je kaj kmalu privedel lokalno prebivalstvo do zavidanja, sovražnosti in nastrojenosti. Okoliščine so sicer nejasne, konflikt naj bi izbruhnil med mestoma Kroton in Sibaris, krotonskim četam je poveljeval pitagorejec Milo, ostali člani pa naj bi pri tem tudi nezanemarljivo aktivno sodelovali. Po odločilni zmagi je prišlo do predloga za vzpostavitev bolj demokratične ustave, čemur pa so Pitagorejci nasprotovali. Njihova največja nasprotnika sta bila Kilon in Ninon, ki sta bil razdražena zaradi izključitve iz prestižnega združenja. Tako sta naprtila razhudeno ljudstvo nad svoje nekdanje brate. Napad je bil izvršen, med zasedanjem šole na domu Mila, oziroma kakšnem drugem zbirališču. Večina zbranih je preminula, le tisti nekoliko mlajši in fizično aktivnejših so uspeli zbežati iz goreče stavbe, podobni dogodki so se vršili po celotni Magna Graeciji, kjer so imeli Pitagorejci svoje klube. Od tedaj je bilo bratstvo povsod zatrto in potisnjeno v ozadje, gibanje si ni nikoli več opomoglo, od takrat naprej je delovalo le v obliki nekakšne skrivnostne sekte, katere člani so še naprej ohranjali religijozna načelom ter znanstvene izsledke. Občasno pa so tudi posamezniki pridobili znaten politični vpliv (npr Arhit). Kar se tiče usode Pitagore, so mnenja deljena, nekateri pravijo da je umrl skupaj s svojimi somišljeniki, med samim napadom medtem ko drugi zagovarjajo teorijo o njegovem prebegu, najprej v Tarant, nato pa v Metapont, kjer naj bi se izstradal do smrti. Za časa Cicerona so tam razkazovali grobnico, ki naj bi pripadala Pitagori. Za časa svojega življenja naj bi bil Pitagora oženjen s Teano, skupaj pa naj bi imela tudi 4 otroke, enega sina in tri hčere === Dela === Do sedaj se ni se ohranilo niti eno delo, ki bi ga spisal Pitagora sam. Ohranilo se je le nekaj ponaredb v njegovem imenu, te so naokoli krožile že v antiki. Kritični viri (npr: Aritotel in Aristoksen iz Tarenta) so že tedaj podali senco dvoma nad pristnostjo teh del. Stari Pitagorejci so večinoma citirali doktrine svojega voditelja, rekoč: Autos ephe (on je tako rekel), s tem so poudarili esencialnost ustnega učenja s strani Pitagore. === Dognanja === ==== Pitagorov izrek ==== Pitagora je najbolj prepoznan ravno po znamenitem izreku, Pitagorovem izreku, ki velja za enega najpomembnejših izrekov v matematiki. Pitagori pa ga priznavajo vse od 4 st. n. št., Pitagorov izrek je izrek v ravninski geometriji, ki pravi, da je vsota površin kvadratov nad katetama v pravokotnem trikotniku enaka površini kvadrata nad hipotenuzo, torej najdaljšo stranico v pravokotnem trikotniku. Kljub temu, da so sam izrek pred tem uporabljali že Babilonci in Indijci, pa le ti niso skovali dokaza, ki bi dokončno potrdil resničnost izreka, čeprav pa je moč sklepati, da so poznali osnovno načelo in verjetno tudi dokaz, ki pa ga do sedaj še niso odkrili. Zaradi skrivnostnih načel pitagorejske šole, tudi ne moramo z gotovostjo trditi, da je izrek resnično delo Pitagore. Med drugim tudi ni trdnega dokaza, ki bi pričal, da je Pitagora sploh sodeloval pri nastanku izreka. Nekateri to pripisujejo skrbno načrtovanemu mitu, ki so ga okoli Pitagore spletli sledilci Platona, več kot 2 stoletij po njegovi smrti. Ta prispevek matematiki, je obstal na svetu vse do moderne dobe. Prvo povezavo tega izreka s Pitagoro pa sta prva omenila Ciceron in Plutarh, več kot 5 stoletij po Pitagorovi smrti. ==== Glasbene teorije in števila ==== Legenda pravi, da naj bi Pitagora dognal, da bi lahko bile note prevedene v matematične izraze, medtem ko je nekega dne šel mimo kovača, zamislil si je da so zvoki, ki so izhajali iz kovačevega nakovala, lepi in harmonični. Sklepal je, da kakršenkoli je ta naravoslovni zakon, mora biti v povezavi z matematiko. Tako se je zopet vrnil h kovaču, kjer je želel izvedeti, kako so proizvedeni zvoki, to je storil z opazovanjem kovačevih orodij. Dognal je, da so bila različno težka kladiva v sorazmerju, npr 1:2, 2:3.... Prav tako pa zvoki, ki jih ti oddajajo. To spoznanje je Pitagoro globoko prevzelo, zato je trdil, da je število izvor vseh stvari. Po Pitagorovem mnenju so fizični predmeti nekako podobni številom ter jih oponašajo, od tod tudi izvira zanimanje Pitagorejcev za raziskovanje matematike, zlasti aritmetike. Vendar pa se je izkazalo, da je legenda izmišljena, upoštevajoč dejstva, da so taka razmerja resnična le pri dolžini strune, ne pa pri teži kladiva. Kljub vsemu pa je morda resnično to, da je Pitagora odkril to lastnost, odvisno od dolžine strune. Pitagorejci so tudi razložili teorijo števil, katere pomen pa je še danes nejasen. Nekateri menijo, da je Pitagora razvil glasbo sfer. Planeti in zvezde so se po nebu gibale v skladu z matematičnimi enačbami, kar je sovpadalo z glasbenimi notami ter tako proizvedlo simfonijo. Po prepričanju Pitagorejcev naj bi si bila liha in soda števila postavljena kvalitativno nasproti, števili 1 in 2, ki sta prvi v nizu, pa naj bi predstavljali nekaj več ter bili bolj izvorni od ostalih števil. Nauk pitagorejstva se naslanja na tradicionalno dojemanje števil, a mu hkrati dodaja filozofski smisel, števila ter odnosi med njimi so postali temelj za razlaganje delovanja celotnega sveta. ==== Tetrakts ==== Pitagora naj bi tudi osnoval tetraktis, ki je trikotne oblike, sestoji iz štirih vrstic, pikice v vsaki od teh vrst pa privedejo do seštevka popolne številke- števila 10. Kot mističen simbol je znotraj pitagorejstva nosil zelo pomembno vlogo, pitagorejci naj bi celo prisegali zaobljube ob njem. === Religija in znanost === Po Pitagorovem mnenju sta religija in znanost neločljivo povezani. Pitagorejska šola je prav tako upoštevala nauke o duši, nesmrtnosti in etiki, verjeli so v transmigracijo duš, nekakšno reinkarnacijo po smrti v različne osebe, živali ali rastline, vse dokler ni duša postala nesmrtna. Obstajalo naj bi krožno gibanje dogodkov, vsa živa bitja pa so si med sabo v sorodstvu, ideje je prinesel iz Egipta ali Mezopotamije, morda pa celo iz bolj oddaljenih krajev. Pitagora naj bi celo trdil, da se detajlno spominja štirih preteklih življenj, v enem izmed njih naj bi bil prelepa kurtizana. === Izročilo === Pitagora je postal predmet mnogih legend in pripovedi, dotikajočih njegove zgodovinske osebnosti. Aristotel ga je opisal kot čudodelca, celo kot nekakšno nadnaravno figuro. Pripisovali so mu tudi božanske lastnosti, med drugimi tudi zlato stegno. Uvajala pa naj bi ga celo egipčanski bog znanja Toth in grški bog Hermes. Po Aristotelu naj bi nekateri celo verjeli, da je imel zmožnost potovanja skozi čas in prostor, sposoben pa naj bi bil celo komunicirati z živalmi in rastlinami. Svoje zlato stegno naj bi tudi razkazoval na olimpijskih igrah. Druga legenda govori o tem, da naj bi Pitagora celo želel pisati na Luno. === Pitagorejci === Platon in Izokrat se oba strinjata, da so bili Pitagorejci znani predvsem po svojem zloglasnem načinu življenja, za seboj so namreč pustili svoje staro življenje ter se prepustili asketstvu. Porfirjet Tirski je v svojem delu podal natančne informacije o sami organizaciji, čeprav zgodovinska natančnost ni bila njegov primarni namen, temveč prikaz Pitagore kot svetovljanske in božanske osebnosti, ki je bila na Zemljo poslana s strani bogov, da bi pripomogla človeštvu. Pitagora je tako ustanovil organizacijo, ki ni bila le šola, temveč tudi bratovščina (vanj pa so bile vključene tudi ženske) in hkrati tudi nekakšen samostan. Zgrajena je bila na temeljih Pitagorovih verskih prepričanj, njeno delovanje pa je bilo zelo skrivnostno. Njegovi privrženci so bili zavezani z zaobljubo Pitagori ter tudi med njimi samimi, z namenom sledenja in spoštovanja asketstva in vere, ter sledenju in proučevanju Pitagorovih teorij. Dogovor znotraj same sekte je privedel do tega, da je bilo vse, kar se je tam dogajalo, zaprto pred zunanjim svetom. Porfirjet je celo zapisal da ta tišina ni bila nikakor običajne vrste. Kandidati so morali opraviti preizkuševalno obdobje, tekom katerega so preverjali predvsem njihovo sposobnost molčečnosti, obenem pa tudi njihov temperament, nrav in mentalno kapaciteto. Tekom tega pa je potekala tudi gradacija med samimi člani. Sledili so stari Pitagorovi maksimi, ki pravi, da vsaka stvar ni za ušesa vsakogar, zato so bili znotraj gibanja razvrščeni v 2 skupini, na notranji krog mathematikoi (učenci) in zunanji krog akousmatikoi (poslušalci). Upoštevajoč stopnjo medsebojnega zaupanja s Pitagoro, naj bi si člani kroga mathematiki (učenci) učili bolj dovršene detajlne in poglobljene informacije, medtem ko so bili pripadniki kroga akuzmatiki deležni le povzetkov Pitagorovih del, brez kakšne poglobljene razlage. Prakticirali so aketstvo in z njim povezane navade, večina teh pa je nosila simbolni pomen. Nekateri predstavljajo Pitagoro kot striktno osebo, izdal naj bi prepoved nad uživanjem vse živalske hrane, svetoval naj bi dieto, ki bi temeljila na osnovi rastlin, prepovedal pa naj bi tudi uživanje stročnic. Vse to verjetno kot posledica njegovih verskih nazorov. Drugi avtorji (Aristoksen) pa zatrjujejo, da naj bi Pitagora dovoljeval prehranjevanje z vsemi vrstami mesa, z izjemo mesa bikov, ki so jih izkoriščali pri pluženju, ter ovnovega mesa. Podobne neskladnosti se pojavljajo tudi pri prepovedi uživanja rib in stročnic. Imeli naj bi tudi skupne obroke, ki so spominjali na špartanski sistem, sestajali so se v skupinah po deset. Znotraj gibanja sta imeli pomembno vlogo glasba in gimnastika, bili sta del dnevne rutine Pitagorovih privržencev. V virih je možno razbrati dnevno rutino samega gibanja, vidnih je veliko podobnosti s Šparto. Člani sekte so izkazovali medsebojno naklonjenost, po drugi strani pa izločitev vseh, ki niso pripadali njihovi združbi. Obstajajo celo pripovedi o skrivnih simbolih, s katerimi so se lahko pripadniki med seboj prepoznavali, pa čeprav se do takrat še nikoli niso srečali. Bistvena novost pitagorejstva je v tem, da je problematika načina življenja, vprašanj etike in problemov smisla človekovega bivanja, postala enakopravna teorijskim in pretežno kozmološkim vprašanjem, znotraj pitagorejstva je prišlo o sinteze med obojim. Prav tako je moč pri Pitagori zaznati filozofski pogled, katerega cilj je vzgoja, vodenje in usmerjanje človeškega življenja, torej na pogled, ki spoznavanje in predpostavke o naravi sveta in dogodkov v njem neposredno povezuje s poskusi, da bi dosegli srečo, moč in popolnost. Najboljši način za doseganje sreče naj bi bilo ukvarjanje s spekulativno dejavnostjo, skozi ukvarjanje s teorijo človek postaja podoben bogu. Človek opazuje skladnost in red v svetu, s tem pa sam postaja podoben temu, kar opazuje, tako se v njegovi duši vzpostavljata harmonija in red. Skozi ta proces njegova duša pridobi lastnosti, ki po naravi pripadajo temu, kar je božanske narave, takšen način razmišljanja je naprej razvijal Platon. === Predstavniki === Med njegove neposredne učence (tudi t. i. starejši pitagorejci) se prištevajo: [[Petron iz Himere]], [[Hipasos Metapontski]], [[Heraklit Mračni|Heraklit Efeški]], [[Alkmeon]], [[Aeasara iz Lukanije]], [[Damo]] (Pitagorova hči), [[Timika]], ... Le-ti so zvesto sledili Pitagori in se niso oddaljevali od njegovih naukov. Druga skupina, ki je delovala nekako istočasno s prvo, je bila t. i. skupina [[mlajši pitagorejci|mlajših pitagorejcev]], ki pa je »puščala fizikalna spoznanja starejših ob strani in skušala po goli številčni špekulaciji najti odgovor o stvarstvu«<ref>SOVRE, Anton. 1946. Predsokratniki. Ljubljana: Založba Slovenska matica; str. 233.</ref>. Med njih uvrščamo [[Filolaj]]a, [[Arhit]]a, [[Hiket]]a in [[Ekfant]]a<ref>SOVRE, Anton. 1946. Predsokratniki. Ljubljana: Založba Slovenska matica; str. 234-239.</ref>. Tretja skupina pa spada že pod [[neopitagorejstvo]], ki je bilo razširjeno med [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletjem pr. n. št.]] in [[2. stoletje|2. stoletjem n. št.]] Med njih se uvrščajo: [[Ocellus Lucanus]], [[Timaeus Locrus]], [[Apolonij iz Tjana]], ... === Vpliv === ==== Na Platona ==== Pitagorejci so imeli pomemben vpliv na Platonovo delo. Po teoriji angleškega filozofa R.M. Hare-ja, lahko ta vpliv razdelimo na 3 dele: - Platonova država, v njej naj bi bil viden vpliv ideje tesno povezane skupnosti, ki so jo vzpostavili Pitagora in njegovi privrženci - Obstajajo dokazi o tem, da je Platon od Pitagore prevzel idejo o tem, da sta matematika in abstraktno mišljenje temeljna za filozofsko mišljenje. - Oboji si delijo mističen pristop k dojemanju duše ter njenega položaja v materialističnem svetu. Aristotel je v svojem delu izpostavil, da je filozofija Platona zelo blizu temu, kar so poučevali Pitagorejci. Isto navaja tudi Ciceron. Bertrand Russell je v svojem delu Zgodovina zahodne filozofije, celo zatrdil, da je vpliv Pitagore na Platona in druge tako velik, da bi ga morali smatrati kot najbolj vplivnega filozofa celotne Zahodne filozofije. ==== Na Znanost ==== Pitagora je prva oseba, za katero lahko z gotovostjo trdimo, da se je zavedal dejstva, da je Zemlja okrogla in da ima 2 pola. Vedel je tudi da Zemlja kroži okoli Sonca. ==== Na grško umetnost ==== Med 6 stol pr n št je prišlo do velikega preobrata znotraj grške umetnosti, iz naravne filozofije so se obrnili k Pitagorovi metafizični teoriji. Arhitekti in kiparji so skušali najti matematična razmerja (kanon), ki bi privedla k estetski popolnosti, po besedah grškega umetnika Poliklejta, naj bi lepota izhajala iz proporcev ter skladnosti različnih delov med seboj ter tudi s samo celoto. Tukaj je viden vpliv Pitagore. Števila so se uporabljala znotraj arhitekturnih krogov, tam je bil vsak sestavni del osnovan na podlagi matematičnih relacij. Samo vesolje naj bi bilo osnovano na takšnih načelih, celo zvoki naj bile funkcije števil in sorazmerij. === Anekdota === O povezavi z njim je bilo spisanih veliko mitov: - Njegov oče naj bi bil Apolon- bog svetlobe, glasbe in umetnosti - Sijal naj bi z nadnaravno svetlobo - Imel naj bi zlato stegno - Viden naj bi bil na več krajih sočasno. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Dakić, B. 1995. ''Matematički panoptikum''. Zagreb: založba Školska knjiga. * Hemenway, P. 2008. ''The secret code''. Koln: Evergreen GmgH. * Miščević, N. idr. 2002. ''Filozofija za gimnazije''. Ljubljana. Cankarjeva založba * Vidav, I. 1996. ''Teorija števil in elementarna geometrija''. Ljubljana: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. {{Presocratics}} [[Kategorija:Pitagorejstvo]] [[Kategorija:Pitagorejci|*]] 47rpnnjmmn0xeqf98ukx5o8h0yi8l1n 0 112780 6744776 6712577 2026-08-30T17:40:02Z Pipi Skoda 177950 /* Sakralni objekti */ 6744776 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image= |caption= |ustanovljena= pred [[1466]] |prej= [[1401]] |skofija=[[Škofija Koper]] |sedez= }} '''[[Župnija]] [[Kamnje]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]] [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Edina župnija, ki se je v [[Srednji vek|srednjem veku]] izločila iz [[pražupnija|pražupnije]] v Vipavi, je bila župnija sv. Mihaela v Kamnjah, ki je pokrivala nekdanji goriški del vipavskega okoliša. Zanesljive omembe v pisnih virih datirajo šele iz druge polovice 15. stoletja, njeni začetki pa segajo globoko nazaj.{{sfn|Höfler|2016|p=180}} Ne smemo pa ne zanemariti možnosti, da je bila cerkev v Kamnjah, s starim patrocinijem, stara župnijska ustanova, obdarjena z desetinami, čeravno o njej pred letom [[1401]] ne vemo nič. Ko se kamenjska župnija leta [[1466]] spet pojavi v zgodovinskem gradivu, je tamkajšnjega župnika prezentiral (imenoval) goriški grof, njen sedež pa je bil pri cerkvi sv. Mihaela.{{sfn|Höfler|2016|p=181}} ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== Kamenski župnik od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in [[Župnija Črniče|Črniče]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | | [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. nadangela Mihaela, Kamnje|cerkev sv. nadangela Mihaela]] | [[Kamnje]] |- | 2. | | [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Marjete, Skrilje|cerkev sv. Marjete]] | [[Skrilje]] |- | 3. | | [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrtovin|cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Vrtovin]] |- | 4. | | [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Pavla, Vrtovin|cerkev sv. Pavla]] | [[Vrtovin]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kamnje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Kamnje]] [[Kategorija:Kamnje]] 4yc2v6337z25no7ocdwg3sg4insop3d 6744777 6744776 2026-08-30T17:44:04Z Pipi Skoda 177950 /* Sakralni objekti */ 6744777 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image= |caption= |ustanovljena= pred [[1466]] |prej= [[1401]] |skofija=[[Škofija Koper]] |sedez= }} '''[[Župnija]] [[Kamnje]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]] [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Edina župnija, ki se je v [[Srednji vek|srednjem veku]] izločila iz [[pražupnija|pražupnije]] v Vipavi, je bila župnija sv. Mihaela v Kamnjah, ki je pokrivala nekdanji goriški del vipavskega okoliša. Zanesljive omembe v pisnih virih datirajo šele iz druge polovice 15. stoletja, njeni začetki pa segajo globoko nazaj.{{sfn|Höfler|2016|p=180}} Ne smemo pa ne zanemariti možnosti, da je bila cerkev v Kamnjah, s starim patrocinijem, stara župnijska ustanova, obdarjena z desetinami, čeravno o njej pred letom [[1401]] ne vemo nič. Ko se kamenjska župnija leta [[1466]] spet pojavi v zgodovinskem gradivu, je tamkajšnjega župnika prezentiral (imenoval) goriški grof, njen sedež pa je bil pri cerkvi sv. Mihaela.{{sfn|Höfler|2016|p=181}} ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== Kamenski župnik od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in [[Župnija Črniče|Črniče]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | | [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. nadangela Mihaela, Kamnje|cerkev sv. nadangela Mihaela]] | [[Kamnje]] |- | 2. | | [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Marjete, Skrilje|cerkev sv. Marjete]] | [[Skrilje]] |- | 3. | | [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrtovin|cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Vrtovin]] |- | 4. | [[File:Sv. Pavel above Vrtovin.jpg|150px|]] | [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Pavla, Vrtovin|cerkev sv. Pavla]] | [[Vrtovin]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kamnje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Kamnje]] [[Kategorija:Kamnje]] p0plh0o4zy8asexufccwdjopj4rt6g4 6744779 6744777 2026-08-30T18:01:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog 6744779 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image= |caption= |ustanovljena= pred [[1466]] |prej= [[1401]] |skofija=[[Škofija Koper]] |sedez= }} '''Župnija Kamnje''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] s sedežem v [[Kamnje|Kamnju]], ki spada pod [[Dekanija Vipavska|Dekanijo Vipavska]] in [[škofija Koper|Škofijo Koper]]. ==Zgodovina== Edina župnija, ki se je v [[Srednji vek|srednjem veku]] izločila iz [[pražupnija|pražupnije]] v Vipavi, je bila župnija sv. Mihaela v Kamnjah, ki je pokrivala nekdanji goriški del vipavskega okoliša. Zanesljive omembe v pisnih virih datirajo šele iz druge polovice 15. stoletja, njeni začetki pa segajo globoko nazaj.{{sfn|Höfler|2016|p=180}} Ne smemo pa ne zanemariti možnosti, da je bila cerkev v Kamnjah, s starim patrocinijem, stara župnijska ustanova, obdarjena z desetinami, čeravno o njej pred letom [[1401]] ne vemo nič. Ko se kamenjska župnija leta [[1466]] spet pojavi v zgodovinskem gradivu, je tamkajšnjega župnika prezentiral (imenoval) goriški grof, njen sedež pa je bil pri cerkvi sv. Mihaela.{{sfn|Höfler|2016|p=181}} ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== Kamenski župnik od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in [[Župnija Črniče|Črniče]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | | [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. nadangela Mihaela, Kamnje|cerkev sv. nadangela Mihaela]] | [[Kamnje]] |- | 2. | | [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Marjete, Skrilje|cerkev sv. Marjete]] | [[Skrilje]] |- | 3. | | [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrtovin|cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Vrtovin]] |- | 4. | [[File:Sv. Pavel above Vrtovin.jpg|150px|]] | [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Pavla, Vrtovin|cerkev sv. Pavla]] | [[Vrtovin]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kamnje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Kamnje]] [[Kategorija:Kamnje]] 7xte3jvvfjkyyrd25wcfaaqriusqb4k 0 114361 6744684 6229404 2026-08-30T15:17:43Z Erardo Galbi 166658 6744684 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Publij Ovidij Nazon<br />Publius Ovidius Naso }} '''Públij Ovídij Názon''', bolje znan kot '''Ovidij''' ali '''Ovid''' ({{jezik-la|Publius Ovidius Naso}}), [[Rimljani|rimski]] [[pesnik]], * [[20. marec]] [[43 pr. n. št.]], [[Sulmona]], † [[17]], [[Tomi (Romunija)|Tomi]]. == Življenje == Publij Ovidij Nazon se je rodil 20. marca 43 pr. n. št. v premožni viteški družini v [[Sulmona|Sulmoni]] v [[Abruzzo|Abrucih]] – v deželi italskega plemena Pelignov. Oče je želel, da se sin posveti [[politika|politični]] in [[pravo|pravniški]] karieri, zato ga je poslal na izobraževanje k najslovitejšim učiteljem tistega časa, vendar je Ovidija že v otroštvu privlačila predvsem [[poezija]]. Od pesnikovanja ga je oče odvračal in Ovid ga je za nekaj časa ubogal. Po končanem šolanju v Rimu je študij nadaljeval v Atenah, pozneje v Mali Aziji, Egiptu in na Siciliji. Po vrnitvi v Rim je nekaj časa deloval v državnih službah, nato pa se s pomočjo izobraženega literarnega [[mecen]]a [[Mesala|Mesale]] posvetil pesništvu in že v mladosti dosegel velik sloves ter postal eden najbolj priljubljenih rimskih pesnikov v [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovem]] času. Najprej se je udejstvoval v Mecenatovem literarnem krogu, kjer je spoznal [[Vergil]]ija in [[Tibul]]a, velikega [[Horac]]ija, [[Properc]]ija, družil pa se je tudi z epikoma Makrom in Pontikom ter satirikom Basom. S svojimi pesmimi je zaslovel že pri 20 letih. Poročil se je trikrat. Od prvih dveh žena se je hitro ločil, tretji, Fabiji, pa je ostal zvest in jo opeval v več pesmih. Ljubezen do družine ni zavirala pesniškega uspeha, v prefinjeno rimsko družbo je pogosto zahajal in jo v kratkem času popolnoma osvojil. Zaslovel je z nasveti o ljubezenski umetnosti, zaradi katerih je rahločuten pesnik odkritega značaja užival velik ugled v salonskih krogih. Leta 8 n. št. ga je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] zaradi drznih erotičnih pesmi, morda tudi zaradi osebne zamere,<ref>Obstaja hipoteza, da je bil Ovidij kot sokrivec povezan z nezglednim načinom življenja Avgustove vnukinje Julije, ki jo je cesar izgnal istega leta kot pesnika. Prim. Janko Kos: ''Pregled svetovne književnosti'', n.d.. Sam Ovid pa večkrat nejasno namiguje, da gre za zmoto, nevednost, naivnost (lat. error, vitium, stultitia), in ne za zločin (scelus).</ref> pregnal v mesto [[Tomi (Romunija)|Tomi]] (današnja [[Konstanca]] ob [[Črno morje|Črnem morju]]). Pesnika je kaznoval z lažjo obliko izgnanstva – ostal je rimski državljan, obdržal je svoje premoženje in pravico do dedovanja, lahko je opravljal delo upravnega organa. Čeprav so ga prebivalci Tomov gostoljubno sprejeli, je Ovidij v izgnanstvu trpel: ženo je pustil v Rimu, da bi prepričala cesarja, naj prekliče odlok o pesnikovem pregnanstvu, zato se je v tujem mestu počutil še bolj osamljenega in zapuščenega. Ovidij Naso je umrl 7. decembra 17 oz. spomladi 18, v izgnanstvu v Tomih, kjer je tudi pokopan. == Delo == [[File:Ion Theodorescu-Sion - Ovidiu in exil.jpg|thumb|right|180px|<center> ''Ovid v izgnanstvu''<br><small>olje na papirju<br>[[Ion Theodorescu-Sion]] ([[1915]]).]]</small></center> === Ovidij in rimska erotična elegija - zgodnje pesništvo === V svoji zgodnji liriki Ovidija - ob [[Tibul]]u, [[Properc]]u in [[Katul]]u prištevamo k avtorjem [[rimska erotična elegija|rimske erotične elegije]]. Ta naj bi nastajala znotraj krogov, ki so nasprotovali tedanji Avgustovi [[moralna reforma|moralni reformi]], vsaj deloma kot smešenje novega moralnega reda. Identiteta pesniškega govorca naj bi bila v pesmih konstruirana, prav tako pa naj bi bile pesniška fikcija tudi ženske, ki jih opevajo avtorji t.im. rimske erotične elegije (Delija, Lesbija, Kintija, Korina). [[Paul Veyne]] posebej opozarja, da erotičnih dogodivščin, čustev in frivolnosti, ki jih opisujejo omenjeni pesniki, ne smemo razumeti kot zrcaljenja realnih dogodoviščin in odnosov, saj si opisi med seboj pogosto nasprotujejo. Za vso rimsko erotično elegijo je značilna izrazita humornost in satiričnost.<ref>prim. Paul Veyne: ''Rimska erotična elegija'', n.d.</ref> ==== ''Amores'' ==== Ovidij je pesniško udejstvovanje pričel s petimi knjigami ljubezenskih elegij z naslovom ''[[Amores]] (Ljubezni/Ljubezenske pesmi)'', ki je izšla leta 15 pr. n. št. Zbirka obsega 49 daljših elegičnih pesmi; te so večidel posvečene neznani ženski, ki se skriva za izmišljenim imenom grške pesnice Korine. Že samo to dejstvo priča, da je Korina predvsem pesniški konstrukt; da ne gre za eno samo dekle, marveč je pesnik v njeno podobo najbrž ujel najrazličnejše, po značilnostih tudi nasprotujoče si ženske. Pesmi se opirajo na lahkotno erotiko - Ovidij ne opeva ljubezni, temveč »ljubimkanje« in je zato vihrav človek trenutne nestalne ljubezni. Tudi v lahkotnosti motivike nemara lahko najdemo vrzok, zakaj je pesniška zbirka doživela velik uspeh in kmalu zatem tudi ponovno izdajo. ==== ''Heroides'' ==== Še pred izidom druge izdaje mladostniške zbirke Amores, je Ovidij začel snovati novo zbirko - ''Heroides'' ([[Heroide]]), ki jo je spesnil skoraj v istem času kakor ''Amores''. Gre za 21 ljubezenskih pisem, v katerih kot govorke - avtorice pisem - večidel nastopajo junakinje iz grških mitov; zadnjih šest pisem, ki so jih pozneje uredili po parih, pa vsebuje tudi odgovor nekaterih izmed njihovih ljubimcev. Zvesta [[Penelopa]], denimo, piše pismo [[Odisej]]u, ki blodi po svetu; [[Kartagina|kartaginska]] kraljica [[Didona]] odhajajočemu [[Enej]]u itn. Pred Ovidijem latinska poezija [[epistolarna književnost|pisemske literature]] ni poznala, zato je Ovidij z izdajo dela Heroides uvedel novost, ki so jo Rimljani ugodno sprejeli. Pesnik se je zavedal, da uvaja novo zvrst in se je s tem tudi rad pohvalil. Novost, ki jo uvaja Ovidij, torej ni v snovi, saj se delo pri izbiri snovi naslanja na številne predhodnike ([[Homer]], [[Sapfo]], [[Katul]], [[Kalimah]], [[Vergilij]], [[Horacij]] idr.), temveč predvsem v pesemski literarni obliki in načinu obravnave snovi. Ovidij nas za spremembo od prejšnjih poskusov takšne poezije prestavi v namišljeni svet mita in legende, vendar ga tako poživi, da izraža miselno ali resnično stvarnost njegovega časa - in odlika njegovega dela je prav v tem, da mitološki junaki postanejo osebe iz sodobnega življenja. Delo velja za »pesniški roman ženske duše«, saj v pismih zajema zelo različne trenutke usode posamičnih ljubimcev: kako je protagonistka spoznala junaka, ga sprejela, se vanj zaljubila. Opisuje tudi njegovo lepoto in odlike, trenutek, ko se morata ločiti, obljubo večne zvestobe itn. ==== ''De medimamine faciei'' ali ''Umetnost ličenja'' ==== Gre za krajšo pesnitev, ki velja za malo več kot le navadno elegijo. Obsega kakih sto verzov, v katerih daje pesnik galantne nauke za uporabo ženskih lepotil. S svojo humornostjo in satiričnostjo je Ovidij v njej potrdil svojo pripadnost rimskemu erotičnemu pesništvu. ==== ''Ars Amatoria'' in ''Remedia Amoris'' ==== Konec prve faze pesnikovega razvoja, njegove mladostne erotične elegije, predstavljata zbirki ''[[Ars Amatoria]]'' ('Umetnosti ljubezni'), ki je izšla leta 1 pr. n. št., in ''[[Remedia amoris]]'' ('Zdravila za ljubezen'), ki je nastajala med letoma 1 pr. n. št. in 2 n. št., v obeh primerih pa gre za nekakšna šaljivo-poučna priročnika. '''Ars Amatoria''' je svojevrstna pesnitev, s katero Ovidij preseže meje subjektivne erotične poezije in preide na področje ljubezenske poučne pesmi. Ovidij o sebi trdi, da je njen nežni učitelj. Obsega tri knjige, v katerih Ovidij najprej svetuje in uči moške raznih [[ljubezen]]skih tehnik (osvajanja, kako obdržati ljubezen, prilike za ljubosumnost, skrb za ljubljeno osebo ...), v tretji knjigi pa ženske poučuje predvsem o urejenosti, telesni negi, urejanju pričeske in obleke, zakrivanju telesnih napak, plesu itn. [[Pesnitev]], ki presega okvire ljubezenskega priročnika,je vsekakor izvirna in je bila novost v latinski književnosti; njena najvidnejša značilnost pa je pesnikova elegantna duhovitost, ki delu doda umetniško vrednost in razkrije njegov hudomušni značaj.Pesnitev je postala eno temeljnih del svetovne ljubezenske poezije in je zato prevedena v večino svetovnih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]]. '''Remedia Amoris''' je krajša pesnitev (vsebuje 800 [[verz]]ov), s katero Ovid zaključuje svoj ciklus. S poučnim, bistrim in igrivim navdihom naj bi bila nekakšna protiutež prejšnje pesnitve. V njej pesnik svetuje zdravila, ki pozdravijo rane, zadane od ljubezni, predvsem neuslišane. Med drugim svetuje nesrečnim ljubimcem, naj se ljubljeni osebi izogibajo, si jo predstavljajo čim bolj antipatično, polno slabosti in vredno zaničevanja.<ref>Prim. Milivoj Solar: ''Povijest svjetske književnosti, n.d.''</ref> Zbirka naj bi nevtralizirala nasvete in predvsem javni učinek prejšnje ''Umetnosti ljubezni'' v rimski družbi in pri cesarju. === Zrela epika in elegija === [[File:Ex P. Ovidii Nasonis Metamorphoseon libris XV.tif|thumb|''Metamorphoses'', 1643]] Drugo fazo pesnikovega razvoja lahko označimo za obdobje moške zrelosti, v katerem se je Ovidij posvetil opesnjevanju grške in rimske mitologije. Osrednje delo te dobe so ''[[Metamorfoze]]'' ali ''Preobrazbe'', ki veljajo za njegovo najobsežnejše [[epika|epsko]] delo. Ovidij je v 15 knjigah prikazal 246 v [[heksameter|heksametrih]] zapisanih grških mitoloških zgodb o pretvorbah živih bitij in stvari, kjer se vsaka zgodba zaključi s preobrazbo ene oblike v drugo. Opisi v delu se izgubljajo v drobnih minucioznih finesah. Metamorfoze niso enovit epos, temveč venec epizod, ki jih veže samo ena skupna misel: ideja nenehnega presnavljanja, spreminjanja in preobražanja. Zgodbe se prelivajo ena v drugo, razporejene pa so tako, da prikazujejo ves kozmični razvoj od začetkov stvarstva do Ovidijevega časa. V začetku prevladujejo kozmične metamorfoze, v nadaljevanju prevladujejo zgodbe o bogovih, sledijo zgodbe o grških herojih in italski junaki. Vsebinski sestav je bogat in ranolik: od znamenitih mitičnih bajk in manj znanih lokalnih pripovedk, herojskih epizod in helenističnih epilijev, do starodavnih pravljic, podeželskih idil, dramatičnih monologov, pustolovskih novel, zaljubljenih seranad in božanskih himn. V stilni strukturi pa se prepletajo romantične, baročne, antikvarične, impresionistične, burleskne, groteskne, patetične in humoristične prvine.<ref>prim. Ovidij: ''Metamorfoze'', 95-100.</ref> Do današnjih dni so ostale najbolj poznane bajke: [[Orfej in Evridika]], [[Piram in Tizba]], [[Nioba]], [[Filemon in Bavkida]]. Celotno delo sestoji iz 12.000 heksametrov. Vse do konca 18. stoletja je bilo delo najpopularnejša obravnava grške mitologije in pesniški zgled ustvarjalcem tovrstne poezije. Na podoben način je Ovidij zasnoval še eno pripovedno pesnitev, zloženo v [[elegični distih|elegičnem distihu]], ''[[Fasti (pesnitev)|Fasti]]'' (verzificiran rimski koledar), kjer je opeval [[bajka|bajke]] združene s prazniki rimskega [[koledar]]ja. Na ogrodje pesnitve, ki ga je povzel po koledarjih, vklesanih v raznih svetiščih, je nanizal mitološke zgodbe in z njimi poskušal pojasniti izvor rimskih praznikov, razložiti lokalne mite, [[vera|verske]] običaje in [[obred]]e. Z omenjenim delom se je Ovidij želel prikupiti cesarju Avgustu in popraviti slab vtis, ki ga je napravil z mladostnimi erotičnimi pesnitvami. Poskušal se je vključiti v Avgustov politični program, ki se je zavzemal za dosego preporoda rimskega naroda in restavracije rimske religije, verskih obredov ter starih šeg. Leta [[8 pr. n. št.]] ga je Avgust izgnal v mesto Tomi ob Črnem morju (danes mesto [[Constanta]] v [[Romunija|Romuniji]]), na obrobje [[Rimski imperij|Rimskega imperija]]. Tu se je pričelo zadnje obdobje pesnikovega ustvarjanja, obdobje pregnanstva. Takrat je med letoma 9 in 12 n. št. spesnil zbirki elegij ''[[Tristia]]'' (Žalostinke) in leta 13 ''[[Epistulae ex Ponto]]'' (Pisma iz Ponta oz. Pisma s Črnega morja). Tema obeh zbirk je tožba nad izgnanstvom in nad bivanjem v tuji barbarski deželi, daleč stran od družine ter [[Rim]]a. Prav s slednjimi deli je antična [[elegija]] postala pojmovana kot žalostinka v današnjem pomenu. == Vpliv na evropsko in slovensko književnost ter umetnost == Ovidijev slog pesnjenja odlikujeta pestrost motivov in oblikovno mojstrstvo, zaradi česar je bila njegova poezija pomembna že v času njenega nastanka. V Evropi je bil eden najbolj branih antičnih pesnikov, s 77 prepisi njegovih del v knjižničnih katalogih iz 12. stoletja. Ovidij je s svojimi deli vplival na pesnike pozne antike ([[Juvenal]], [[Marcial]], [[Stacij]], Klavdijan idr.), svoje zmagoslavje pa je pesnik doživel v [[srednji vek|srednjem veku]], predvsem v 12. in 13. stoletju, ki ju včasih imenujemo tudi z izrazom »Ovidijeva doba«. Zanj so se navduševali tako [[provansa]]lski [[trubadur]]ji kot nemški [[minnesänger]]ji, [[krščanstvo|krščanski]] [[mistik]]i in [[sholastika|sholastični]] [[filozof]]i. Pozneje je bila Ovidijeva poezija pomembna v obdobju [[renesansa|renesanse]] in [[barok]]a ter v [[klasicizem|klasicizmu]] in [[razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]]. Ovidij je slovel vse do nastopa [[romantika|romantike]], ki ga je nekoliko potisnila v kot, a ne povsem, saj ga je začela odkrivati [[Rusija]], visoko pa ga je cenil [[Puškin]]. Vse do današnjih dni se je, po vzoru zadnjih Ovidijevih elegij, ohranilo pojmovanje elegije kot [[žalostinka|žalostinke]], tako kot jo razumemo še danes. Z Metamorfozami je Ovidij Evropi posredoval grško mitologijo in novoveške slikarje navdihnil k upodabljanju mitoloških prizorov. V srednjem veku so pesnikove Metamorfoze veljale za nekakšen priročnik antične mitologije, za »pogansko Biblijo«. Iz njih so črpali snov mnogi pesniki srednjeveških mitografskih pesnitev in pisci [[viteški roman|viteških romanov]]. Skoraj vse ljubezenske avanture v teh romanih temeljijo na Ovidijevih vzorih. Ovidijeve verze je tako posnemal in prevajal tudi [[Chrétien de Troyes]]. Tudi v obdobju renesanse so Ovidijeve Metamorfoze še slovele; tako je v [[Anglija|Angliji]] snov za svoje drame iz njih jemal [[Shakespeare]]. Tudi drugi veliki angleški pesnik, [[John Milton]], je v mladosti zložil 171 stanc k ilustracijam Metamorfoz, sledovi Ovidijevega vpliva pa se kažejo tudi v njegovi največji pesnitvi ''[[Izgubljeni raj]]'', kjer zasledimo opise kaosa, stvarjenja sveta, raja, greha, vesoljnega potopa. V romanskih deželah so bile Metamorfoze nedosegljiv vzor, iz njih so snov črpali [[Camões]], [[Pedro Calderón de la Barca|Calderón de la Barca]] in [[Lope de Vega]]. Ovidijeve Metamorfoze so dobile svoj izraz tudi v [[likovna umetnost|likovni umetnosti]]. Tako so že v antiki s podobami iz Metamorfoz krasili stene hiš v [[Pompeji]]h in [[mozaik]]e v podeželskih dvorcih; v srednjem veku so jih klesali v kamen, rezljali v slonovo kost, risali v [[rokopis]]e, celo vezali v gobeline. Metamorfoze so oblikovaletudi začetke evropske opere. [[Ottavio Rinuccini]], prvi znani libretist, se je pri pisanju svojih libretov naslanjal na Metamorfoze (Dafne, Evridika, Ariadna). Operni libreti po motivih Metamofoz se pojavljajo tudi pri [[Claudio Monteverdi|Claudiu Monteverdiju]] in [[Christoph Willibald Gluck|Christophu Willibaldu Glucku]] (''Orfej in Evridika''). == Opombe == <references/> == Viri == * Gantar, K. (1960): Paralele med Ovidom in Prešernom. V: Jezik in slovstvo. Letnik 5, št. 6, 189­–190. * Kos, J. (2005): Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS. * Ovidij Naso, P. (2002): Umetnost ljubezni. Prevedla in spremno besedo napisala Barbara Šega Čeh. Ljubljana: Modrijan. * Ovidij, Naso, P. (1977): Metamorfoze, Izbor. Spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: MK. * Ovidij, Naso, P. (2006): Ljubezni. Prevedel Marko Marinčič. Maribor: MK. * Solar, M. (2003): Povijest svjetske književnosti: kratki pregled. Zagreb: Golden marketing. * Veyne, P. (1992): Rimska erotična elegija: ljubezen, poezija in zahod. Ljubljana:Škuc-Znanstveni inštitut FF. == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Ovid}} {{wikinavedek|Ovidij}} * [[seznam rimskih pesnikov]] {{Metamorfoze}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ovidij Naso, Publij}} [[Kategorija:Rimski pesniki]] [[Kategorija:Rimljani v 1. stoletju]] [[Kategorija:Rimljani v 1. stoletju pr. n. št.]] 7gavf6yd5m30ydlsa2euaqp3gf4t487 0 115379 6744686 6743848 2026-08-30T15:21:28Z BOSTJENCSK 264744 /* Sklici */ poznan po hiperrealizmu 6744686 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba | name = Berko | birth_date =8. marec 1946 | birth_place =Ljubljana | death_date = | death_place = | other_names = France Berčič | known_for = hiperrealizmu | occupation =slikar in grafik }} '''Berko''' ('''France Berčič'''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[grafika|grafik]], * [[8. marec]] [[1946]], [[Ljubljana]]. „ Berko, prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu.“       '''[[Aleksander Bassin]]''', 1983, Naši razgledi0 „Berko je eden redkih slovenskih slikarjev, ki je dojel  izhodišča v sedemdesetih letih tako modnega hiperrealizma in jih tudi dosledno uresničeval v svojih hladnih, razosebljenih podobah urbanega ambienta“. '''Teleks''', 1980 „ Berko iz Škofje Loke, ki zna  narediti pravo fotorealistično sliko, je brezprizivno dvodimenzionalen, čeprav je realist“.          '''[[Tomaž Brejc|dr. Tomaž Brejc]]''', Temni modernizem, DZS,1991 Berko je eden redkih umetnikov v Sloveniji, ki se je v sedemdesetih letih s fotorealističnim upodabljanjem vsakdanjih motivov zavestno odvrnil od dominantne ekspresionistične prakse in abstraktne slike. Njegov opus obsega podobe vzete iz družinskega albuma, iz popularnega medijskega sveta in   izjemno zanimivo serijo kompleksnih hkratnih pogledov v interier in eksterier, ki se zrcalita v velikih steklenih površinah sodobne arhitekture. '''Vodnik po U3''', Trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, 2010, (ISBN 978-961-206-086-2) Škofjeloški slikar '''Berko''', daljše Franc Berčič, je prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu in istočasno tisti, ki je s svojim delom obveljal za najbližjega vzorom svojih tovrstno orientiranih ameriških kolegov.            '''Vojko Urbančič,''' Delo, 19. 9. 2016 === Življenjepis === Končal je Šolo za oblikovanje in fotografijo in Pedagoško akademijo (1968). Študijsko je potoval v Grčijo (1965), Italijo (1966) in po zahodni Evropi 1973. Od leta 1978 živi kot svobodni umetnik. Avtor nastopa le pod vzdevkom. Imel je več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval je na mnogih reprezentančnih razstavah jugoslovanske in slovenske umetnosti, ter na več kot 50ih bienalih, trienalih slikarstva in grafike. Za svoja dela je prejel več nagrad. == Samostojne razstave == * BERKO; pregledna razstava, Loški muzej, Gorenjski muzej, MM Kamnik (2016) ISBN 978961-6727-33-4 * Pregledna razstava grafike, Salle Augustin Chenier, Ville Marie, Kanada (2007) * Galerija Krka; [[Ljubljana]] (2005) * Pregledna razstava, [[Šivčeva hiša]]; [[Radovljica]] (2003) * [[Prešernova hiša]]; [[Kranj]] (1993) * * Galerija suvremene umjetnosti; [[Zagreb]] (1979) * Galerija loškega muzeja; [[Škofja Loka]] (1976) ==Skupinske razstave== Figuralika, Izbrani primeri iz slovenske umetnosti, Cukrarna, Ljubljana, 2023<ref>{{Navedi knjigo |title=Figuralika |date=2023 |publisher=Muzej in galerije mesta Ljubljana |year=2023 |isbn=ISBN978-961-95494-8-3 |edition=1 |location=Ljubljana |language=slovenščina, english |trans-title=The Figurative}}</ref> * Evropsko figurativno slikarstvo 60ih in 70ih let, Galerija SANU, Kuča Legata, Beograd, Srbija (2021)¸ ISBN978-86-80740-12-6 * Slovenija in neuvrščeni pop, UGM, Maribor (2016) * Equrna POP, Galerija Equrna, Ljubljana (2016) * Magija umetnosti, Protagonisti sodobne Slovenske umetnosti, Pasariano, Italija; Dunaj, Avstrija; Zagreb; Hrvaška (2014-2015) ISBN 978-961-93333-2-7 ISBN 978-961-93333-1-0 * East of Eden, Photorealism-Versions of Reality, Ludwig Museum, [[Budimpešta]] (2011) ISBN978-963-9537-33-0 * Slovenska umetnost 1975-85, [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]]; Ljubljana (2003) ISBN 961-206-003-9 * Intermedijsko,Galerija sodobne umetnosti; [[Celje]], [[Benetke]] (2002) * Sodobna jugoslovanska likovna umetnost 1978-83; Skenderija, [[Sarajevo]], [[Dubrovnik]] (1984) * Medijska kultura in sodobna likovna praksa, Plavi salon; [[Zadar]] (1983) * Sodeloval na 40 mednarodnih grafičnih bienalih, trienalih (1975-2006) ==Nagrade== * Jakopičeva nagrada, Ljubljana (2010) * Velika nagrada, 8.mednarodni bienale miniature; Ville-Marie, [[Kanada]] (2006) * Premija, Miniprint international; Cadaques, [[Španija]] (2003) * Prešernova nagrada gorenjskih občin; Kranj (1984) * Odkupna nagrada, Ex-tempore; [[Piran]] (1980) * Nagrada za slikarstvo, Bienale mladih Jugoslavije; [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]] (1979) == Sklici == <references group="GLEDALEC MISLI: umetnikovo delo in njegov interpret ISBN 978-961-05-1084-0" /> == Zunanje povezave == * http://www.berko-slikar.si/ * https://berko.splet.arnes.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220725144132/https://berko.splet.arnes.si/ |date=2022-07-25 }} {{Predloga:Jakopičevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Berko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] t7cscw4uhg7x5r8n5rywjd3ox5dwgnz 6744872 6744686 2026-08-31T04:50:46Z Andrejj 94 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/BOSTJENCSK|BOSTJENCSK]] ([[User talk:BOSTJENCSK|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Andrejj|Andrejj]] 6743848 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba | name = Berko | birth_date =8. marec 1946 | birth_place =Ljubljana | death_date = | death_place = | other_names = France Berčič | known_for = [[umetnost|umetnik]] | occupation =slikar in grafik }} '''Berko''' ('''France Berčič'''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[grafika|grafik]], * [[8. marec]] [[1946]], [[Ljubljana]]. „ Berko, prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu.“       '''[[Aleksander Bassin]]''', 1983, Naši razgledi0 „Berko je eden redkih slovenskih slikarjev, ki je dojel  izhodišča v sedemdesetih letih tako modnega hiperrealizma in jih tudi dosledno uresničeval v svojih hladnih, razosebljenih podobah urbanega ambienta“. '''Teleks''', 1980 „ Berko iz Škofje Loke, ki zna  narediti pravo fotorealistično sliko, je brezprizivno dvodimenzionalen, čeprav je realist“.          '''[[Tomaž Brejc|dr. Tomaž Brejc]]''', Temni modernizem, DZS,1991 Berko je eden redkih umetnikov v Sloveniji, ki se je v sedemdesetih letih s fotorealističnim upodabljanjem vsakdanjih motivov zavestno odvrnil od dominantne ekspresionistične prakse in abstraktne slike. Njegov opus obsega podobe vzete iz družinskega albuma, iz popularnega medijskega sveta in   izjemno zanimivo serijo kompleksnih hkratnih pogledov v interier in eksterier, ki se zrcalita v velikih steklenih površinah sodobne arhitekture. '''Vodnik po U3''', Trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, 2010, (ISBN 978-961-206-086-2) Škofjeloški slikar '''Berko''', daljše Franc Berčič, je prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu in istočasno tisti, ki je s svojim delom obveljal za najbližjega vzorom svojih tovrstno orientiranih ameriških kolegov.            '''Vojko Urbančič,''' Delo, 19. 9. 2016 === Življenjepis === Končal je Šolo za oblikovanje in fotografijo in Pedagoško akademijo (1968). Študijsko je potoval v Grčijo (1965), Italijo (1966) in po zahodni Evropi 1973. Od leta 1978 živi kot svobodni umetnik. Avtor nastopa le pod vzdevkom. Imel je več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval je na mnogih reprezentančnih razstavah jugoslovanske in slovenske umetnosti, ter na več kot 50ih bienalih, trienalih slikarstva in grafike. Za svoja dela je prejel več nagrad. == Samostojne razstave == * BERKO; pregledna razstava, Loški muzej, Gorenjski muzej, MM Kamnik (2016) ISBN 978961-6727-33-4 * Pregledna razstava grafike, Salle Augustin Chenier, Ville Marie, Kanada (2007) * Galerija Krka; [[Ljubljana]] (2005) * Pregledna razstava, [[Šivčeva hiša]]; [[Radovljica]] (2003) * [[Prešernova hiša]]; [[Kranj]] (1993) * * Galerija suvremene umjetnosti; [[Zagreb]] (1979) * Galerija loškega muzeja; [[Škofja Loka]] (1976) ==Skupinske razstave== Figuralika, Izbrani primeri iz slovenske umetnosti, Cukrarna, Ljubljana, 2023<ref>{{Navedi knjigo |title=Figuralika |date=2023 |publisher=Muzej in galerije mesta Ljubljana |year=2023 |isbn=ISBN978-961-95494-8-3 |edition=1 |location=Ljubljana |language=slovenščina, english |trans-title=The Figurative}}</ref> * Evropsko figurativno slikarstvo 60ih in 70ih let, Galerija SANU, Kuča Legata, Beograd, Srbija (2021)¸ ISBN978-86-80740-12-6 * Slovenija in neuvrščeni pop, UGM, Maribor (2016) * Equrna POP, Galerija Equrna, Ljubljana (2016) * Magija umetnosti, Protagonisti sodobne Slovenske umetnosti, Pasariano, Italija; Dunaj, Avstrija; Zagreb; Hrvaška (2014-2015) ISBN 978-961-93333-2-7 ISBN 978-961-93333-1-0 * East of Eden, Photorealism-Versions of Reality, Ludwig Museum, [[Budimpešta]] (2011) ISBN978-963-9537-33-0 * Slovenska umetnost 1975-85, [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]]; Ljubljana (2003) ISBN 961-206-003-9 * Intermedijsko,Galerija sodobne umetnosti; [[Celje]], [[Benetke]] (2002) * Sodobna jugoslovanska likovna umetnost 1978-83; Skenderija, [[Sarajevo]], [[Dubrovnik]] (1984) * Medijska kultura in sodobna likovna praksa, Plavi salon; [[Zadar]] (1983) * Sodeloval na 40 mednarodnih grafičnih bienalih, trienalih (1975-2006) ==Nagrade== * Jakopičeva nagrada, Ljubljana (2010) * Velika nagrada, 8.mednarodni bienale miniature; Ville-Marie, [[Kanada]] (2006) * Premija, Miniprint international; Cadaques, [[Španija]] (2003) * Prešernova nagrada gorenjskih občin; Kranj (1984) * Odkupna nagrada, Ex-tempore; [[Piran]] (1980) * Nagrada za slikarstvo, Bienale mladih Jugoslavije; [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]] (1979) == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * http://www.berko-slikar.si/ * https://berko.splet.arnes.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220725144132/https://berko.splet.arnes.si/ |date=2022-07-25 }} {{Predloga:Jakopičevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Berko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] kpbw6kvbk9swv1byffcrcdwaednvdrr 0 123043 6744593 6562005 2026-08-30T12:31:25Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni teniški hram slavnih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744593 wikitext text/x-wiki {{Infobox Tenis biografija |playername = Roger Federer |image = |caption = |country = {{SUI}} |nickname= ''The Swiss Maestro''</br>''The Federer Express''</br>''The Fed Express'' ''(FedEx)'' |residence = [[Oberwil, Basel|Oberwil]], [[Švica]] |datebirth = <!-- WD --> |placebirth = |height = 1,85 m |weight = 85,0 kg |turnedpro = 1998 |plays = Desničar; enoročni backhand |careerprizemoney = 48.072.634 [[US$]]<br />* Vodilni po turnirskih nagradah |singlesrecord = 650–155 (80.7 %) |singlestitles = 86 |highestsinglesranking = Št. '''1''' (2. februar 2004) |AustralianOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Avstralije 2004 - moški posamično|2004]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2006 - moški posamično|2006]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2007 - moški posamično|2007]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2010 - moški posamično|2010]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2017 - moški posamično|2017]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2018 - moški posamično|2018]]) |FrenchOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Francije 2009 - moški posamično|2009]]) |Wimbledonresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Anglije 2003 - moški posamično|2003]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2004 - moški posamično|2004]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2005 - moški posamično|2005]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2006 - moški posamično|2006]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2007 - moški posamično|2007]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2009 - moški posamično|2009]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2012 - moški posamično|2012]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2017 - moški posamično|2017]]) |USOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo ZDA 2004 - moški posamično|2004]], [[Odprto prvenstvo ZDA 2005 - moški posamično|2005]], [[Odprto prvenstvo ZDA 2006 - moški posamično|2006]], [[Odprto prvenstvo ZDA 2007 - moški posamično|2007]], [[Odprto prvenstvo ZDA 2008 - moški posamično|2008]]) |Othertournaments = Yes |MastersCupresult = '''W''' ([[2003 Tennis Masters Cup#Singles|2003]], [[2004 Tennis Masters Cup#Singles|2004]], [[2006 Tennis Masters Cup#Singles|2006]], [[2007 Tennis Masters Cup#Singles|2007]], [[ 2010 Tennis Masters Cup#Singles|2010]], [[ 2011 Tennis Masters Cup#Singles|2011]]) |Olympicsresult = Finale (srebrna medalja). |doublesrecord = 112–72 |doublestitles = 8 |OthertournamentsDoubles = yes |grandslamsdoublesresults= yes |AustralianOpenDoublesresult = 3R (2003) |FrenchOpenDoublesresult = 1R (2000) |WimbledonDoublesresult = QF (2000) |USOpenDoublesresult = 3R (2002) |OlympicsDoublesresult = [[Slika:Gold medal.svg|20px]] '''Zlata medalja''' |highestdoublesranking = Št. 24 (9. junija 2003) |updated = Junij 8, 2009 |tennishofyear = 2026 |tennishofid = roger-federer }} '''Roger Federer''', [[Švicarji|švicarski]] [[tenis]]ač, * [[8. avgust]] [[1981]], [[Binningen]], [[Švica]]. [[Slika:Roger Federer Signature 2013.svg|sličica|Podpis Rogerja Ferdererja]] Roger Federer je profesionalni švicarski teniški igralec, dolgoletna številka ena na lestvici [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]], njegovi dosežki pa ga uvrščajo za enega najuspešnejših tenisačev vseh časov. Šestkrat je dobil [[Odprto prvenstvo Avstralije]], petkrat [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]], osemkrat [[Odprto prvenstvo Anglije]] in enkrat [[Odprto prvenstvo Francije]], s tem je eden od šestih igralcev v zgodovini tenisa, ki jim je uspelo zmagati na vseh štirih turnirjih za [[Grand Slam]]. [[26. februar]]ja [[2007]] je izboljšal rekord [[Američani|Američana]] [[Jimmy Connors|Jimmyja Connorsa]] s 161. tednom na čelu lestvice ATP, ta niz pa je podaljšal na 237 zaporednih tednov, dokler ga ni [[18. avgust]]a [[2008]] na tem mestu nasledil [[Rafael Nadal]]. Ob zmagi na [[Odprto prvenstvo Anglije|Odprtem prvenstvu Anglije]] [[2009]] proti Andyju Roddicku se je ponovno zavihtel na prvo mesto lestvice ATP, ob tem pa je podrl rekord [[Pete Sampras|Peta Samprasa]] po številu osvojenih turnirjev za Grand Slam. Julija 2012 je po zmagi nad Andyjem Murrayem na [[Odprto prvenstvo Anglije|Odprtem prvenstvu Anglije]] izenačil rekord Peta Samprasa s sedmimi zmagami na "sveti travi" in ga leta 2017 izboljšal, prav tako pa je izenačil Samprasov rekord po številu tednov na vrhu lestvice [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] - 286. Z 20 osvojenimi turnirji velike četverice je na tretjem mestu večne lestvice. Poročen je z Miroslavo Vavrinec. Z njo ima štiri otroke. Najprej dvojčici Charlene in Mylo za tem pa še dvojčka Lea in Lennyja. == Finali [[Grand Slam]]ov (31) == === Zmage (20) === {{Glava za finala GS}} |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2003 - moški posamično|2003]] ||[[Odprto prvenstvo Anglije]] || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Philippoussis]] ||7-6(5), 6-2, 7-6(3) |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2004 - moški posamično|2004]]|| [[Odprto prvenstvo Avstralije]] || {{ikonazastave|Rusija}} [[Marat Safin]] || 7-6(3), 6-4, 6-2 |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2004 - moški posamično|2004]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(2)|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Andy Roddick]] ||4-6, 7-5, 7-6(3), 6-4 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2004 - moški posamično|2004]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Lleyton Hewitt]] || 6-0, 7-6(3), 6-0 |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2005 - moški posamično|2005]]|| [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(3) || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Andy Roddick]] ||6-2, 7-6(2), 6-4 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2005 - moški posamično|2005]]|| [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(2) || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Andre Agassi]] || 6-3, 2-6, 7-6(1), 6-1 |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2006 - moški posamično|2006]]|| [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(2)|| {{ikonazastave|CYP}} [[Marcos Baghdatis]] || 5-7, 7-5, 6-0, 6-2 |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2006 - moški posamično|2006]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(4)|| {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 6-0, 7-6(5), 6-7(2), 6-3 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2006 - moški posamično|2006]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(3)|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Andy Roddick]] ||6-2, 4-6, 7-5, 6-1 |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2007 - moški posamično|2007]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(3) || {{ikonazastave|Čile}} [[Fernando González]] || 7-6(2), 6-4, 6-4 |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2007 - moški posamično|2007]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(5)|| {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 7-6(7), 4-6, 7-6(3), 2-6, 6-2 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2007 - moški posamično|2007]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(4) || {{ikonazastave|Srbija}} [[Novak Đoković]] ||7-6(4), 7-6(2), 6-4 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2008 - moški posamično|2008]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(5) || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Andy Murray]] ||6-2, 7-5, 6-2 |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 2009 - moški posamično|2009]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] || {{ikonazastave|Švedska}} [[Robin Söderling]] || 6-1, 7-6(1), 6-4 |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2009 - moški posamično|2009]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(6) || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Andy Roddick]] || 5-7, 7-6(6), 7-6(5), 3-6, 16-14 |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2010 - moški posamično|2010]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(4) || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Andy Murray]] || 6-3, 6-2, 7-6(11) |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2012 - moški posamično|2012]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(7) || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Andy Murray]] || 4-6, 7-5, 6-3, 6-4 |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2017 - moški posamično|2017]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(5) || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 6–4, 3–6, 6–1, 3–6, 6–3 |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2017 - moški posamično|2017]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(8) || {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marin Čilić]] || 6–3, 6–1, 6–4 |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2018 - moški posamično|2018]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(6) || {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marin Čilić]] || 6–2, 6–7^(5–7), 6–3, 3–6, 6–1 |} === Porazi (11) === {{Glava za finala GS}} |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 2006 - moški posamično|2006]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 1-6, 6-1, 6-4, 7-6(4) |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 2007 - moški posamično|2007]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(2)</small> || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 6-3, 4-6, 6-3, 6-4 |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 2008 - moški posamično|2008]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(3)</small> || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 6-1, 6-3, 6-0 |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2008 - moški posamično|2008]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 6-4, 6-4, 6-7(5), 6-7(8), 9-7 |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2009 - moški posamično|2009]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 7-5, 3-6, 7-6(3), 3-6, 6-2 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2009 - moški posamično|2009]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] || {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Martín del Potro]] ||6–3, 6–7(5), 6–4, 6–7(4), 2–6 |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 2011 - moški posamično|2011]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(4)</small> || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 5–7, 6–7^(3–7), 7–5, 1–6 |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2014 - moški posamično|2014]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(2)</small> || {{ikonazastave|Srbija}} [[Novak Đoković]] || 7–6^(9–7), 4–6, 6–7^(4–7), 7–5, 4–6 |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2015 - moški posamično|2015]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(3)</small> || {{ikonazastave|Srbija}} [[Novak Đoković]] || 6–7^(1–7), 7–6^(12–10), 4–6, 3–6 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2015 - moški posamično|2015]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(2)</small> || {{ikonazastave|Srbija}} [[Novak Đoković]] || 4–6, 7–5, 4–6, 4–6 |-bgcolor="#CCFFCC" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2019 - moški posamično|2019]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(4)</small> || {{ikonazastave|Srbija}} [[Novak Đoković]] || 6–7^(5–7), 6–1, 6–7^(4–7), 6–4, 12–13^(3–7) |} === Sklici === {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} {{Wikinavedek}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina o tenisaču}} {{DEFAULTSORT:Federer, Roger}} [[Kategorija:Švicarski tenisači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Švico]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Švico]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni teniški hram slavnih]] shbh7nq3ydtm4tpmkfru3e0r3mtif8a 0 123889 6744791 6714902 2026-08-30T18:30:22Z MaksiKavsek 244409 +opomba 6744791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10106885_b4 | latd = 46 |latm = 6 |lats = 29.83 |latNS = N | longd = 15 |longm = 19 |longs = 59.16 |longEW = E |najdisi=Jurklošter |slika= |nadmorska=574,5 |povrsina=3,78 |prebivalstvo=64 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3273 |posta=Jurklošter |obcina=Laško |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} '''Jurklošter''', do leta 1972 '''Mišji Dol''' ({{jezik-de|Geyrach}} ali ''Georgenkloster'',<ref name=":0">{{Navedi knjigo |last=Kindermann |first=Joseph Karl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RC2BQC51 |title=Repertorium der Steyermärkischen Geschichte, Geographie, Topographie, Statistik und Naturhistorie |publisher=Franz Xav. Miller |year=1798 |location=Gradec |pages=181 |language=de, sl}}</ref> {{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Juriklošer}}<ref name=":0" />) je razloženo [[naselje]] v [[dolina|dolini]] ob sotočju [[Gračnica (reka)|Gračnice]] in Lahovgrabnice (Lahomščice) v [[občina Laško|Občini Laško]].<ref>''Slovenija, turistični vodnik''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.</ref> Od 1802 do 1860 je v Jurkloštru obratovala [[glažuta]]{{Efn|Tukajšnja glažuta je bila edina na Kozjanskem, ki je dobivala les po vodni [[Drča (priprava)|drči]] (riži). Najprej so izdelovali, kozarce, vaze, posodo, kasneje so asortiman razširili ter zdelovali izdelke iz finega brušenega stekla in okenske šipe; uporabljali so steklovino slabše kakovosti.<ref>{{Navedi splet |title=Zanimivosti |url=http://www.jurkloster.si/sl/zanimivosti.html |access-date=2026-08-30 |website=www.jurkloster.si}}</ref> Ob poroki Franca (''Franz'') Grohmana, 24. novembra 1818 je označen kot ''Inhaber der Glaſſ Fabrike in Geyrach''.<ref>{{Navedi splet |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02244 {{!}} 154 Razbor pod Lisco {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/razbor-pod-lisco/02244/?pg=31 |access-date=2026-08-30 |website=data.matricula-online.eu}}</ref>}} (iz nje je izšla sedanja [[Steklarna Hrastnik]]), nato [[papir]]nica, ki je bila ukinjena pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. == Umetnostni spomeniki == [[Slika:Kartuzija Jurklošter (5).jpg|thumb|Nekdanja kartuzija Jurklošter danes]] ===Kartuzija Jurklošter=== [[Kartuzija Jurklošter]], ki je bila v ustanovljena 1170, je bila ena od treh najstarejših srednjeevropskih kartuzij. Kartuzija je bila 1199 iz gospodarskih razlogov razpuščena, vendar pa leta 1209 ponovno obujena. Do leta 1227 sta bila postavljena enoladijska [[cerkev (zgradba)|cerkev]] in [[samostan]].<ref name="#1">''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> V samostanski cerkvi naj bi bila pokopana [[Veronika Deseniška]]. Dokončno so kartuzijo ukinili 1595 in samostan predali [[jezuiti|jezuitom]], po zatrtju jezuitskega reda leta 1780 so ga večji del podrli in konec 18. stoletja sezidali novo [[grad|graščino]] v [[barok|poznobaročnem]] slogu. Od leta 1773 do [[Zemljiška odveza|zemljiške odveze]] je bil tu sedež državnega [[Zemljiško gospostvo|zemljiškega gospostva]] ({{jezik-de|Staat Herrschaft}}).<ref>prim. [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=1045516 SI_ZAC/1031 Zbirka zemljiških knjig].</ref> == Izvor krajevnega imena == Srednjeveški zapisi kažejo na prvotno ''Jur(i)jova dolina'' ali ''Jur(i)jev dol'', kar vsebuje narečni svojilni pridevnik iz [[svetnik|svetniškega]] [[osebno ime|osebnega imena]] [[Jurij]]. Sv. Jurij je bil popularen srednjeveški svetnik, je zavetnik Ptuja in Pirana. Drugi del imenskega sklopa je slovenski ''klošter'' v pomenu [[samostan]].<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> V kraju je bil namreč v letih 1170 do 1595 [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|kartuzijanski]], od 1595 do 1780 pa [[Družba Jezusova|jezuitski]] samostan. V starih listinah se kraj prvič omenja okoli leta 1145 kot ''Geyrowe'' in leta 1203 kot ''Gyriov''. == NOB == Po osvoboditvi Jurkloštra 9. junija 1944 so na nekaj kilometrov oddaljeni ''Henini'' izvolili krajevni [[NOO]], prvi izvoljeni organ ljudske oblasti na tem območju. Graščino so [[partizani]] leta 1945 požgali. Od kompleksa sta ohranjena [[obrambni stolp]] in [[romanika|poznoromanska]] [[župnijska cerkev]] sv. Mavricija.<ref name="#1"/> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refsez}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Galerija == <gallery> Slika:Jurklošter_cerkev_1.jpg|Cerkev Slika:Altar of Jurklošter.jpg|Oltar </gallery> {{Laško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Laško]] {{normativna kontrola}} lmo0jcxl7dzl7tpf3f6vz1hts0guk2t 6744794 6744791 2026-08-30T18:34:15Z MaksiKavsek 244409 tn, pp 6744794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10106885_b4 | latd = 46 |latm = 6 |lats = 29.83 |latNS = N | longd = 15 |longm = 19 |longs = 59.16 |longEW = E |najdisi=Jurklošter |slika= |nadmorska=574,5 |povrsina=3,78 |prebivalstvo=64 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3273 |posta=Jurklošter |obcina=Laško |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} '''Jurklošter''', do leta 1972 '''Mišji Dol''' ({{jezik-de|Geyrach}} ali ''Georgenkloster'',<ref name=":0">{{Navedi knjigo |last=Kindermann |first=Joseph Karl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RC2BQC51 |title=Repertorium der Steyermärkischen Geschichte, Geographie, Topographie, Statistik und Naturhistorie |publisher=Franz Xav. Miller |year=1798 |location=Gradec |pages=181 |language=de, sl}}</ref> {{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Juriklošer}}<ref name=":0" />) je razloženo [[naselje]] v [[dolina|dolini]] ob sotočju [[Gračnica (reka)|Gračnice]] in Lahovgrabnice (Lahomščice) v [[občina Laško|Občini Laško]].<ref>''Slovenija, turistični vodnik''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.</ref> Od 1802 do 1860 je v Jurkloštru obratovala [[glažuta]]{{Efn|Tukajšnja glažuta je bila edina na Kozjanskem, ki je dobivala les po vodni [[Drča (priprava)|drči]] (riži). Najprej so izdelovali, kozarce, vaze, posodo, kasneje so asortiman razširili ter izdelovali izdelke iz finega brušenega stekla in okenske šipe; uporabljali so steklovino slabše kakovosti.<ref>{{Navedi splet |title=Zanimivosti |url=http://www.jurkloster.si/sl/zanimivosti.html |access-date=2026-08-30 |website=www.jurkloster.si}}</ref> Ob poroki 24. novembra 1818 je bil Franc Grohman označen kot lastnik steklarne v Jurkloštru (''Herr Franz Grohman Inhaber der Glaſſ Fabrike in Geyrach'').<ref>{{Navedi splet |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02244 {{!}} 154 Razbor pod Lisco {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/razbor-pod-lisco/02244/?pg=31 |access-date=2026-08-30 |website=data.matricula-online.eu}}</ref>}} (iz nje je izšla sedanja [[Steklarna Hrastnik]]), nato [[papir]]nica, ki je bila ukinjena pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. == Umetnostni spomeniki == [[Slika:Kartuzija Jurklošter (5).jpg|thumb|Nekdanja kartuzija Jurklošter danes]] ===Kartuzija Jurklošter=== [[Kartuzija Jurklošter]], ki je bila v ustanovljena 1170, je bila ena od treh najstarejših srednjeevropskih kartuzij. Kartuzija je bila 1199 iz gospodarskih razlogov razpuščena, vendar pa leta 1209 ponovno obujena. Do leta 1227 sta bila postavljena enoladijska [[cerkev (zgradba)|cerkev]] in [[samostan]].<ref name="#1">''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> V samostanski cerkvi naj bi bila pokopana [[Veronika Deseniška]]. Dokončno so kartuzijo ukinili 1595 in samostan predali [[jezuiti|jezuitom]], po zatrtju jezuitskega reda leta 1780 so ga večji del podrli in konec 18. stoletja sezidali novo [[grad|graščino]] v [[barok|poznobaročnem]] slogu. Od leta 1773 do [[Zemljiška odveza|zemljiške odveze]] je bil tu sedež državnega [[Zemljiško gospostvo|zemljiškega gospostva]] ({{jezik-de|Staat Herrschaft}}).<ref>prim. [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=1045516 SI_ZAC/1031 Zbirka zemljiških knjig].</ref> == Izvor krajevnega imena == Srednjeveški zapisi kažejo na prvotno ''Jur(i)jova dolina'' ali ''Jur(i)jev dol'', kar vsebuje narečni svojilni pridevnik iz [[svetnik|svetniškega]] [[osebno ime|osebnega imena]] [[Jurij]]. Sv. Jurij je bil popularen srednjeveški svetnik, je zavetnik Ptuja in Pirana. Drugi del imenskega sklopa je slovenski ''klošter'' v pomenu [[samostan]].<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> V kraju je bil namreč v letih 1170 do 1595 [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|kartuzijanski]], od 1595 do 1780 pa [[Družba Jezusova|jezuitski]] samostan. V starih listinah se kraj prvič omenja okoli leta 1145 kot ''Geyrowe'' in leta 1203 kot ''Gyriov''. == NOB == Po osvoboditvi Jurkloštra 9. junija 1944 so na nekaj kilometrov oddaljeni ''Henini'' izvolili krajevni [[NOO]], prvi izvoljeni organ ljudske oblasti na tem območju. Graščino so [[partizani]] leta 1945 požgali. Od kompleksa sta ohranjena [[obrambni stolp]] in [[romanika|poznoromanska]] [[župnijska cerkev]] sv. Mavricija.<ref name="#1"/> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refsez}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Galerija == <gallery> Slika:Jurklošter_cerkev_1.jpg|Cerkev Slika:Altar of Jurklošter.jpg|Oltar </gallery> {{Laško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Laško]] {{normativna kontrola}} 0jc7vdnhsq2bttcex91bpdtrob6ow81 0 130075 6744856 6664404 2026-08-30T22:42:50Z ~2026-44996-51 264415 6744856 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Petrovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in diplomirani [[inženir strojništva]], * [[17. april]] [[1944]], [[Blaubeuren]], [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]]. == Življenjepis == Leta [[1994]] je postal član [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]] kot nadomestni član (nadomestil je [[Herman Rigelnik|Hermana Rigelnika]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (predsednik; [[25. april]] [[1995]]-[[28. maj]] [[1996]]), * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (do 28. maja 1996), * [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]] (od 25. aprila 1995), * [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za poslovnik]] ([[6. oktober]] [[1994]]-25. april 1995), * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]] (od [[10. oktober|10. oktobra]] 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] (od [[6. oktober|6. oktobra]] 1994). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih inženirjev]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petrovič, Peter}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] fqmhpyzdtxxosggplqrr1dajnebsvtd 6744857 6744856 2026-08-30T22:43:32Z ~2026-44996-51 264415 6744857 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Petrovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[gospodarstvenik]], [[tabornik]], diplomirani [[inženir strojništva]], * [[17. april]] [[1944]], [[Blaubeuren]], [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]]. == Življenjepis == Leta [[1994]] je postal član [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]] kot nadomestni član (nadomestil je [[Herman Rigelnik|Hermana Rigelnika]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (predsednik; [[25. april]] [[1995]]-[[28. maj]] [[1996]]), * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (do 28. maja 1996), * [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]] (od 25. aprila 1995), * [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za poslovnik]] ([[6. oktober]] [[1994]]-25. april 1995), * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]] (od [[10. oktober|10. oktobra]] 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] (od [[6. oktober|6. oktobra]] 1994). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih inženirjev]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petrovič, Peter}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] k63af82lk5iuhq5z06ce7yw0z0mvl5m 6744858 6744857 2026-08-30T22:51:05Z ~2026-44996-51 264415 6744858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Petrovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[gospodarstvenik]], [[tabornik]], diplomirani [[inženir strojništva]], * [[17. april]] [[1944]], [[Blaubeuren]], [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]]. == Življenjepis == Leta [[1994]] je postal poslanec [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]] kot nadomestni član (nadomestil je [[Herman Rigelnik|Hermana Rigelnika]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (predsednik; [[25. april]] [[1995]]-[[28. maj]] [[1996]]), * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (do 28. maja 1996), * [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]] (od 25. aprila 1995), * [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za poslovnik]] ([[6. oktober]] [[1994]]-25. april 1995), * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]] (od [[10. oktober|10. oktobra]] 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] (od [[6. oktober|6. oktobra]] 1994). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih inženirjev]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petrovič, Peter}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] o7ntpivq0c8e7c11ra2b89isw9yixgx 6744859 6744858 2026-08-30T22:52:32Z ~2026-44996-51 264415 6744859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=avgust 2026}} '''Peter Petrovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[gospodarstvenik]], [[tabornik]], diplomirani [[inženir strojništva]], * [[17. april]] [[1944]], [[Blaubeuren]], [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]] - umrl [[avgust]] [[2026]]. == Življenjepis == Leta [[1994]] je postal poslanec [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]] kot nadomestni član (nadomestil je [[Herman Rigelnik|Hermana Rigelnika]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (predsednik; [[25. april]] [[1995]]-[[28. maj]] [[1996]]), * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (do 28. maja 1996), * [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]] (od 25. aprila 1995), * [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za poslovnik]] ([[6. oktober]] [[1994]]-25. april 1995), * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]] (od [[10. oktober|10. oktobra]] 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] (od [[6. oktober|6. oktobra]] 1994). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih inženirjev]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petrovič, Peter}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] ietfvdo1mzdhbe1aaxiwfsfl3c4bmhb 6744861 6744859 2026-08-30T22:56:34Z ~2026-44996-51 264415 6744861 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=avgust 2026}} '''Peter Petrovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[gospodarstvenik]], [[tabornik]], diplomirani [[inženir strojništva]], * [[17. april]] [[1944]], [[Blaubeuren]], [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]] - umrl [[avgust]] [[2026]], [[Slovenj Gradec]]?<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je nekdanji poslanec državnega zbora |url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-poslanec-peter-petrovic-700029 |access-date=2026-08-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> == Življenjepis == Leta [[1994]] je postal poslanec [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]] kot nadomestni član (nadomestil je [[Herman Rigelnik|Hermana Rigelnika]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (predsednik; [[25. april]] [[1995]]-[[28. maj]] [[1996]]), * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (do 28. maja 1996), * [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]] (od 25. aprila 1995), * [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za poslovnik]] ([[6. oktober]] [[1994]]-25. april 1995), * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]] (od [[10. oktober|10. oktobra]] 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] (od [[6. oktober|6. oktobra]] 1994). Drugič je bil poslanec v mandatnem obdobju 1996-2000, obakrat kot predstavnik stranke [[LDS]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih inženirjev]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petrovič, Peter}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] c70adzrsxwm79ywvmxysnx4g8aqxg9e 0 131750 6744696 5407070 2026-08-30T15:39:59Z VidicK01 193275 prenova v okviru LV26 6744696 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Bojan Homan |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |alma_mater= |children= |party=[[Slovenska demokratska stranka]] }} '''Bojan Homan''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[poslovnež]], * [[26. julij]] [[1969]], [[Kranj]]. Je dolgoletni član Mestnega sveta Mestne občine Kranj, od leta 2007 do 2014 je bil kranjski podžupan. Med letoma 2006 in 2008 je bil poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije. == Izobrazba in poklicna pot == Šolanje je zaključil na Srednji lesni šoli v Škofji Loki.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Občina dobila tri podžupane |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070614/C/306149983/obcina-dobila-tri-podzupane |access-date=2026-08-30 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> Po poklicu je komunalni inženir. Najprej se je zaposlil v Jelovici, nato pa vrsto let v Petrolu, kjer je bil tudi predsednik sindikalne enote in tako podrobno spoznal težave trgovskega poklica.<ref name=":0" /> Služboval je tudi kot poslovodja bencinskega servisa Voklo in nato do izvolitve za poslanca [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] kot samostojni podjetnik.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Bojan Homan |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20060101/C/301019984/bojan-homan |access-date=2026-08-30 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> == Politika == Homan je dolgoletni član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], v katero je vstopil že v času slovenske osamosvojitve.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Bojan HOMAN |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bojan-homan/ |access-date=2026-08-30 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |language=sl-SI}}</ref> Od leta 2002 je mestni svetnik [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] v svetniški skupini SDS, nazadnje je bil na položaj izvoljen leta 2022, ko je na petem mestu liste prejel 26 preferenčnih glasov.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-08-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Mestni svet · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/mestni-svet |access-date=2026-08-30 |website=kranj.si |language=sl}}</ref> Je tudi dolgoletni predsednik Gorenjske regijske koordinacije SDS in od oktobra 2025 predsednik Mestnega odbora SDS Kranj.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalni odbori |url=https://www.sds.si/o-sds/lokalni-odbori/ |access-date=2026-08-30 |website=SDS |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=EKSKLUZIVNO: BRANKO GRIMS KONČNO NI VEČ PREDSEDNIK KRANJSKE SDS, TO JE POSTAL BOJAN HOMAN |url=https://trma.si/kranjska-klobasa/ekskluzivno-branko-grims-koncno-ni-vec-predsednik-kranjske-sds-to-je-postal-bojan-homan-zraven-bil-tudi-jansa-najboljsi-titov-naslednik-glede-trajanja-funkcij/ |access-date=2026-08-30 |website=trma.si |language=sl}}</ref> === Poslanec v Državnem zboru === Leta [[2004]] je kot član SDS na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah]] prvič kandidiral za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. V okraju Kranj 2 je prejel 3.717 glasov (30,77 odstotka) in mandata prvotno ni osvojil, poslanec pa je postal 25. oktobra 2006 po odstopu [[Pavel Rupar|Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet |title=Volitve v državni zbor RS 2004 - Kranj II |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2004/html/rez_ka1.html |access-date=2026-08-30 |website=www.dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Bojan Homan namesto Ruparja |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/bojan-homan-namesto-ruparja |access-date=2026-08-30 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> V mandatu [[4. državni zbor Republike Slovenije|4. sklica Državnega zbora]] je bil član odborov za [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]], za [[Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije|delo, družino, socialne zadeve in invalide]] ter za [[Odbor za zadeve Evropske unije Državnega zbora Republike Slovenije|zadeve Evropske unije]].<ref name=":3" /> Na volitvah [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|leta 2008]] je nato prejel 3.730 glasov (28,5 odstotka), a za poslanca ni bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet |title=Volitve v državni zbor 2008 - Kranj II |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2008/rezultati/rez_ka1.html |access-date=2026-08-30 |website=www.dvk-rs.si}}</ref> Za poslanca je v istem okraju kandidiral tudi na več prihodnjih volitvah, a vsakokrat neuspešno. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je zbral 3.187 glasov (22,4 %), leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] ni kandidiral; leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] je nato prejel 2.410 glasov (22,1 %), leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] pa 2.911 glasov (19,6 %).<ref>{{Navedi splet |title=Predčasne volitve v državni zbor 2011 - SDS |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2011/rezultati/rez_ka1.html#1 |access-date=2026-08-30 |website=www.dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2018-06-15 |title=Izidi glasovanja po listah - SDS |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati |accessdate=2026-08-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-04-07 |title=Izidi glasovanja - SDS |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |accessdate=2026-08-30 |website=dvk-rs.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] ni kandidiral.<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatna lista SDS- Državnozborske volitve 2026 |url=https://www.sds.si/novica/kandidatna-lista-sds-drzavnozborske-volitve-2026/ |access-date=2026-08-30 |website=SDS |language=sl-SI}}</ref> === Podžupan Kranja === Leta 2007 je bil imenovan za podžupana [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] v času županskega mandata [[Damijan Perne|Damijana Perneta]], pri čemer je bil med drugim zadolžen za sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in razvojne projekte.<ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Posluh za krajevne skupnosti |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080426/C/304269917/posluh-za-krajevne-skupnosti |access-date=2026-08-30 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> Po lokalnih volitvah leta 2010 je funkcijo podžupana ohranil tudi v mandatu župana [[Mohor Bogataj|Mohorja Bogataja]].<ref>{{Navedi splet |title=Imenovani kranjski podžupani |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/imenovani-kranjski-podzupani-103820 |access-date=2026-08-30 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> Sprva jo je opravljal nepoklicno, junija 2011 pa je postal poklicni podžupan, pristojen predvsem za področje razvoja in investicij.<ref name=":1" /> Med pomembnejšimi projekti, pri katerih je sodeloval, je bil projekt GORKI, namenjen izgradnji in posodobitvi kanalizacijskega omrežja, čistilne naprave ter druge komunalne infrastrukture.<ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Dvomijo o projektu GORKI |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20121202/C/312029995/dvomijo-o-projektu-gorki |access-date=2026-08-30 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> Funkcijo podžupana je opravljal do oktobra 2014. Po koncu prvega podžupanskega mandata je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah leta 2010]] kot kandidat SDS s podporo [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] kandidiral za [[Župan Mestne občine Kranj|župana Mestne občine Kranj]].<ref>{{Navedi splet |title='Čas za spremembo' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/lokalne_volitve/cas-za-spremembo.html |access-date=2026-08-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Prejel je 3.419 glasov (18,1 odstotka) in zasedel tretje mesto med šestimi kandidati.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2010 |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_kranj.html |access-date=2026-08-30 |website=www.dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=FOTO&VIDEO: Šrot in Janković pometla s konkurenco {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/lokalne_volitve/gladki-zmagi-srota-in-jankovica.html |access-date=2026-08-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Zasebno == Živi v [[Zgornje Bitnje|Zgornjih Bitnjah]].<ref name=":3" /> Je poročen in ima dva otroka. Že od otroških let je član gasilskega društva. Več let je bil mladinski mentor in kasneje član upravnega odbora Gasilskega društva Bitnje.<ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Na pomoč z novim gasilskim vozilom |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090708/C/307089977/February |access-date=2026-08-30 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004-2008)]] {{4DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Homan, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] eaq4ppxm68aidafhxc7wve14mbfy6xf 0 143059 6744599 6701967 2026-08-30T12:40:33Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6744599 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Shizofrenija | Image = Cloth embroidered by a schizophrenia sufferer.jpg | Caption = Vezenina osebe z diagnozo shizofrenije | Width = | DiseasesDB = 11890 | ICD10 = {{ICD10|F|20||f|20}} | ICD9 = {{ICD9|295}} | ICDO = | OMIM = 181500 | MedlinePlus = 000928 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2072 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|520}} | MeshName = Shizofrenije | MeshNumber = F03.700.750 |}} '''Shizofrenija''' je [[duševna motnja]], za katero sta značilna razpad [[kognitivna psihologija|miselnih procesov]] in šibka [[čustvo|čustvena]] odzivnost.<ref>"Schizophrenia" Concise Medical Dictionary. [[Oxford University Press]], 2010. [http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199557141.001.0001/acref-9780199557141-e-9060 Oxford Reference Online, prepaid subscription.]</ref> Pogosti [[simptom]]i so med drugim neurejenost misli in [[blodnja|blodnje]] (na primer preganjalne oziroma paranoidne), prisluhi, otopela čustva in pomanjkanje [[motivacija|motivacije]]. Shizofrenija povzroča velike družbene in zaposlitvene težave. Simptomi se navadno pojavijo v zgodnji odrasli dobi, s splošno pojavnostjo 0,3−0,7 %.<ref name=Lancet09/> Diagnoza temelji na opaženem vedenju in pripovedi osebe. Dejavniki, ki prispevajo k nastanku shizofrenije, so [[genetika|dedni vzroki]], zgodnje okolje ter [[Psihologija|psihološki]] in socialni procesi. Nekatere snovi (zdravila, [[Psihoaktivna droga|droge]]) povzročajo simptome ali jih poslabšajo. Zaradi številnih možnih kombinacij simptomov so razpravljali, ali gre pri diagnozi za eno samo motnjo ali pa za spekter sindromov. Kljub [[etimologija|izvoru]] naziva iz [[stara grščina|grških]] korenov »skhizein«, ''razdeliti'' in »phrēn«, ''razum'' pri shizofreniji ne gre za »razcepljeno« ali »[[disociativna motnja identitete|multiplo osebnost]]«, kot javnost motnjo pogosto napačno razume.<ref name=BMJ07/> Nasprotno, izraz pomeni »razcep mentalnih funkcij«, ki ga znaki motnje kažejo.<ref>{{navedi knjigo |author= Baucum, Don |title= Psychology |year= 2006 |publisher= Barron's |location=Hauppauge, N.Y. |isbn=9780764134210|page=182|url=http://books.google.ca/books?id=iCVSdYdA36EC&pg=PA182|edition=2.}}</ref> Temelj zdravljenja shizofrenije so [[antipsihotik|antipsihotična zdravila]], ki predvsem zmanjšujejo dejavnost [[dopamin]]skih [[Receptor (biokemija)|receptorjev]]. Pomembno dopolnilo zdravljenja sta tudi [[psihoterapija]] ter poklicna in socialna rehabilitacija. V hujših primerih − ko gre za ogrožanje sebe in drugih − je lahko nujna [[neprostovoljna hospitalizacija]], vendar je bolnišnično zdravljenje zdaj krajše in manj pogosto, kot je bilo nekdaj.<ref name="BeckerKilian2006">{{cite journal |author=Becker T|author2=Kilian R|year=2006 |title=Psychiatric services for people with severe mental illness across western Europe: what can be generalized from current knowledge about differences in provision, costs and outcomes of mental health care? |journal=[[Acta Psychiatrica Scandinavica]] Supplement |volume=113 |pages=9–16 |pmid=16445476 |doi=10.1111/j.1600-0447.2005.00711.x |issue=429 | issn = 0001-690X }}</ref> Motnja v prvi vrsti vpliva na sposobnost [[mišljenje|mišljenja]], vendar običajno prispeva tudi h kroničnim vedenjskim in čustvenim težavam. Osebe s shizofrenijo imajo pogosto motnje, kot so [[depresija (razpoloženje)|depresija]] in [[tesnoba|anksiozne motnje]]. Življenjska pojavnost za motnje zaradi zlorabe [[Psihoaktivna droga|drog]] je skoraj 50 %.<ref name="Sim_et_al_2006">{{cite journal |author=Buckley PF|author2=Miller BJ|author3=Lehrer DS|author4=Castle DJ |title=Psychiatric comorbidities and schizophrenia |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-bulletin_2009-03_35_2/page/383|journal=Schizophr Bull |volume=35 |issue=2 |pages=383–402 |date=March 2009 | pmid=19011234 |pmc=2659306 |doi=10.1093/schbul/sbn135}}</ref> Socialne težave, kot so dolgotrajna brezposelnost, revščina in brezdomstvo, so pogoste. Povprečna [[pričakovana življenjska doba]] je pri osebah s to duševno motnjo od 12 do 15 let krajša kot pri osebah brez nje. To je posledica povečanih zdravstvenih težav in zvišane verjetnosti za [[samomor]] (okoli 5 %).<ref name=Lancet09/><ref name=Jop2010>{{cite journal|author=Hor K|author2=Taylor M|title=Suicide and schizophrenia: a systematic review of rates and risk factors |journal=Journal of psychopharmacology (Oxford, England)|date=November 2010|volume=24|issue=4 Suppl|pages=81–90|pmid=20923923|doi=10.1177/1359786810385490}}</ref> == Simptomi == Osebe s shizofrenijo lahko doživljajo [[halucinacije]] (največ poročajo o [[slušne halucinacije|prisluhih]]), imajo blodnje (pogosto so bizarne ali [[preganjalne blodnje|preganjalne]] narave) in motnje govora. Slednje se lahko kažejo kot popolna izguba zmožnosti pogovora, kot tvorba ohlapno povezanih stavkov in v hudih primerih kot ''shizofazija'' (»besedna solata«). Umik iz družbe, zapuščenost v oblačenju in osebni higieni ter izguba motivacije in razsodnosti so ravno tako pogosti znaki shizofrenije.<ref name="CarsonNursing">Carson VB (2000). [http://books.google.com/books?id=QM5rAAAAMAAJ Mental health nursing: the nurse-patient journey] W.B. Saunders. ISBN 978-0-7216-8053-8. p. 638.</ref> Pogosto je opaziti vzorec čustvenih težav, na primer pomanjkanje odzivnosti.<ref name="HirschWeinberger2003p21">{{navedi knjigo|author1=Hirsch SR|author2= Weinberger DR|title=Schizophrenia|url=http://books.google.com/books?id=x3fmsV55rigC&pg=PA21|year= 2003|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-0-632-06388-8|page=21}}</ref> Okrnjena družbena kognitivnost<ref>{{cite journal |author=Brunet-Gouet E|author2=Decety J |title=Social brain dysfunctions in schizophrenia: a review of neuroimaging studies |journal=Psychiatry Res |volume=148 |issue=2–3 |pages=75–92 |date=December 2006 |pmid=17088049 |doi=10.1016/j.pscychresns.2006.05.001}}</ref> in znaki paranoidnosti sta spremljajoča pojava shizofrenije; običajno pride do socialne izolacije.<ref name="HirschWeinberger2003p481">{{navedi knjigo|author1=Hirsch SR|author2= Weinberger DR|title=Schizophrenia|url=http://books.google.com/books?id=x3fmsV55rigC&pg=PA21|year= 2003|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-0-632-06388-8|page=481}}</ref> Prav tako pogosto pride do težav v delovnem in dolgoročnem [[spomin]]u, v [[izvršilne funkcije|izvršilnih funkcijah]] in v hitrosti [[Obdelava podatkov|obdelave podatkov]].<ref name=Lancet09/> V enem od neobičajnih tipov motnje lahko oseba kaže znake [[katatonija|katatonije]]: je nema, ostaja negibna v nenavadnih položajih ali pa je brez razloga vznemirjena.<ref>{{cite journal |author=Ungvari GS|author2=Caroff SN|author3=Gerevich J |title=The catatonia conundrum: evidence of psychomotor phenomena as a symptom dimension in psychotic disorders |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-bulletin_2010-03_36_2/page/231|journal=Schizophr Bull |volume=36 |issue=2 |pages=231–8 |date=March 2010 |pmid=19776208 |doi=10.1093/schbul/sbp105}}</ref> Približno 30 do 50 % oseb s shizofrenijo se motnje ne zaveda − svojega stanja ali zdravljenja zanj ne sprejemajo.<ref>{{cite journal|author=Baier M|title=Insight in schizophrenia: a review|journal=Current psychiatry reports|date=August 2010|volume=12|issue=4|pages=356–61|pmid=20526897|doi=10.1007/s11920-010-0125-7}}</ref> Zdravljenje lahko do neke mere vpliva na to, ali se oseba stanja zave.<ref>{{cite journal|author=Pijnenborg GH|author2=van Donkersgoed RJ|author3=David AS|author4=Aleman A|title=Changes in insight during treatment for psychotic disorders: a meta-analysis|journal=Schizophrenia research|date=March 2013|volume=144|issue=1–3|pages=109–17|pmid=23305612|doi=10.1016/j.schres.2012.11.018}}</ref> Osebe s shizofrenijo pogosto težko dojemajo čustva, kot jih izraža človeški obraz.<ref>{{cite journal |author=Kohler CG|author2=Walker JB|author3=Martin EA|author4=Healey KM|author5=Moberg PJ |title=Facial emotion perception in schizophrenia: a meta-analytic review |journal=Schizophr Bull |volume=36 |issue=5 |pages=1009–19 |date=September 2010 |pmid=19329561 |pmc=2930336 |doi=10.1093/schbul/sbn192 |url=http://schizophreniabulletin.oxfordjournals.org/content/36/5/1009.full}}</ref> === Pozitivni in negativni simptomi === Shizofrenija se pogosto opisuje na osnovi pozitivnih in negativnih (ali deficitarnih) simptomov.<ref name="Sims_2002">{{navedi knjigo |author=Sims A |title=Symptoms in the mind: an introduction to descriptive psychopathology |url=https://archive.org/details/symptomsinmindin0000sims_o2s8 |publisher=W. B. Saunders |location=Philadelphia |year=2002 |isbn=0-7020-2627-1 }}</ref> Med pozitivne simptome štejemo znake, ki jih osebe brez motnje običajno ne kažejo, so pa prisotni pri osebah s shizofrenijo. Mednje spadajo blodnje, neurejene misli in govor, halucinacije tipa, sluha, pa tudi voha in okusa, ki se običajno obravnavajo kot manifestacije [[psihoza|psihoze]].<ref>Kneisl C. and Trigoboff E. (2009). Contemporary Psychiatric- Mental Health Nursing. 2nd edition. London: Pearson Prentice Ltd. p. 371</ref> Halucinacije so tipično povezane z vsebino blodnje.<ref name=DSM299/> Pozitivni simptomi se običajno dobro odzivajo na zdravila.<ref name="DSM299">American Psychiatric Association. Task Force on DSM-IV. (2000). Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-IV-TR. American Psychiatric Pub. ISBN 978-0-89042-025-6. p. 299</ref> Negativni simptomi so primanjkljaji normalnih čustvenih odzivov ali drugih miselnih procesov; na zdravila se slabše odzivajo.<ref name=CarsonNursing/> Pogosti negativni simptomi so ravnodušni izrazi ali zadušeno čustvovanje, revnost govora, [[anhedonija|nezmožnost doživljanja veselja]], [[asocialnost|pomanjkanje želje po stiku z ljudmi]] in pomanjkanje motivacije. Negativni simptomi bolj kot pozitivni slabšajo kakovost življenja, funkcionalno sposobnost in povečujejo obremenjenost bližnjih.<ref>{{cite journal |author=Velligan DI |author2=Alphs LD |title=Negative Symptoms in Schizophrenia: The Importance of Identification and Treatment |journal=Psychiatric Times |volume=25 |issue=3 |date=1 March 2008 |url=http://www.psychiatrictimes.com/schizophrenia/article/10168/1147581 |access-date=2014-03-13 |archive-date=2009-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091006015627/http://www.psychiatrictimes.com/schizophrenia/article/10168/1147581 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091006015627/http://www.psychiatrictimes.com/schizophrenia/article/10168/1147581 |date=2009-10-06 }}</ref> Osebe z bolj izraženimi negativnimi simptomi so bile pred pojavom motnje pogosto slabo prilagodljive in njihov odziv na zdravila je pogosto omejen.<ref name=CarsonNursing/><ref name=AFP10/> === Pojav motnje === Pozna adolescenca in zgodnja odraslost sta najpogostejši obdobji, ko se shizofrenija pojavi,<ref name=Lancet09>{{cite journal |author1=van Os J |authorlink1=Jim van Os |author2=Kapur S |title=Schizophrenia |journal=Lancet |volume=374 |issue=9690 |pages=635–45 |date=August 2009 |pmid=19700006 |doi=10.1016/S0140-6736(09)60995-8 |url=http://xa.yimg.com/kq/groups/19525360/611943554/name/Schizophrenia+-+The+Lancet.pdf |access-date=2013-02-20 |archive-date=2013-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130623065810/http://xa.yimg.com/kq/groups/19525360/611943554/name/Schizophrenia+-+The+Lancet.pdf |url-status=dead }}</ref> saj gre za kritična leta v socialnem in poklicnem razvoju ravnokar odraslega človeka.<ref name="Addington_et_al_2007"/> Pri 40 % moških in 23 % žensk z diagnozo shizofrenije se motnja pojavi pred starostjo 19 let.<ref name=Cullen>{{cite journal |author=Cullen KR |author2=Kumra S |author3=Regan J |display-authors=etal |title=Atypical Antipsychotics for Treatment of Schizophrenia Spectrum Disorders |journal=Psychiatric Times |volume=25 |issue=3 |year=2008 |url=http://www.psychiatrictimes.com/schizophrenia/article/10168/1147536 |access-date=2014-03-13 |archive-date=2008-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081228153056/http://www.psychiatrictimes.com/schizophrenia/article/10168/1147536 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081228153056/http://www.psychiatrictimes.com/schizophrenia/article/10168/1147536 |date=2008-12-28 }}</ref> Da bi se zmanjšale s shizofrenijo povezane razvojne motnje, so se zadnje čase številne raziskave ukvarjale z odkrivanjem in zdravljenjem motnje v njeni prodromalni fazi, t. j. pred njenim nastopom. Motnjo so uspeli napovedati tudi do 30 mesecev pred pojavom simptomov.<ref name="Addington_et_al_2007">{{cite journal |author=Addington J|author2=Cadenhead KS|author3=Cannon TD|display-authors=etal|year=2007|title=North American prodrome longitudinal study: a collaborative multisite approach to prodromal schizophrenia research |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-bulletin_2007-05_33_3/page/665|journal=[[Schizophrenia Bulletin]] |volume=33 | issue=3 |pages=665–72 |pmid=17255119|doi=10.1093/schbul/sbl075 |pmc=2526151}}</ref> Pri osebah, pri katerih pride do razvoja shizofrenije, se lahko v prodromalni fazi pojavijo prehodni ali samoomejujoči psihotični<ref name="Amminger_et_al_2006">{{cite journal |author=Amminger GP|author2=Leicester S|author3=Yung AR|display-authors=etal |year=2006 |title=Early onset of symptoms predicts conversion to non-affective psychosis in ultra-high risk individuals |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-research_2006-05_84_1/page/67|journal=[[Schizophrenia Research]] |volume=84 | issue=1 |pages=67–76 |pmid=16677803 |doi=10.1016/j.schres.2006.02.018}}</ref> in nespecifični simptomi, kot so umikanje iz družbe, razdražljivost, [[disforija]]<ref name="ParnasJorgensen1989">{{cite journal |author=Parnas J|author2=Jorgensen A |year=1989 |title=Pre-morbid psychopathology in schizophrenia spectrum |journal=[[British Journal of Psychiatry]] |volume=115 |pages=623–7 |pmid=2611591}}</ref> in nerodnost.<ref name=Coyle>{{navedi knjigo |author=Coyle, Joseph |editor= Siegal, George J |display-authors=etal |title=Basic Neurochemistry: Molecular, Cellular and Medical Aspects |url=https://archive.org/details/basicneurochemis0000unse_y3l1 |edition=7. |year=2006 |publisher=Elsevier Academic Press |location=Burlington, MA |isbn=0-12-088397-X |pages=[https://archive.org/details/basicneurochemis0000unse_y3l1/page/876 876]–78 |chapter=Chapter 54: The Neurochemistry of Schizophrenia}}</ref> == Vzroki == Pri razvoju shizofrenije so pomembni genetski in okoljski dejavniki.<ref name="Lancet09" /><ref name="BMJ07" /> Osebe z družinsko anamnezo shizofrenije, ki imajo prehodno psihozo, imajo 20−40 % možnosti, da se jim motnjo diagnosticira eno leto kasneje.<ref name="Drake_Lewis_2005">{{cite journal |author=Drake RJ|author2=Lewis SW |title=Early detection of schizophrenia |journal=Current Opinion in Psychiatry |volume=18 |issue=2 |pages=147–50 |date=March 2005 |pmid=16639167 |doi=10.1097/00001504-200503000-00007}}</ref> === Genetski vplivi === Ocene [[dednost]]i se med seboj razlikujejo, ker je težko ločiti učinke genetike in okolja;<ref name="ODonovan_et_al_2003">{{cite journal |author=O'Donovan MC|author2=Williams NM|author3=Owen MJ |title=Recent advances in the genetics of schizophrenia |journal=Hum. Mol. Genet. |volume=12 Spec No 2 |pages=R125–33 |date=October 2003 |pmid=12952866 |doi=10.1093/hmg/ddg302}}</ref> navaja se povprečje 0,80.<ref name=Her2011/> Največje tveganje za razvoj shizofrenije predstavlja sorodstvo z osebo s shizofrenijo v prvem kolenu (tveganje je 6,5 %), več kot 40 % [[dvojčki|enojajčnih dvojčkov]] z bratom ali sestro, ki ima shizofrenijo, je prizadetih.<ref name=BMJ07/> Če je prizadet eden od staršev, je tveganje približno 13 %, če sta prizadeta oba, je tveganje skoraj 50 %.<ref name=Her2011>{{navedi knjigo|author=Herson M|title=Adult psychopathology and diagnosis |year=2011 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=9781118138847 |url=http://books.google.ca/books?id=iJtzm1KfU5oC&pg=PT282 |chapter= Etiological considerations}}</ref> Verjetno so vpleteni številni [[geni]], vsak od njih vpliva le malo in njihova pot prenosa in način izražanja sta neznana.<ref name=BMJ07/> Predlagali so številne kandidatne gene, določene variacije v številu kopij, gen ''[[NOTCH4]]'' in lokacije histonskih beljakovin.<ref name=Genes10>{{cite journal |author=McLaren JA|author2=Silins E|author3=Hutchinson D|author4=Mattick RP|author5=Hall W |title=Assessing evidence for a causal link between cannabis and psychosis: a review of cohort studies |journal=Int. J. Drug Policy |volume=21 |issue=1 |pages=10–9 |date=January 2010 |pmid=19783132 |doi=10.1016/j.drugpo.2009.09.001 |url=}}</ref> Z motnjo povezujejo tudi številne asociacije na nivoju genoma, kot je [[cinkov prst]] 804A.<ref>{{cite journal |author=O'Donovan MC|author2=Craddock NJ|author3=Owen MJ |title=Genetics of psychosis; insights from views across the genome |journal=Hum. Genet. |volume=126 |issue=1 |pages=3–12 |date=July 2009 |pmid=19521722 |doi=10.1007/s00439-009-0703-0}}</ref> Zdi se, da se genetski vzroki za shizofrenijo in [[bipolarna motnja|bipolarno motnjo]] prekrivajo.<ref>{{cite journal | author = Craddock N|author2=Owen MJ | title = The Kraepelinian dichotomy - going, going... But still not gone | journal = The British Journal of Psychiatry | volume = 196 | pages = 92–95| year = 2010 | doi = 10.1192/bjp.bp.109.073429 | pmid=20118450 | pmc=2815936}}</ref> Vse jasneje postaja, da genetska arhitektura shizofrenije vključuje tako pogoste kot tudi neobičajne variacije.<ref>{{cite journal | author = Moore S|author2=Kelleher E|author3=Corvin A. | title = The shock of the new: progress in schizophrenia genomics | journal = Current Genomics | volume = 12 |issue= 7 | pages = 516–24 | year = 2011 | doi = 10.2174/138920211797904089 | pmid=22547958 |pmc= 3219846 }}</ref> Ob predpostavki dednosti se [[evolucijska psihologija]] sprašuje, kako je prišlo do razvoja genov, ki povečujejo verjetnost za psihozo, saj je motnja z evolucijskega vidika maladaptivna. Ena od idej je, da so geni vpleteni v razvoj [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]] in človeške narave; za zdaj pa gre pri tej in pri podobnih idejah le za hipoteze.<ref name="pmid18502103">{{cite journal |author=Crow TJ |title=The 'big bang' theory of the origin of psychosis and the faculty of language |journal=[[Schizophrenia Research]] |volume=102 |issue=1–3 |pages=31–52 |date=July 2008 |pmid=18502103 |doi=10.1016/j.schres.2008.03.010 }}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Clinical Handbook of Schizophrenia|url=https://archive.org/details/clinicalhandbook00mues|year=2008|isbn=1-59385-652-0|pages=[https://archive.org/details/clinicalhandbook00mues/page/n43 22]–23|author=Mueser KT|author2=Jeste DV|publisher=Guilford Press|location=New York}}</ref> === Vplivi okolja === Okoljski dejavniki, ki se povezujejo z razvojem shizofrenije, so med drugim bivalno okolje, uporaba drog in predporodni stresni dejavniki.<ref name=Lancet09/> Zdi se, da slog starševstva ni zelo vpliven, čeprav gre osebam, ki so jih starši podpirali, bolje kot tistim, katerih starši so bili kritični ali sovražni.<ref name=BMJ07/> Življenje v urbanem okolju, tako med otroštvom kot v odrasli dobi, podvaja tveganje za shizofrenijo,<ref name=Lancet09/><ref name=BMJ07/> četudi se upošteva uporabo drog, etnično skupino in velikost družbene plasti.<ref name="fn_19">{{cite journal |author=Van Os J |year=2004 |title=Does the urban environment cause psychosis? |journal=[[British Journal of Psychiatry]] |volume=184 | issue=4 |pages=287–288 |pmid=15056569 |doi=10.1192/bjp.184.4.287}}</ref> Med pomembne dejavnike spadata tudi [[družbena osamitev]] in priseljevanje v zvezi s socialno stisko, rasno [[diskriminacija|diskriminacijo]], družinsko disfunkcijo, [[brezposelnost|brezposelnostjo]] in slabimi stanovanjskimi razmerami.<ref name=BMJ07/><ref name="Selten_et_al_2007">{{cite journal |author=Selten JP|author2=Cantor-Graae E|author3=Kahn RS |date=March 2007 |title=Migration and schizophrenia |journal=Current Opinion in Psychiatry |volume=20 |issue=2 |pages=111–115 |pmid=17278906 |doi=10.1097/YCO.0b013e328017f68e}}</ref> ==== Uporaba drog ==== Približno polovica obolelih za shizofrenijo uživa droge ali pretirava s pitjem alkohola.<ref name=Gregg2007/> [[Amfetamin]], kokain in v manjši meri alkohol lahko povzročijo psihoze, ki kažejo shizofreniji zelo podobno sliko.<ref name=BMJ07/><ref name=alcohol>{{navedi splet|url=http://www.emedicine.com/med/topic3113.htm |title=Alcohol-Related Psychosis |accessdate=27 September 2006 |author=Larson, Michael |date=30 March 2006 |work=eMedicine |publisher=WebMD}}</ref> Čeprav na splošno [[nikotin]]a ne prištevajo med vzroke motnje, ga osebe s shizofrenijo uživajo ([[Kajenje tobaka|kadijo]]) v veliko večji meri kot splošna populacija.<ref>{{cite journal |author=Sagud M|author2=Mihaljević-Peles A|author3=Mück-Seler D|display-authors=etal |title=Smoking and schizophrenia |journal=Psychiatr Danub |volume=21 |issue=3 |pages=371–5 |date=September 2009 |pmid=19794359 |url= http://www.hdbp.org/psychiatria_danubina/pdf/dnb_vol21_no3/dnb_vol21_no3_371.pdf}}</ref> [[Zloraba alkohola]] lahko občasno povzroči razvoj kronične psihotične motnje zaradi ponavljajoče se odtegnitve snovi.<ref name=emedicine>{{EMedicine|med|3113|Alcohol-Related Psychosis}}</ref> Uživanje alkohola z zgodnejšim pojavom psihoze ni povezano.<ref name=Large2011>{{cite journal |author=Large M|author2=Sharma S|author3=Compton MT|author4=Slade T|author5=Nielssen O |title=Cannabis use and earlier onset of psychosis: a systematic meta-analysis |journal=Arch. Gen. Psychiatry |volume=68 |issue=6 |pages=555–61 |date=June 2011 |pmid=21300939 |doi=10.1001/archgenpsychiatry.2011.5}}</ref> Pomemben delež oseb s shizofrenijo uživa [[marihuana|marihuano]] za blaženje simptomov motnje.<ref name=Gregg2007/> Marihuana lahko prispeva k shizofreniji,<ref name=Chadwick2013>{{cite journal |author=Chadwick B|author2=Miller ML|author3=Hurd YL |title=Cannabis Use during Adolescent Development: Susceptibility to Psychiatric Illness |journal=Front Psychiatry |volume=4 |issue= |pages=129 |year=2013 |pmid=24133461 |pmc=3796318 |doi=10.3389/fpsyt.2013.00129|type=Review}}</ref><ref name=Niesink2013>{{cite journal |author=Niesink RJ|author2=van Laar MW |title=Does cannabidiol protect against adverse psychological effects of THC? |journal=Frontiers in Psychiatry |volume=4 |pages=130 |year=2013 |pmid=24137134 |pmc=3797438 |doi=10.3389/fpsyt.2013.00130|type=Review }}</ref><ref name=Parakh2013>{{cite journal |author=Parakh P|author2=Basu D |title=Cannabis and psychosis: have we found the missing links? |journal=Asian Journal of Psychiatry |volume=6 |issue=4 |pages=281–7 |date= August 2013 |pmid=23810133 |doi=10.1016/j.ajp.2013.03.012|type=Review| quote=Cannabis acts as a component cause of psychosis, that is, it increases the risk of psychosis in people with certain genetic or environmental vulnerabilities, though by itself, it is neither a sufficient nor a necessary cause of psychosis.}}</ref> sama po sebi pa je ne more povzročiti;<ref name=Parakh2013/> raba marihuane ni ne nujen, ne zadosten razlog za razvoj nobene od oblik psihoze.<ref name=Parakh2013/> Zgodnja izpostavljenost kanabisu možganov, ki se še razvijajo, povečuje tveganje za shizofrenijo,<ref name=Chadwick2013/> pri čemer pa je težko kvantificirati, kolikšno je povečanje tveganja.<ref name=Chadwick2013/><ref name=Niesink2013/> Le majhen delež oseb, ki zgodaj začenjajo z uživanjem marihuane za zabavo, razvije v odraslem obdobju shizoafektivno motnjo.<ref name=Niesink2013/> Prisotnost določenih genov ali že obstoječe psihopatološko stanje pri prizadeti osebi lahko povečata tveganje.<ref name= Chadwick2013/><ref name=Parakh2013/> Višji odmerki in večja pogostost uporabe so kazalniki za povečano tveganje kroničnih psihoz.<ref name=Niesink2013/> [[Tetrahidrokanabinol]] (THC) in [[kanabidiol]] (CBD) imata nasprotujoče si učinke; CBD je antipsihotik z zaščitnimi lastnostmi za živce in preprečuje negativne učinke THC-ja.<ref name=Niesink2013/> Druga mamila lahko osebe s shizofrenijo uporabljajo kot sredstvo za spopadanje z depresijo, tesnobo, dolgočasjem in osamljenostjo.<ref name=Gregg2007>{{cite journal |author=Gregg L|author2=Barrowclough C|author3=Haddock G |year=2007 |title= Reasons for increased substance use in psychosis |url=https://archive.org/details/sim_clinical-psychology-review_2007-05_27_4/page/494|journal= Clin Psychol Rev |volume=27 |issue=4 |pages=494–510 |pmid=17240501 |doi=10.1016/j.cpr.2006.09.004}}</ref><ref name=Leweke08>{{cite journal |author=Leweke FM|author2=Koethe D |title=Cannabis and psychiatric disorders: it is not only addiction |journal=Addict Biol |volume=13 |issue=2 |pages=264–75 |date=June 2008 |pmid=18482435 |doi=10.1111/j.1369-1600.2008.00106.x |url=}}</ref> ==== Razvojni dejavniki ==== Dejavniki, kot so hipoksija in okužbe, stres in nedohranjenost matere med nosečnostjo, lahko povzročijo rahlo povečanje tveganja za shizofrenijo kasneje v življenju.<ref name=Lancet09/> Za osebe z diagnozo shizofrenije je bolj verjetno, da so se rodili pozimi ali spomladi (vsaj na severni polobli), kar je lahko posledica povečane izpostavljenosti virusom ''in utero''.<ref name=BMJ07/> Povečanje tveganja znaša okoli 5 do 8 %.<ref name=yolken>{{cite journal|journal=Herpes |date=Jun 2004 |volume=11 |issue=Suppl 2 |pages=83A–88A |title=Viruses and schizophrenia: a focus on herpes simplex virus|url=http://www.stanleylab.org/publications/VIRUSES.asp |author=Yolken R. |pmid=15319094}}</ref> == Mehanizmi == Mnogokrat so že poskušali pojasniti povezavo med spremembami v delovanju možganov in shizofrenijo.<ref name="Lancet09" /> Najpogostejša je dopaminska hipoteza, po kateri je vzrok za psihozo v možganih, ki napačno sprožanje dopaminergičnih nevronov interpretirajo napačno.<ref name="Lancet09" /> === Psihološki mehanizmi === Razvoj in obstoj shizofrenije so povezali z mnogimi psihološkimi mehanizmi. Pri osebah z diagnozo in pri osebah s povečano verjetnostjo za motnjo so ugotovili kognitivni zamik, posebno kadar so bili pod stresom in v negotovih položajih.<ref>{{cite journal |author=Broome MR|author2=Woolley JB|author3=Tabraham P|display-authors=etal |title=What causes the onset of psychosis? |journal=Schizophr. Res. |volume=79 |issue=1 |pages=23–34 |date=November 2005 |pmid=16198238 |doi=10.1016/j.schres.2005.02.007}}</ref> Nekatere kognitivne funkcije morda odražajo globalne nevrokognitivne primanjkljaje, kot je izguba spomina, spet druge pa so morda povezane s konkretnimi težavami in izkušnjami.<ref name="Bentall_et_al_2007">{{cite journal |author=Bentall RP|author2=Fernyhough C|author3=Morrison AP|author4=Lewis S|author5=Corcoran R |year=2007 |title=Prospects for a cognitive-developmental account of psychotic experiences |url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-clinical-psychology_2007-06_46_2/page/155|journal=Br J Clin Psychol |volume=46 | issue=Pt 2 |pages=155–73 |pmid=17524210 | doi = 10.1348/014466506X123011}}</ref><ref name="Kurtz_2005">{{cite journal |author=Kurtz MM |year=2005 |title=Neurocognitive impairment across the lifespan in schizophrenia: an update |journal=[[Schizophrenia Research]] |volume=74 | issue=1 |pages=15–26 |pmid=15694750 |doi=10.1016/j.schres.2004.07.005}}</ref> Nedavne ugotovitve kažejo, da se številni posamezniki z diagnozo shizofrenije kljub otopelemu videzu čustveno odzivajo, še posebno na stresne ali negativne dražljaje; te vrste občutljivost lahko povzroči ranljivost osebe za simptome ali motnjo.<ref name="schizophrenia1">{{cite journal |author=Cohen AS|author2=Docherty NM |year=2004 |title=Affective reactivity of speech and emotional experience in patients with schizophrenia |journal=[[Schizophrenia Research]] |volume=69 | issue=1 |pages=7–14 |pmid=15145465 |doi=10.1016/S0920-9964(03)00069-0 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Horan WP|author2=Blanchard JJ |year=2003 |title=Emotional responses to psychosocial stress in schizophrenia: the role of individual differences in affective traits and coping |journal=[[Schizophrenia Research]] |volume=60 | issue=2–3 |pages=271–83 |pmid=12591589 |doi=10.1016/S0920-9964(02)00227-X}}</ref> Nekateri podatki kažejo, da lahko vsebina prividov in psihotičnih izkušenj odraža čustvene vzroke za motnje in da njihovo doživljanje lahko vpliva na simptomatiko.<ref>{{cite journal |author=Smith B|author2=Fowler DG|author3=Freeman D|display-authors=etal |title=Emotion and psychosis: links between depression, self-esteem, negative schematic beliefs and delusions and hallucinations |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-research_2006-09_86_1-3/page/181|journal=Schizophr. Res. |volume=86 |issue=1–3 |pages=181–8 |date=September 2006 |pmid=16857346 |doi=10.1016/j.schres.2006.06.018}}</ref><ref>{{cite journal |author=Beck, AT |year=2004 |title=A Cognitive Model of Schizophrenia |journal=Journal of Cognitive Psychotherapy |volume=18 | issue=3 |pages=281–88 | doi = 10.1891/jcop.18.3.281.65649}}</ref><ref>{{cite journal |author=Bell V|author2= Halligan PW|author3=Ellis HD |year=2006 |title=Explaining delusions: a cognitive perspective |journal=[[Trends (journals)|Trends in Cognitive Science]] |volume=10 | issue=5 |pages=219–26 |pmid=16600666 |doi=10.1016/j.tics.2006.03.004}}</ref> Uporaba ''varnega vedenja'', s katerim naj bi se izognili navideznim grožnjam, lahko prispeva h kroničnemu značaju zablod.<ref name="Freeman_BRT_2007">{{cite journal |author=Freeman D|author2=Garety PA|author3=Kuipers E|author4=Fowler D|author5=Bebbington PE|author6=Dunn G |title=Acting on persecutory delusions: the importance of safety seeking |journal=Behav Res Ther |volume=45 |issue=1 |pages=89–99 |date=January 2007 |pmid=16530161 |doi=10.1016/j.brat.2006.01.014 |url=https://archive.org/details/sim_behaviour-research-and-therapy_2007-01_45_1/page/89}}</ref> Še en dokaz več za vlogo psiholoških mehanizmov so učinki [[psihoterapija|psihoterapije]] na simptome shizofrenije.<ref>{{cite journal |author=Kuipers E|author2=Garety P|author3=Fowler D|author4=Freeman D|author5=Dunn G|author6=Bebbington P |title=Cognitive, emotional, and social processes in psychosis: refining cognitive behavioral therapy for persistent positive symptoms |journal=Schizophr Bull |volume=32 Suppl 1 |pages=S24–31 |date=October 2006 |pmid=16885206 |pmc=2632539 |doi=10.1093/schbul/sbl014 }}</ref> === Nevrološki mehanizmi === [[Slika:Schizophrenia fMRI working memory.jpg|thumb|Funkcionalna preiskava z magnentno resonanco (fMRI) in druge metode radiologije možganov omogočajo raziskave razlik v aktivnosti možganov oseb s shizofrenijo. Področja, ki so bila aktivnejša pri zdravih kot pri osebah s shizofrenijo, so prikazana v oranžni barvi.]] Shizofrenijo povezujejo s komaj opaznimi razlikami v strukturi možganov, ki so prisotne v 40 do 50 % primerov, in v kemiji možganov med akutnimi psihotičnimi stanji.<ref name=Lancet09/> Študije na osnovi nevropsiholoških testov in slikovnih preiskav možganov kot sta [[Radiologija#Slikanje z magnetno resonanco|fMRI]] in [[Pozitronska emisijska tomografija|PET]], s katerimi so raziskovali funkcionalne razlike v delovanje možganov, so pokazale, da se razlike najpogosteje nahajajo [[Čelni reženj|čelnih režnjih]], [[hipokampus]]u in v [[Senčni reženj|senčnih režnjih]].<ref>{{navedi knjigo |year=2006 |last1=Kircher |first1=Tilo T.J. |first2=Renate |last2=Thienel |title=The Boundaries of Consciousness |isbn=0-444-52876-8 |page=302 |url=http://books.google.com/?id=YHGacGKyVbYC&pg=PA302 |chapter=Functional brain imaging of symptoms and cognition in schizophrenia |publisher=Elsevier |location=Amsterdam}}</ref> Poročali so o zmanjšanju prostornine možganov, ki je manjše od zmanjšanja pri [[Alzheimerjeva bolezen|Alzheimerjevi bolezni]], in sicer na območju frontalne skorje in senčnih režnjev. Vprašljivo je, ali so spremembe prostornine napredovale ali gre za stanje, ki je bilo prisotno že pred pojavom motnje.<ref name=Coyle/> Te razlike so povezane z nevrokognitivnim primanjkljajem, ki se pogosto povezuje s shizofrenijo.<ref name="Green2006">{{cite journal |author=Green MF |year=2006 |title=Cognitive impairment and functional outcome in schizophrenia and bipolar disorder|journal=Journal of Clinical Psychiatry |volume=67 | issue=Suppl 9 |pages=3–8 |pmid=16965182}}</ref> Glede na to, da gre za spremembe v omrežju nevronov, obstaja alternativna hipoteza, po kateri je shizofrenijo treba razumeti kot zbirko motenj, nastalih med razvojem organa.<ref name=Insel_2010>{{cite journal |author=Insel TR |title=Rethinking schizophrenia |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2010-11-11_468_7321/page/186 |journal=Nature |volume=468 |issue=7321 |pages=187–93 |date=November 2010 |pmid=21068826 |doi=10.1038/nature09552 }}</ref> Posebna pozornost je bila namenjena delovanju dopamina v mezolimbični poti možganov. Ta usmeritev je v veliki meri posledica naključnega odkritja, da lahko [[fenotiazin|fenotiazinska zdravila]], ki zavirajo delovanje dopamina, zmanjšajo psihotične simptome. Hipotezo potrjuje tudi dejstvo, da lahko amfetamini, ki sprožajo sproščanje dopamina, poslabšajo psihotične simptome pri shizofreniji.<ref name="Laruelle_et_al_1996">{{cite journal |author=Laruelle M|author2=Abi-Dargham A|author3=van Dyck CH|display-authors=etal |title=Single photon emission computerized tomography imaging of amphetamine-induced dopamine release in drug-free schizophrenic subjects |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1996-08-20_93_17/page/9235|journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=93 |issue=17 |pages=9235–40 |date=August 1996 |pmid=8799184 |pmc=38625 |doi= 10.1073/pnas.93.17.9235}}</ref> Vplivna dopaminska hipoteza shizofrenije razlaga, da je lahko pretirana aktivacija receptorjev D₂ vzrok za pozitivne simptome shizofrenije. Čeprav se je zaradi za vse antipsihotike značilne blokade D₂ tako domnevalo okrog 20 let, sta šele sredi leta 1990 slikanji [[Radiologija|PET]] in [[SPET]] hipotezo podprli z dokazi. O dopaminski hipotezi danes menijo, da je preveč enostavna, deloma zato, ker so novejša antipsihotična zdravila ([[atipični antipsihotik]]i) lahko enako učinkovita kot starejša zdravila ([[klasični antipsihotik]]i), poleg tega pa tudi vplivajo na [[serotonin]]sko delovanje in imajo lahko nekoliko manj zaviralnega učinka za dopamin.<ref name="JonesPilowsky2002">{{cite journal |author=Jones HM|author2=Pilowsky LS |year=2002 |title=Dopamine and antipsychotic drug action revisited |journal=[[British Journal of Psychiatry]] |volume=181 |pages=271–275 |pmid=12356650 |doi=10.1192/bjp.181.4.271}}</ref> Preiskujejo nevrotransmiter [[glutamat]] in zmanjšano funkcijo glutamatnega [[NMDA receptor|receptorja NMDA]] pri shizofreniji, predvsem zaradi nenormalno nizke ravni glutamatnih receptorjev v posmrtni analizi možganov oseb z diagnozo shizofrenije,<ref name="fn_27">{{cite journal |author=Konradi C|author2=Heckers S |year=2003 |title=Molecular aspects of glutamate dysregulation: implications for schizophrenia and its treatment |journal=Pharmacology and Therapeutics |volume=97 |issue=2 |pages=153–79 |pmid=12559388 |doi=10.1016/S0163-7258(02)00328-5 }}</ref> in odkritja, da zdravila, ki blokirajo glutamat, kot sta [[fenciklidin]] in [[ketamin]], posnemajo z motnjo povezane simptome in kognitivne težave.<ref name="fn_59">{{cite journal |author=Lahti AC|author2=Weiler MA|author3=Michaelidis TBA|author4=Parwani A|author5=Tamminga CA |year=2001 |title=Effects of ketamine in normal and schizophrenic volunteers |journal=[[Neuropsychopharmacology]] |volume=25 |issue=4 |pages=455–67 |pmid=11557159 |doi=10.1016/S0893-133X(01)00243-3 }}</ref> Zmanjšana funkcija glutamata je povezana z nizko uspešnostjo pri testih, ki zahtevajo delovanje čelnega režnja in hipokampusa. Glutamat lahko vpliva na delovanje dopamina in oba sta vpletena v shizofrenijo. Glutamatne poti morda igrajo pomembno posredniško (in morda vzročno) vlogo pri motnji.<ref name="fn_28">{{cite journal |author=Coyle JT|author2=Tsai G|author3=Goff D |year=2003 |title=Converging evidence of NMDA receptor hypofunction in the pathophysiology of schizophrenia |journal=Annals of the [[New York Academy of Sciences]] |volume=1003 |pages=318–27 |pmid=14684455 |doi=10.1196/annals.1300.020}}</ref> Pozitivni simptomi se ne odzivajo na glutamatna zdravila.<ref name="fn_60">{{cite journal |author=Tuominen HJ|author2=Tiihonen J|author3=Wahlbeck K |year=2005 |title=Glutamatergic drugs for schizophrenia: a systematic review and meta-analysis |journal=[[Schizophrenia Research]] |volume=72 |pages=225–34 |pmid=15560967 |doi=10.1016/j.schres.2004.05.005 |issue=2–3}}</ref> {{clear}} == Diagnoza == [[Slika:John Forbes Nash, Jr. by Peter Badge.jpg|thumb|upright|[[John Forbes Nash|John Nash]], ameriški matematik, ki je z drugimi kolegi prejel [[Nobelova nagrada za ekonomijo|Nobelovo nagrado za ekonomijo 1994]], je imel shizofrenijo. Njegovo življenje je bilo predmet leta 2001 z [[oskar (filmska nagrada)|oskar]]jem nagrajenega filma ''[[Čudoviti um]].'']] Shizofrenija se diagnosticira na podlagi meril, bodisi na osnovi 5. izdaje »[[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj|Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj]]« (DSM-V), ki ga izdaja [[Ameriško psihiatrično združenje]], bodisi na osnovi 10. izdaje [[MKB|Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov]] (MKB-10) [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]]. Ta merila uporabljajo v pogovoru s prizadeto osebo omenjene izkušnje in doživetja ter poročila o nepravilnostih v vedenju, ki jim sledi klinična ocena strokovnjaka za duševno zdravje. S shizofrenijo povezani simptomi se v populaciji pojavljajo vzdolž kontinuuma, tako da morajo doseči določeno raven, preden se diagnoza postavi.<ref name=BMJ07/> Leta 2013 za motnjo še ni objektivnega merila.<ref name=DSM5pg101>{{navedi knjigo |title=[[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj|Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders]] |publisher= American Psychiatric Publishing |location= Arlington |isbn= 978-0890425558 |pages= 101–05 |edition=5.}}</ref> === Merila === Leta 2013 je Ameriško psihiatrično združenje izdalo 5. izdajo DSM. Da se lahko postavi diagnoza shizofrenije, morata biti dva diagnostična kriterija prisotna večino časa v obdobju enega meseca; z občutnim vplivom na socialno ali poklicno delovanje pa v času najmanj šest mesecev. Oseba mora imeti blodnje, halucinacije ali neurejen govor. Drugi simptomi so lahko negativni znaki ali hudo neorganizirano ali katatonično vedenje.<ref name="DSM5pgxx">{{navedi knjigo |title= Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders |publisher= American Psychiatric Publishing |location= Arlington |isbn= 978-0890425558 |edition=5.}}</ref> Opredelitev shizofrenije je ostala enaka kot v različici DSM iz leta 2000 (DSM-IV-TR), vendar so v DSM-5 številne spremembe. * Podvrstne razvrstitve kot sta katatonična in [[paranoidna shizofrenija]] so odstranili. V prejšnjih različicah so jih puščali predvsem zaradi tradicije, vendar, kot se je pozneje izkazalo, brez kakšne velike koristi.<ref name=tandon/> * [[Katatonija]] ni več tako močno povezana s shizofrenijo.<ref name=cataonia-dsm>As referenced from PMID 23800613, {{cite journal |author1=Heckers S |author2=Tandon R |author3=Bustillo J |title=Catatonia in the DSM--shall we move or not? |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-bulletin_2010-03_36_2/page/n8 |journal=Schizophr Bull |volume=36 |issue=2 |pages=205–7 |date=March 2010 |pmid=19933711 |pmc=2833126 |doi=10.1093/schbul/sbp136 |type=Editorial}}</ref> * Da se omogoči jasnejša in celovita karakterizacija, pri opisovanju shizofrenije priporočajo bolje razlikovati med trenutnim stanjem in napredovanjem v preteklosti.<ref name=tandon/> * Posebna obravnava prvovrstnih simptomov po Schneiderju se ne priporoča več.<ref name=tandon/> * [[Shizoafektivna motnja]] je bolje opredeljena, tako da jo je od shizofrenije mogoče jasneje razlikovati.<ref name=tandon>{{cite journal |author=Tandon R|author2= Gaebel W|author3=Barch DM|display-authors=etal |title=Definition and description of schizophrenia in the DSM-5 |journal=Schizophr. Res. |volume=150 |issue=1 |pages=3–10 |date=October 2013 |pmid=23800613 |doi=10.1016/j.schres.2013.05.028}}</ref> * Kot pripomoček pri kliničnem odločanju se priporoča ocena, ki zajema osem območij [[psihopatologija|psihopatologije]]&nbsp;– kot recimo ali oseba doživlja halucinacije ali manična razpoloženja.<ref name=dimensions>{{cite journal |author=Barch DM|author2=Bustillo J|author3=Gaebel W|display-authors=etal |title=Logic and justification for dimensional assessment of symptoms and related clinical phenomena in psychosis: relevance to DSM-5 |journal=Schizophr. Res. |volume=150 |issue=1 |pages=15–20 |date=October 2013 |pmid=23706415 |doi=10.1016/j.schres.2013.04.027 }}</ref> Kriteriji MKB-10 se običajno uporabljajo v evropskih državah. Merila DSM uporabljajo v ZDA, v različnem obsegu po svetu, in v prevladujočem obsegu v raziskavah. Merila MKB-10 bolj poudarjajo prvovrstne simptome po Schneiderju. V praksi sta oba sistema v veliki meri skladna.<ref name="Jakobsen_et_al_2005">{{cite journal |author=Jakobsen KD|author2=Frederiksen JN|author3=Hansen T|display-authors=etal |year=2005 |title=Reliability of clinical ICD-10 schizophrenia diagnoses |journal=Nordic Journal of Psychiatry |volume=59 | issue=3 |pages=209–12 |pmid=16195122 | doi = 10.1080/08039480510027698}}</ref> Če so znaki motenj prisotni že več kot mesec dni, vendar pa manj kot šest mesecev, se uporablja diagnoza shizofrene motnje. Psihotični simptomi, ki trajajo manj kot mesec dni, se lahko diagnosticirajo kot [[kratka psihotična motnja]], različne motnje pa se lahko opredeljuje kot »siceršnja psihotična motnja«. Diagnozo »shizoafektivna motnja« se uporablja, kadar so poleg psihotičnih simptomov jasno prisotne tudi motnje razpoloženja. Če so psihotični simptomi neposredna fiziološka posledica splošnega zdravstvenega stanja ali snovi, potem je diagnoza ene od psihoz sekundarna temu stanju.<ref name="DSM5pgxx"/><!-- cites oprevious three sentences --> Shizofrenije se ne diagnosticira, če so prisotni simptomi globoke razvojne motnje, razen v primeru, da oseba tudi doživlja jasne blodnje in halucinacije.<ref name="DSM5pgxx"/><!-- will be different page to preceding ref --> === Podtipi === Delovna skupina DSM-5 je predlagala, da se pet podrazvrstitev shizofrenije, vključenih v DSM-IV-TR, opusti:<ref>[[American Psychiatric Association]] DSM-5 Work Groups (2010) [http://www.dsm5.org/ProposedRevisions/Pages/SchizophreniaandOtherPsychoticDisorders.aspx Proposed Revisions – Schizophrenia and Other Psychotic Disorders]. Retrieved 17 February 2010.</ref><ref name=WHOICD/> * [[Paranoidna shizofrenija|paranoidna vrsta]]: prisotne so blodnje in slušne halucinacije, motnje mišljenja, neorganizirano vedenje ali čustvena otopelost pa ne. Blodnje so preganjalne in/ali grandiozne narave, poleg tega so lahko prisotne druge teme, kot so ljubosumje, religioznost ali [[somatizacija]] (šifra DSM: 295.3; MKB-10: F20.0). * [[Neorganizirana shizofrenija|neorganizirana vrsta]]: MKB-10 jo imenuje »hebefrenijska shizofrenija«. Hkrati so prisotne motnje mišljenja in čustvena otopelost (šifra DSM: 295.1; MKB-10: F20.1). * [[katatonija|katatonična vrsta]]: oseba je lahko da skoraj nepremična ali pa kaže razburjeno, nesmotrno razgibanost. Simptomi so lahko tudi katatoničen stupor in voščena upogljivost (šifra DSM: 295.2; MKB-10: F20.2). * nediferencirani tip: psihotični simptomi so prisotni, vendar niso bila izpolnjena merila za paranoidno, neorganizirano ali katatonično vrsto (šifra DSM: 295.9; MKB-10: F20.3). * Preostali tip: če so pozitivni simptomi prisotni, vendar po intenzivnosti samo nizkem nivoju (šifra DSM: 295.6; MKB-10: F20.5). MKB-10 določa dve dodatni podvrsti:<ref name=WHOICD>{{navedi splet |url=http://www.who.int/classifications/icd/en/GRNBOOK.pdf |title=The ICD-10 Classification of Mental and Behavioural Disorders |format= PDF |publisher=World Health Organization |page=26}}</ref> * Postshizofrena depresija: depresivna epizoda med okrevanjem po shizofrenski motnji, ko so nekateri simptomi shizofrenije lahko še vedno prisotni na nizki ravni (MKB-10: F20.4). * [[Enostavna shizofrenija]]: zahrbten in postopen razvoj izrazitih negativnih simptomov brez zgodovine psihotičnih epizod (MKB-10: F20.6). === Diferencialna diagnoza === Psihotični simptomi so lahko prisotni v številnih drugih duševnih motnjah, med drugim pri [[bipolarna motnja|bipolarni motnji]],<ref>{{cite journal |author=Pope HG |year=1983 |title=Distinguishing bipolar disorder from schizophrenia in clinical practice: guidelines and case reports |journal=Hospital and Community Psychiatry |volume=34 |pages=322–28}}</ref> [[mejna osebnostna motnja|mejni osebnostni motnji]],<ref>{{cite journal |author=McGlashan TH |title=Testing DSM-III symptom criteria for schizotypal and borderline personality disorders |journal=[[Archives of General Psychiatry]] |volume=44 |issue=2 |pages=143–8 |date=February 1987 |pmid=3813809}}</ref> pri zastrupitvi z drogami in pri psihozah zaradi užitih drog. Blodnje (''nebizarne'') so prisotne tudi v trajni blodnjavi motnji, umikanje iz družbe pri socialni anksiozni, [[izogibajoča osebnostna motnja|izogibajoči osebnostni]] in [[shizotipska osebnostna motnja|shizotipski osebnostni motnji]]. Simptomi shizotipske osebnostne motnje so podobni tistim pri shizofreniji, vendar manj hudi.<ref name=DSM5pg101/> Shizofrenija se pojavlja skupaj z [[obsesivno-kompulzivna motnja|obsesivno-kompulzivno motnjo]] (OKM) precej pogosteje kot je mogoče po naključju, je pa včasih težko razlikovati obsesije, ki se pojavljajo pri obsesivno-kompulzivni motnji, od blodenj pri shizofreniji.<ref>{{cite journal |author=Bottas A |title=Comorbidity: Schizophrenia With Obsessive-Compulsive Disorder |journal=Psychiatric Times |volume=26 |issue=4 |date=15 April 2009 |url=http://www.psychiatrictimes.com/display/article/10168/1402540 }}</ref> Majhno število oseb, ki opustijo [[benzodiazepin]]e, doživi hud odtegnitveni sindrom, ki lahko traja dlje časa. Spominja lahko na shizofrenijo, zato obstaja nevarnost napačne diagnoze.<ref name="gabbards">{{navedi knjigo | author=Gabbard GO | title = Gabbard's Treatments of Psychiatric Disorders, Fourth Edition (Treatments of Psychiatric Disorders) | date = 15 May 2007 | publisher = American Psychiatric Publishing | url=http://books.google.com/?id=-T2aEqfwLW4C&pg=PA209 | isbn = 1-58562-216-8 | pages = 209–11 }}</ref> Splošni zdravniški in nevrološki pregled sta potrebna, da se izključijo bolezni, ki se lahko kažejo s psihotičnimi, shizofreniji podobnimi simptomi, kot so [[presnovna motnja]], [[okužba|sistemska okužba]], [[sifilis]], okužba s [[HIV]], [[epilepsija]] in poškodbe možganov. [[Možganska kap]], [[multipla skleroza]], [[hipertiroidizem]], [[hipotiroidizem]], [[Huntingtonova bolezen]] in [[demenca|demence]], kot so [[Alzheimerjeva bolezen]], [[frontotemporalna demenca]] ter [[demenca z Lewyjevimi telesi|demenca z Lewyjevimi telesci]], se lahko kažejo s shizofreniji podobnimi psihotičnimi simptomi.<ref>{{navedi knjigo|title=Bradley's neurology in clinical practice|year=2012|publisher=Elsevier/Saunders|location=Philadelphia, PA|isbn=1-4377-0434-4|author=Murray ED|author2= Buttner N|author3=Price BH|volume=1|edition=6.|pages=92–111|editor1=Bradley WG |editor2=Daroff RB |editor3=Fenichel GM |editor4=Jankovic J|chapter=Depression and Psychosis in Neurological Practice}}</ref> Treba je izključiti [[delirij]], ki kaže na telesno bolezen in ki se lahko ugotovi in določi na osnovi vidnih halucinacij, akutnega pojava in nihanja v ravni zavesti. Preiskave se ob recidivu motnje običajno ne ponavlja, razen če obstaja poseben indic ali možnost, da gre za škodljive učinke antipsihotičnih zdravil. Pri otrocih je treba halucinacije razlikovati od običajnih otroških fantazij.<ref name=DSM5pg101/> == Preventiva == Preprečevanje shizofrenije je težko, saj ni zanesljivih znakov za kasnejši razvoj motnje.<ref name="Cannon_et_al_2007">{{cite journal |author=Cannon TD|author2= Cornblatt B|author3= McGorry P |title=The empirical status of the ultra high-risk (prodromal) research paradigm |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-bulletin_2007-05_33_3/page/661|journal=Schizophrenia Bulletin |volume=33 |issue=3 |pages=661–4 |date=May 2007 |pmid=17470445 |doi=10.1093/schbul/sbm031 |pmc=2526144}}</ref> Dokazi o učinkovitosti zgodnjih posegov pri preprečevanju shizofrenije so nejasni.<ref>{{cite journal |author=Marshall M|author2=Rathbone J |title=Early intervention for psychosis |journal=Cochrane Database of Systematic Reviews |volume= |issue=4 |pages=CD004718 |year=2006 |pmid=17054213 |doi=10.1002/14651858.CD004718.pub2 |url=}}</ref> Obstajajo sicer dokazi, da lahko zgodnje posredovanje pri osebah s psihotično epizodo izboljša kratkoročne rezultate, po petih letih pa je od teh ukrepov le malo koristi.<ref name=Lancet09/> Koristi poskusov shizofrenijo preprečiti v prodromalni fazi so negotove, zato se od leta 2009 dalje ne priporočajo več.<ref>{{cite journal |author=de Koning MB|author2=Bloemen OJ|author3=van Amelsvoort TA|display-authors=etal |title=Early intervention in patients at ultra high risk of psychosis: benefits and risks |journal=Acta Psychiatr Scand |volume=119 |issue=6 |pages=426–42 |date=June 2009 |pmid=19392813 |doi=10.1111/j.1600-0447.2009.01372.x |url=}}</ref> [[Kognitivno-vedenjska terapija]] lahko pri osebah z velikim tveganjem po enem letu zmanjša tveganje za psihozo.<ref>{{cite journal|author=Stafford MR|author2=Jackson H|author3=Mayo-Wilson E|author4=Morrison AP|author5=Kendall T|title=Early interventions to prevent psychosis: systematic review and meta-analysis|journal=BMJ (Clinical research ed.)|date=18 January 2013|volume=346|pages=f185|pmid=23335473|pmc=3548617|doi=10.1136/bmj.f185}}</ref> Še en zaščitni ukrep je izogibati se snovem, kot so marihuana, [[kokain]] in [[amfetamin]], ki so jih povezali z razvojem motnje.<ref name=BMJ07>{{cite journal |author=Picchioni MM|author2=Murray RM |title=Schizophrenia |journal=BMJ |volume=335 |issue=7610 |pages=91–5 |date=July 2007 |pmid=17626963 |pmc=1914490 |doi=10.1136/bmj.39227.616447.BE}}</ref> == Obvladovanje == Prvo zdravljenje shizofrenije so antipsihotična zdravila, pogosto v kombinaciji s psihološko in socialno podporo.<ref name=Lancet09/> Do hospitalizacije lahko pride pri hudih epizodah, bodisi prostovoljno, bodisi (če zakonodaja za duševno zdravje to dovoljuje) neprostovoljno. Dolgotrajna hospitalizacija od 50. let 20. stoletja ni več običajna, čeprav lahko do nje še vedno pride.<ref name="BeckerKilian2006" /> Podporne storitve družbe so pogosto dnevni centri, obiski članov ekipe za duševno zdravje, podpora pri zaposlovanju<ref>{{cite journal | author = McGurk SR | author2 = Mueser KT | author3 = Feldman K | author4 = Wolfe R | author5 = Pascaris A | title = Cognitive training for supported employment: 2–3 year outcomes of a randomized controlled trial. | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 164 | issue = 3 | pages = 437–41 | date = Mar 2007 | url = http://ajp.psychiatryonline.org/cgi/content/full/164/3/437 | doi = 10.1176/appi.ajp.164.3.437 | pmid = 17329468 | access-date = 2014-03-13 | archive-date = 2007-03-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070303025101/http://ajp.psychiatryonline.org/cgi/content/full/164/3/437 | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070303025101/http://ajp.psychiatryonline.org/cgi/content/full/164/3/437 |date=2007-03-03 }}</ref> in podporne skupine. Nekateri dokazi kažejo, da redna telesna vadba pozitivno vpliva na telesno in duševno zdravje oseb s shizofrenijo.<ref>{{cite journal |author=Gorczynski P|author2=Faulkner G |title=Exercise therapy for schizophrenia |journal=Cochrane Database of Systematic Reviews |issue=5 |pages=CD004412 |year=2010 |pmid=20464730 |doi=10.1002/14651858.CD004412.pub2 |url=}}</ref> === Zdravila === [[Slika:Risperdal tablets.jpg|thumb|left|180px|[[Risperidon]] (tržno ime Risperdal) je klasični antipsihotik]] [[Zdravilo izbora|Zdravila izbora]] za zdravljenje shizofrenije so antipsihotiki,<ref name="fn_72">{{navedi splet |url=http://www.nice.org.uk/nicemedia/pdf/CG82FullGuideline.pdf |format=PDF |title= Schizophrenia: Full national clinical guideline on core interventions in primary and secondary care |accessdate=25 November 2009 |publisher=National Collaborating Centre for Mental Health |date=25 March 2009 }}</ref> ki lahko pozitivne simptome psihoze zmanjšajo po približno 7─14 dni po začetku zdravljenja. Antipsihotiki ne morejo bistveno omiliti negativnih simptomov in kognitivne disfunkcije.<ref name=AFP10/><ref name="pmid18291627">{{cite journal |author=Tandon |author2=Keshavan MS|author3=Nasrallah HA |title=Schizophrenia, "Just the Facts": what we know in 2008 part 1: overview |journal=[[Schizophrenia Research]] |volume=100 |issue=1–3 |pages=4–19 |date=March 2008 |pmid=18291627 |doi=10.1016/j.schres.2008.01.022 |url=http://download.journals.elsevierhealth.com/pdfs/journals/0920-9964/PIIS0920996408000716.pdf| format=PDF}}</ref> Pri osebah, ki jemljejo antipsihotike, neprekinjena uporaba zmanjšuje tveganje za ponovitev motnje (recidiv).<ref name=Relapse2012>{{cite journal |author=Leucht S|author2=Tardy M|author3= Komossa K|display-authors=etal |title=Antipsychotic drugs versus placebo for relapse prevention in schizophrenia: a systematic review and meta-analysis |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_june-2-8-2012_379_9831/page/2063|journal=Lancet |volume=379 |issue=9831 |pages=2063–71 |date=June 2012 |pmid=22560607 |doi=10.1016/S0140-6736(12)60239-6 }}</ref><ref name=Harrow2013/> O koristih stalnega jemanja dlje kot dve ali tri leta je malo dokazov.<ref name=Harrow2013/> Izbira določenega antipsihotika je odvisna od koristi, tveganj in stroškov.<ref name=Lancet09/> Še vedno obstajajo debate, ali so kot razred boljši [[tipični antipsihotiki|tipični]] ali [[atipični antipsihotiki]].<ref>{{cite journal |author=Kane JM|author2=Correll CU |title=Pharmacologic treatment of schizophrenia |journal=Dialogues Clin Neurosci |volume=12 |issue=3 |pages=345–57 |year=2010 |pmid=20954430 |pmc=3085113}}</ref><ref>{{cite journal |author=Hartling L|author2=Abou-Setta AM|author3=Dursun S |display-authors=etal |title=Antipsychotics in Adults With Schizophrenia: Comparative Effectiveness of First-generation versus second-generation medications: a systematic review and meta-analysis |url=https://archive.org/details/sim_annals-of-internal-medicine_2012-10-02_157_7/page/n67|journal=Annals of Internal Medicine|date=14 August 2012|pmid=22893011|doi=10.7326/0003-4819-157-7-201210020-00525 |volume=157 |issue=7 |pages=498–511}}</ref> Pri obeh skupinah sta ravni opuščanja in ponovitve simptomov enaki pri uporabi nizkih do zmernih odmerkov.<ref name=AFP07>{{cite journal |author=Schultz SH|author2= North SW|author3= Shields CG |title=Schizophrenia: a review |url=https://archive.org/details/sim_american-family-physician_2007-06-15_75_12/page/1820|journal=Am Fam Physician |volume=75 |issue=12 |pages=1821–9 |date=June 2007 |pmid=17619525}}</ref> Na zdravljenje se dobro odziva 40−50 % in delno 30−40 % oseb z motnjo. Na zdravljenje je odpornih (ko simptomi po šestih tednih na dva ali tri različne antipsihotike ne reagirajo ustrezno) 20 % oseb z motnjo.<ref name=AFP10/> [[Klozapin]] je učinkovito zdravilo za osebe, ki se slabo odzivajo na druge učinkovine (»na zdravljenje odporna« ali »neodzivna« shizofrenija),<ref>{{cite journal |author=Taylor DM |title=Refractory schizophrenia and atypical antipsychotics |url=https://archive.org/details/journal-of-psychopharmacology-uk_2000_14_4/page/409 |journal=J Psychopharmacol |volume= 14|issue=4 |pages=409–418 |year=2000 |doi=10.1177/026988110001400411 }}</ref> vendar ima lahko hude stranske učinke v obliki [[agranulocitoza|agranulocitoze]] (nizko število [[levkociti|levkocitov]]) pri manj kot 4 % ljudi.<ref name=Lancet09/><ref name=BMJ07/><ref>{{cite journal |author=Essali A|author2= Al-Haj Haasan N|author3= Li C|author4= Rathbone J |title=Clozapine versus typical neuroleptic medication for schizophrenia |journal=Cochrane Database of Systematic Reviews |volume= |issue=1 |pages=CD000059 |year=2009 |pmid=19160174 |doi=10.1002/14651858.CD000059.pub2 }}</ref> Kar se stranskih učinkov tiče, so tipični antipsihotiki povezani z višjo stopnjo ekstrapiramidnih neželenih učinkov, atipični antipsihotiki pa so v zvezi z znatnim povečanjem telesne mase, sladkorno boleznijo in tveganjem za [[metabolni sindrom]].<ref name=AFP07/> Atipični antipsihotiki imajo manj ekstrapiramidnih neželenih učinkov, vendar so te razlike skromne.<ref name=WPA08>{{cite journal |author=Tandon R|author2= Belmaker RH|author3= Gattaz WF|display-authors=etal |title=World Psychiatric Association Pharmacopsychiatry Section statement on comparative effectiveness of antipsychotics in the treatment of schizophrenia |journal=Schizophr. Res. |volume=100 |issue=1–3 |pages=20–38 |date=March 2008 |pmid=18243663 |doi=10.1016/j.schres.2007.11.033}}</ref> Še vedno ni jasno, ali novejši antipsihotiki zmanjšajo možnosti za razvoj [[nevroleptični maligni sindrom|nevroleptičnega malignega sindroma]], ki je redka, vendar huda nevrološka motnja.<ref name="Ananth_et_al_2004">{{cite journal |author=Ananth J|author2= Parameswaran S|author3= Gunatilake S|author4= Burgoyne K|author5= Sidhom T |title=Neuroleptic malignant syndrome and atypical antipsychotic drugs |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-psychiatry_2004-04_65_4/page/n27|journal=Journal of Clinical Psychiatry |volume=65 |issue=4 |pages=464–70 |date=April 2004 |pmid=15119907 |doi=10.4088/JCP.v65n0403}}</ref> Pri osebah, ki nočejo ali ne morejo redno jemati zdravil, je mogoče motnjo nadzorovati s pomočjo dolgo delujočih depojskih injekcij antipsihotika.<ref name=Depo06>{{cite journal |author=McEvoy JP |title=Risks versus benefits of different types of long-acting injectable antipsychotics |journal=J Clin Psychiatry |volume=67 Suppl 5 |issue= |pages=15–8 |year=2006 |pmid=16822092}}</ref> Tveganje ponovitve zmanjšujejo v večji meri kot peroralna zdravila.<ref name=Relapse2012/> V kombinaciji s psihosocialnimi ukrepi lahko izboljša dolgoročno zavezanost zdravljenju.<ref name=Depo06/> Ameriško psihiatrično združenje predlaga, da se osebam, ki so več kot eno leto brez simptomov, ukine zdravljenje z antipsihotiki.<ref name=Harrow2013>{{cite journal| author= Harrow M|author2=Jobe TH|title=Does long-term treatment of dchizophrenia with antipsychotic medications facilitate recovery?| url= https://archive.org/details/sim_schizophrenia-bulletin_2013-09_39_5/page/962|journal=Schizophrenia bulletin|date=19 March 2013|pmid=23512950|volume=39|issue=5|pages=962–5|doi=10.1093/schbul/sbt034|pmc=3756791}}</ref> === Psihosocialni ukrepi === Številni psihosocialni ukrepi lahko pomagajo pri zdravljenju shizofrenije, tako [[družinska terapija]],<ref name=FT10>{{cite journal |author=Pharoah F|author2= Mari J|author3= Rathbone J|author4= Wong W |title=Family intervention for schizophrenia |journal=Cochrane Database of Systematic Reviews |volume=12 |pages=CD000088 |year=2010 |pmid=21154340 |doi=10.1002/14651858.CD000088.pub3}}</ref> zdravljenje samozavesti v skupnosti, podporno zaposlovanje, kognitivna sanacija,<ref name="Medalia-2009">{{cite journal | author= Medalia A|author2= Choi J| title = Cognitive remediation in schizophrenia. | journal = Neuropsychology Rev | url = http://www.brown.uk.com/schizophrenia/medalia.pdf | volume = 19 |issue = 3 | pages = 353–364 | year = 2009 | doi = 10.1007/s11065-009-9097-y | pmid = 19444614}}</ref> razvoj spretnosti in psihosocialni ukrepi glede uživanja drog in skrbi za telesno težo.<ref name=PORT09>{{cite journal |author=Dixon LB|author2= Dickerson F|author3= Bellack AS|display-authors=etal |title=The 2009 schizophrenia PORT psychosocial treatment recommendations and summary statements |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-bulletin_2010-01_36_1/page/48|journal=Schizophr Bull |volume=36 |issue=1 |pages=48–70 |date=January 2010 |pmid=19955389 |doi=10.1093/schbul/sbp115}}</ref> Družinska terapija ali izobraževanje, ki vključuje celotno družinsko okolje posameznika, lahko zmanjša recidive in skrajša trajanje hospitalizacije.<ref name=FT10/> Dokazi o učinkovitosti kognitivno-vedenjske terapije na zmanjšanje simptomov ali preprečevanje ponovitev so minimalni.<ref>{{cite journal|author=Jauhar S|author2= McKenna PJ|author3= Radua J|display-authors=etal|title=Cognitive-behavioural therapy for the symptoms of schizophrenia: systematic review and meta-analysis with examination of potential bias|journal=The British journal of psychiatry : the journal of mental science|date=January 2014|volume=204|pages=20–9|pmid=24385461|type=Review|doi=10.1192/bjp.bp.112.116285}}</ref><ref>{{cite journal |author=Jones C|author2= Cormac I|author3= Silveira da Mota Neto JI|author4= Campbell C |title=Cognitive behaviour therapy for schizophrenia |journal=Cochrane Database of Systematic Reviews |volume= |issue=4 |pages=CD000524 |year=2004 |pmid=15495000 |doi=10.1002/14651858.CD000524.pub2 |url=}}</ref> Zdravljenje s pomočjo umetnosti ali drame ni dobro raziskano.<ref>{{cite journal | author = Ruddy R | author2 = Milnes D | title = Art therapy for schizophrenia or schizophrenia-like illnesses. | journal = Cochrane Database of Systematic Reviews | issue = 4 | pages = CD003728 | url = http://www.cochrane.org/reviews/en/ab003728.html | year = 2005 | doi = 10.1002/14651858.CD003728.pub2 | pmid = 16235338 | access-date = 2014-03-13 | archive-date = 2011-10-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20111027132811/http://www2.cochrane.org/reviews/en/ab003728.html | url-status = dead }}</ref><ref name="Ruddy-2007">{{cite journal | author = Ruddy RA | author2 = Dent-Brown K | title = Drama therapy for schizophrenia or schizophrenia-like illnesses. | journal = Cochrane Database of Systematic Reviews | url = http://www.cochrane.org/reviews/en/ab005378.html | issue = 1 | pages = CD005378 | year = 2007 | doi = 10.1002/14651858.CD005378.pub2 | pmid = 17253555 | access-date = 2014-03-13 | archive-date = 2011-08-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110825024045/http://www2.cochrane.org/reviews/en/ab005378.html | url-status = dead }}</ref> == Prognoza == Shizofrenija ima velike človeške in ekonomske stroške.<ref name=Lancet09/> Zaradi nje se pričakovana življenjska doba skrajša za 10 do 25 let.<ref name=Lauren2012>{{cite journal|author1=Laursen TM |author2=Munk-Olsen T |author3=Vestergaard, M|title=Life expectancy and cardiovascular mortality in persons with schizophrenia|journal=Current opinion in psychiatry|date=March 2012|volume=25|issue=2|pages=83–8|pmid=22249081|doi=10.1097/YCO.0b013e32835035ca}}</ref> To je predvsem zaradi povezanosti z [[debelost]]jo, slabo prehrano, sedečim načinom življenja in [[kajenje]]m, povečana verjetnost za [[samomor]] ima manjšo vlogo.<ref name=Lancet09/><ref name=Lauren2012/> Antipsihotična zdravila lahko povečajo tveganje.<ref name=Lauren2012/> Te razlike v pričakovani življenjski dobi so se od 1970 do 1990 povečale.<ref name=Mort07>{{cite journal |author1=Saha S |author2=Chant D |author3=McGrath J |title=A systematic review of mortality in schizophrenia: is the differential mortality gap worsening over time? |journal=Arch. Gen. Psychiatry |volume=64 |issue=10 |pages=1123–31 |date=October 2007 |pmid=17909124 |doi=10.1001/archpsyc.64.10.1123}}</ref> Shizofrenija je eden glavnih vzrokov za [[invalidnost]], aktivna psihoza je na tretjem mestu za [[tetraplegija|tetraplegijo]] in [[demenca|demenco]], pred [[paraplegija|paraplegijo]] in [[slepota|slepoto]].<ref name="fn_35">{{cite journal |author1=Ustun TB |author2=Rehm J |author3=Chatterji S |author4=Saxena S |author5=Trotter R |display-authors=etal |year=1999 |title=Multiple-informant ranking of the disabling effects of different health conditions in 14 countries |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_1999-07-10_354_9173/page/110 |journal=[[The Lancet]] |volume=354 | issue=9173 |pages=111–15 |pmid=10408486 |doi=10.1016/S0140-6736(98)07507-2}}</ref> Približno tri četrtine ljudi s shizofrenijo je trajnih invalidov z recidivi.<ref name=AFP10>{{cite journal |author1=Smith T |author2=Weston C |author3=Lieberman J |title=Schizophrenia (maintenance treatment) |url=https://archive.org/details/sim_american-family-physician_2010-08-15_82_4/page/338 |journal=Am Fam Physician |volume=82 |issue=4 |pages=338–9 |date=August 2010 |pmid=20704164 }}</ref> Ocenjujejo, da je po svetu zaradi te motnje 16,7&nbsp;milijonov ljudi zmernih ali hudih invalidov.<ref>{{navedi knjigo |title=The global burden of disease : 2004 update |url=https://archive.org/details/globalburdenofdi0000unse_i1e5 |year=2008|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |location=Ženeva |isbn=9789241563710|pages=[https://archive.org/details/globalburdenofdi0000unse_i1e5/page/35 35]|edition=[Online-Ausg.]}}</ref> Nekateri med njimi popolnoma okrevajo, drugi dobro delujejo v družbi.<ref>{{cite journal |author=Warner R |title=Recovery from schizophrenia and the recovery model |journal=Current Opinion in Psychiatry |volume=22 |issue=4 |pages=374–80 |date=July 2009 |pmid=19417668 |doi=10.1097/YCO.0b013e32832c920b |url=}}</ref> Večina oseb s shizofrenijo živi neodvisno, ob podpori skupnosti.<ref name=Lancet09/> Pri osebah s prvo epizodo psihoze je dober dolgoročni rezultat pričakovati pri 42 %, vmesni rezultat pri 35 % in slab izid pri 27 %.<ref>{{cite journal |author1=Menezes NM |author2=Arenovich T |author3=Zipursky RB |title=A systematic review of longitudinal outcome studies of first-episode psychosis |journal=Psychol Med |volume=36 |issue=10 |pages=1349–62 |date=October 2006 |pmid=16756689 |doi=10.1017/S0033291706007951 |url=https://archive.org/details/sim_psychological-medicine_2006-10_36_10/page/1349}}</ref> Rezultati zdravljenja so boljši v deželah v razvoju kot v razvitem svetu.<ref name=Isa07>{{cite journal |author1=Isaac M |author2=Chand P |author3=Murthy P |title=Schizophrenia outcome measures in the wider international community |journal=Br J Psychiatry Suppl |volume=50 |issue= |pages=s71–7 |date=August 2007 |pmid=18019048 }}</ref> Ti zaključki so zaenkrat vprašljivi.<ref>{{cite journal |author1=Cohen A |author2=Patel V |author3=Thara R |author4=Gureje O |title=Questioning an axiom: better prognosis for schizophrenia in the developing world? |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-bulletin_2008-03_34_2/page/229 |journal=Schizophr Bull |volume=34 |issue=2 |pages=229–44 |date=March 2008 |pmid=17905787 |pmc=2632419 |doi=10.1093/schbul/sbm105}}</ref><ref>{{cite journal |author=Burns J |title=Dispelling a myth: developing world poverty, inequality, violence and social fragmentation are not good for outcome in schizophrenia |journal=Afr J Psychiatry (Johannesbg) |volume=12 |issue=3 |pages=200–5 |date=August 2009 |pmid=19894340}}</ref> S shizofrenijo je povezana nadpovprečna stopnja [[samomor]]ilnosti. Navaja se 10 %, vendar je novejša analiza oceno spremenila na 4,9 %; najpogosteje pride do tega v obdobju po nastopu motnje ali po prvem sprejemu v bolnišnico.<ref name=Jop2010/><ref>{{cite journal |author1=Palmer BA |author2=Pankratz VS |author3=Bostwick JM |title=The lifetime risk of suicide in schizophrenia: a reexamination |journal=Archives of General Psychiatry|volume=62 |issue=3 |pages=247–53 |date=March 2005 |pmid=15753237 |doi=10.1001/archpsyc.62.3.247}}</ref> Veliko več (20 do 40 %) poskuša samomor vsaj enkrat.<ref name=DSM5pg101/><ref name=Suicide10/> Obstajajo različni dejavniki tveganja, med drugim moški spol, depresija in visok [[inteligenčni količnik]].<ref name=Suicide10>{{cite journal |author=Carlborg A |author2=Winnerbäck K |author3=Jönsson EG |author4=Jokinen J |author5=Nordström P |title=Suicide in schizophrenia |journal=Expert Rev Neurother |volume=10 |issue=7 |pages=1153–64 |date=July 2010 |pmid=20586695 |doi=10.1586/ern.10.82 |url=}}</ref> Shizofrenija in kajenje kažeta močno asociacijo po vsem svetu.<ref name="de Leon">{{cite journal|pmid=15949648|year=2005|author1=De Leon J |author2=Diaz FJ|title=A meta-analysis of worldwide studies demonstrates an association between schizophrenia and tobacco smoking behaviors|volume=76|issue=2-3|pages=135–57|doi=10.1016/j.schres.2005.02.010|journal=Schizophrenia research}}</ref><ref name="Keltner">{{cite journal|doi=10.1111/j.1744-6163.2006.00085.x|title=Smoke, Smoke, Smoke That Cigarette|url=https://archive.org/details/sim_perspectives-in-psychiatric-care_2006-11_42_4/page/256|year=2006|author1=Keltner NL |author2=Grant JS|journal=Perspectives in Psychiatric Care|volume=42|pages=256–61|pmid=17107571|issue=4}}</ref> Kajenje je zlasti visoko pri osebah z diagnozo shizofrenije, po ocenah je med njimi 80 % do 90 % rednih kadilcev, v splošni populaciji pa 20 %.<ref name="Keltner"/> Tisti, ki kadijo, navadno veliko kadijo, poleg tega kadijo cigarete z visoko vsebnostjo nikotina.<ref name="DSM304">American Psychiatric Association. Task Force on DSM-IV. (2000). Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-IV-TR. American Psychiatric Pub. ISBN 978-0-89042-025-6. p. 304</ref> Po nekaterih dokazih ima paranoidna shizofrenija boljše možnosti kot druge vrste shizofrenije za samostojno življenje in poklicno delovanje.<ref name="DSM314">American Psychiatric Association. Task Force on DSM-IV. (2000). Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-IV-TR. American Psychiatric Pub. ISBN 978-0-89042-025-6. p. 314</ref> == Epidemiologija == Shizofrenija prej ali slej prizadene 0,3–0,7 % ljudi,<ref name=Lancet09/> to pomeni 24&nbsp;milijonov ljudi po svetu v letu 2011.<ref>{{navedi splet |url=http://www.who.int/mental_health/management/schizophrenia/en/ |title=Schizophrenia |publisher=World Health Organization |year= 2011 |accessdate= 27 February 2011}}</ref> Zgodi se 1,4-krat pogosteje pri moških kot pri ženskah in se običajno pri moških tudi prej pojavi.<ref name=BMJ07/> Starost, pri kateri najpogosteje nastopi motnja, je 25 let pri moških in 27 let pri ženskah.<ref name=Cascio>{{cite journal|author1=Cascio MT |author2=Cella M |author3=Preti A |author4=Meneghelli A |author5=Cocchi A|title=Gender and duration of untreated psychosis: a systematic review and meta-analysis|journal=Early intervention in psychiatry|date=May 2012|volume=6|issue=2|pages=115–27|pmid=22380467|type= Review|doi=10.1111/j.1751-7893.2012.00351.x}}</ref> Nastop v otroštvu je veliko redkejši <ref name="Kumra_et_al_2001">{{cite journal |author1=Kumra S |author2=Shaw M |author3=Merka P |author4=Nakayama E |author5=Augustin R |year=2001 |title=Childhood-onset schizophrenia: research update |url=https://archive.org/details/sim_canadian-journal-of-psychiatry_2001-12_46_10/page/923 |journal=Canadian Journal of Psychiatry |volume=46 | issue=10 |pages=923–30 |pmid=11816313}}</ref> kot nastop v srednjih letih ali v starosti.<ref>{{navedi knjigo |editor-last1= Hassett |editor-first1=Anne |editor-last2=Ames |editor-first2=David |editor-last3=Chiu |editor-first3=Edmond | title = Psychosis in the Elderly | location= London |publisher=Taylor and Francis. |isbn=1-84184-394-6 | year = 2005 | page = 6 | url = http://books.google.com/?id=eLaMOJ9oj28C&printsec=frontcover&dq=Psychosis+in+the+Elderly }}</ref> Kljub temu, da so ravni shizofrenije po svetu podobne, se njena pogostost razlikuje, tako po svetu<ref name=DSM5pg101/><ref name="Jablensky_et_al_1992">{{cite journal |author1=Jablensky A |author2=Sartorius N |author3=Ernberg G|display-authors=etal |year=1992 |title=Schizophrenia: manifestations, incidence and course in different cultures. A World Health Organization ten-country study |journal=Psychological Medicine Monograph Supplement |volume=20 |pages=1–97 |pmid=1565705 |doi=10.1017/S0264180100000904}}</ref> kot znotraj držav<ref name="Kirkbride_et_al_2006">{{cite journal |author1=Kirkbride JB |author2=Fearon P |author3=Morgan C|display-authors=etal |title=Heterogeneity in incidence rates of schizophrenia and other psychotic syndromes: findings from the 3-center AeSOP study |journal=Archives of General Psychiatry |volume=63 |issue=3 |pages=250–8 |date=March 2006 |pmid=16520429 |doi=10.1001/archpsyc.63.3.250}}</ref> in na lokalni in sosedski ravni.<ref name="Kirkbride_et_al_2007">{{cite journal |author1=Kirkbride JB |author2=Fearon P |author3=Morgan C|display-authors=etal |year=2007 |title=Neighbourhood variation in the incidence of psychotic disorders in Southeast London |journal=Social Psychiatry and Psychiatric Epidemiology |volume=42 | issue=6 |pages=438–45 |pmid=17473901 | doi = 10.1007/s00127-007-0193-0}}</ref> V svetovnem merilu predstavlja vzrok okrog enega odstotka [[DALY|izgubljenih »zdravih« let življenja zaradi posledic bolezni]].<ref name="BMJ07"/> Leta 2010 je zaradi shizofrenije umrlo 20.000 ljudi.<ref name=Loz2012>{{cite journal |author1=Lozano R |author2=Naghavi M |author3=Foreman K|display-authors=etal |title=Global and regional mortality from 235 causes of death for 20 age groups in 1990 and 2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010 |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_december-15-2012-january-4-2013_380_9859/page/2095 |journal=Lancet |volume=380 |issue=9859 |pages=2095–128 |date=December 2012 |pmid=23245604 |doi=10.1016/S0140-6736(12)61728-0 }}</ref> Stopnja shizofrenije je odvisna od definicije − je trikrat večja ali pa trikrat manjša.<ref name=Lancet09/> [[Slika:Schizophrenia world map - DALY - WHO2004.svg|thumb|center|400px|Epidemiološko breme bolezni, ki ga povzroča shizofrenija, izraženo s standardizirano mero izgubljenih »zdravih« let življenja zaradi posledic bolezni na 100.000 prebivalcev, po oceni iz leta 2004. {{stolpci|3|<small> {{legend|#b3b3b3|ni podatkov}} {{legend|#ffff65|≤&nbsp;185}} {{legend|#fff200|185–197}} {{legend|#ffdc00|197–207}} {{legend|#ffc600|207–218}} {{legend|#ffb000|218–229}} {{legend|#ff9a00|229–240}} {{legend|#ff8400|240–251}} {{legend|#ff6e00|251–262}} {{legend|#ff5800|262–273}} {{legend|#ff4200|273–284}} {{legend|#ff2c00|284–295}} {{legend|#cb0000|≥&nbsp;295}} </small>}}]] Leta 2000 je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da sta [[prevalenca|razširjenost]] in [[incidenca|pojavnost]] shizofrenije v grobem podobni po vsem svetu. Starostno standardizirana pojavnost na 100.000 ljudi je od 343 v Afriki do 544 na Japonskem in v Oceaniji za moške in od 378 v Afriki do 527 v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]] za ženske.<ref>{{navedi splet|title=Global burden of schizophrenia in the year 2000|url=http://www.who.int/healthinfo/statistics/bod_schizophrenia.pdf|publisher=[[World Health Organization]]|author=Ayuso-Mateos JL|accessdate=27 February 2013}}</ref> V Sloveniji je s shizofrenijo diagnosticiranih približno 20.000 ljudi, na leto na novo odkrijejo približno 400 primerov.<ref>Kralj, Tina. [http://www.ozara.org/wp-content/uploads/2013/01/Zdravje_Shizofrenija_jan-2013.pdf Shizofrenija]. Revija Zdravje, januar 2013, str. 18-21.</ref> == Zgodovina == Na začetku 20. stoletja je psihiater [[Kurt Schneider]] naštel oblike psihotičnih simptomov, ki so po njegovem mnenju razlikovale shizofrenijo od drugih psihotičnih motenj. Imenujejo jih »prvorazredni simptomi« ali »prvorazredni simptomi po Schneiderju«. Med njimi so blodnje, da prizadeto osebo nadzorujejo zunanje sile; prepričanje, da nekdo ali nekaj vstavlja in odstranjuje misli iz uma; prepričanje, da prihaja do prenosa misli na druge ljudi; in halucinantni glasovi, ki komentirajo misli ali dejanja prizadetega ali pa se pogovarjajo z drugimi halucinantnimi glasovi.<ref name="SchneiderClinicalPsychopathology">{{navedi knjigo|last1=Schneider |first1=K |authorlink1=Kurt Schneider |title=Clinical Psychopathology |url=http://books.google.com/?id=ofzOAAAAMAAJ |edition=5 |year=1959 |publisher=Grune & Stratton |location=New York }}</ref> Čeprav so bistveno prispevali k trenutnim diagnostičnim merilom, so specifičnost prvorazrednih simptomov postavili pod vprašaj. Pregled diagnostičnih študij, opravljenih med letoma 1970 in 2005, je pokazal, da Schneiderjevih trditev ne morejo ne potrditi in ne zavreči. Zaključili so, da je prvorazrednim simptomom v prihodnjih revizijah diagnostičnih sistemov treba posvetiti manj pozornosti.<ref name="pmid17562695">{{cite journal |author1=Nordgaard J |author2=Arnfred SM |author3=Handest P |author4=Parnas J |title=The diagnostic status of first-rank symptoms |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-bulletin_2008-01_34_1/page/137 |journal=Schizophrenia Bulletin |volume=34 |issue=1 |pages=137–54 |date=January 2008 |pmid=17562695 |pmc=2632385 |doi=10.1093/schbul/sbm044}}</ref> Zgodovina shizofrenije je zapletena in je ni mogoče povedati premočrtno.<ref>{{navedi splet |last=Yuhas |first=Daisy|title=Throughout History, Defining Schizophrenia Has Remained a Challenge|url=http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=throughout-history-defining-schizophrenia-has-remained-challenge|publisher=Scientific American Mind (March/April 2013)|accessdate=3 March 2013}}</ref> Čeprav se je pogosto poročalo o iracionalnem, nerazumljivem ali nenadzorovanem vedenju, zgodovinski zapisi pred 19. stoletjem ne povedo veliko o sindromih, ki spominjajo na shizofrenijo. Podrobno poročilo o primeru iz leta 1797 o [[James Tilly Matthews|Jamesu Tillyju Matthewsu]] in [[Phillipe Pinel|Pinelovi]] zapiski, ki jih je objavil leta 1809, so pogosto citirani kot prvi primer motnje v medicinski in psihiatrični literaturi.<ref name="Heinrichs2003">{{cite journal |author=Heinrichs RW |title=Historical origins of schizophrenia: two early madmen and their illness |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-the-behavioral-sciences_2003_fall_39_4/page/349 |journal=Journal of the History of the Behavioral Sciences |volume=39 |issue=4 |pages=349–63 |year=2003 |pmid=14601041 |doi=10.1002/jhbs.10152}}</ref> Latiniziran izraz »[[dementia praecox]]« je prvi uporabil nemški alienist Heinrich Schule leta 1886, nato pa ga je 1891 uporabil [[Arnold Pick]] v poročilu o osebi s psihotično motnjo (hebefrenija). Leta 1893 si je [[Emil Kraepelin]] izposodil izraz od Schuleja in Picka in leta 1899 uvedel obsežno novo diferenciacijo v klasifikaciji duševnih motenj med »dementia praecox« in razpoloženjsko motnjo (imenovano manična depresija, ki vključuje tako unipolarno kot bipolarno depresijo).<ref>{{navedi knjigo|author=Noll, Richard|title=American madness: the rise and fall of dementia praecox|year=2011|publisher=Harvard University Press|location=Cambridge, MA|isbn=978-0-674-04739-6}}</ref> Kraepelin je verjel, da je »dementia praecox« verjetno posledica dolgoročnega, tlečega sistemskega ali »celotelesnega« bolezenskega procesa, ki je prizadel številne organe in periferne živce v telesu, ki pa je v zadnji odločilni kaskadi po puberteti vplival na možgane.<ref>{{cite journal|author=Noll R|title=Whole body madness|journal=Psychiatric Times |year=2012 |volume=29|issue=12|pages=13–14|url=http://www.psychiatrictimes.com/blog/couchincrisis/content/article/10168/2104852}}</ref> Njegova uporaba pojma ''demenca'' se je razlikovala od drugih oblik demence, kot je recimo [[Alzheimerjeva bolezen]], ki se običajno pojavijo kasneje v življenju.<ref name="fn_49">{{navedi knjigo |author1=Hansen RA |author2=Atchison B |title=Conditions in occupational therapy: effect on occupational performance |url=https://archive.org/details/conditionsinoccu0000unse_y0e2 |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |location=Hagerstown, MD |year=2000 |isbn=0-683-30417-8}}</ref> Nekateri trdijo, da pomeni uporaba izraza »démence précoce«, kot ga je uporabil leta 1852 francoski zdravnik Benedikt Morel, medicinsko odkritje shizofrenije. Vendar ta mnenja ne upoštevajo dejstva, da je le malo stičnih točk med Morelovo opisno uporabo izraza in samostojnim razvojem pojmovanja bolezni »dementia praecox« ob koncu 19. stoletja.<ref name="Berriosetal2003">{{cite journal | author1 = Berrios G.E. |author2=Luque R. |author3=Villagran J. | year = 2003 | title = Schizophrenia: a conceptual history | url = | journal = International Journal of Psychology and Psychological Therapy | volume = 3 | issue =2 | pages = 111–140 }}</ref> [[Slika:Chlorpromazine-3D-vdW.png|thumb|left|Molekula [[klorpromazin]]a (tržno ime ''Torazin''), ki je v petdesetih letih revolucioniral zdravljenje shizofrenije]] Besedo »shizofrenija« (grob prevod je »razcepljenost razuma«, izvira iz starogrških besed, »schizein« ({{jezik-el2|σχίζειν}}): »cepiti«) in »phrēn«, »phren-« ({{jezik-el2|φρήν}}, {{jezik-el2|φρεν}}-): »razum«) <ref>{{cite journal |author=Kuhn R |title=Eugen Bleuler's concepts of psychopathology |journal=History of Psychiatry|volume=15 |issue=3 |year=2004 |pages=361–6 |doi=10.1177/0957154X04044603 |pmid=15386868 |others=tr. Cahn CH}}</ref> je skoval [[Eugen Bleuler]] leta 1908, da bi opisal ločitev funkcije med osebnostjo, mišljenjem, spominom in razumom. Kot Američani in Angleži interpretirajo Bleulerja, je vodilne simptome opisal s štirimi A-ji: '''a'''fekt, '''a'''vtizem, okrnjeno '''a'''sociiranje idej in '''a'''mbivalenca.<ref name="fn_78">{{cite journal |author=Stotz-Ingenlath G |title=Epistemological aspects of Eugen Bleuler's conception of schizophrenia in 1911 |journal=Medicine, Health Care and Philosophy |volume=3 |issue=2 |pages=153–9 |year=2000 |pmid=11079343|url=http://www.kluweronline.com/art.pdf?issn=1386-7423&volume=3&page=153|format=PDF |doi=10.1023/A:1009919309015}}</ref><ref>{{cite journal|author=McNally K|title=Eugen Bleuler's "Four A's"|journal=History of Psychology|year=2009|volume=12|pages=43–59|doi=10.1037/a0015934|pmid=19831234|issue=2}}</ref> Bleuler je spoznal, da pri bolezni ne gre za demenco, saj se stanje nekaterih njegovih pacientov ni le slabšalo, temveč se je tudi izboljševalo. Zato je predlagal nov izraz − shizofrenija. Sredi 50. let 20. stoletja je prišlo zaradi razvoja in začetka uporabe [[klorpromazin]]a do revolucije v zdravljenju.<ref name="Turner2007">{{cite journal | author=Turner T | title=Unlocking psychosis | journal=British Medical Journal | year=2007 | volume=334 | issue=suppl | pages=s7 | doi=10.1136/bmj.39034.609074.94 | pmid=17204765 }}</ref> V začetku sedemdesetih let so bila diagnostična merila za shizofrenijo vzrok številnim kontroverznim razpravam, ki so vodile do danes veljavnih delovnih meril. Po raziskavi diagnoz v ZDA in Veliki Britaniji leta 1971 je postalo jasno, da se shizofrenijo v ZDA diagnosticira veliko pogosteje kot v Evropi.<ref name="Wing1971">{{cite journal |author=Wing JK |title=International comparisons in the study of the functional psychoses |url=https://archive.org/details/sim_british-medical-bulletin_1971-01_27_1/page/77 |journal=British Medical Bulletin |volume=27 |issue=1 |pages=77–81 |date=January 1971 |pmid=4926366}}</ref> Delno je bil vzrok v popustljivejših diagnostičnih kriterijih v ZDA, kjer so uporabljali priročnik DSM-II, v nasprotju z Evropo in njenim MKB-9. [[David Rosenhan|Rosenhanova]] študija iz leta 1972, objavljena v reviji ''[[Science]]'', je zaključila, da se v ZDA shizofrenijo dostikrat diagnosticira na subjektiven in nezanesljiv način.<ref>{{cite journal |author=Rosenhan D |year=1973 |title=On being sane in insane places |url=https://archive.org/details/sim_science_1973-01-19_179_4070/page/250 |journal=[[Science]] |volume=179 |pages=250–8 |pmid=4683124| doi=10.1126/science.179.4070.250 |issue=4070}}</ref> To so nekateri vzroki, da so poleg diagnosticiranja shizofrenije preoblikovali celotni priročnik DSM-II, kar je vodilo do 3. izdaje v letu 1980.<ref name="Wilson1993">{{cite journal |author=Wilson M |title=DSM-III and the transformation of American psychiatry: a history |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_1993-03_150_3/page/399 |journal=[[American Journal of Psychiatry]] |volume=150 |issue=3 |pages=399–410 |date=March 1993 |pmid=8434655 }}</ref> Pojem shizofrenija se pogosto razume napačno − kot da pomeni »razklano osebnost«. Čeprav lahko osebe, ki so zbolele za shizofrenijo, slišijo glasove in te glasove pojmujejo kot različne osebe, pri shizofreniji ne gre za osebo, katere osebnost sestavlja več različnih oseb. Za zmedo je delno kriva dobesedna razlaga Bleulerjevega pojma shizofrenija (Bleuler je prvotno shizofrenijo povezoval z disociacijo in je razklano osebnost vključil v svojo kategorijo shizofrenije).<ref>Stotz-Ingenlath G: Epistemological aspects of Eugen Bleuler’s conception of schizophrenia in 1911. ''Med Health Care Philos'' 2000; 3:153—159</ref><ref name=mhpsampd>Hayes, J. A., & Mitchell, J. C. (1994). Mental health professionals' skepticism about multiple personality disorder. Professional Psychology: Research and Practice, 25, 410-415</ref> Disociativno motnjo identitete − »razcepljeno osebnost« − so na podlagi ohlapnih meril v DSM-II tudi pogosto napačno diagnosticirali kot shizofrenijo.<ref name=mhpsampd/><ref>Putnam, Frank W. (1989). Diagnosis and Treatment of Multiple Personality Disorder. New York: The Guilford Press. pp. 351. ISBN 0-89862-177-1</ref> Prva znana zloraba pojma v pomenu »razcepljena osebnost« je bil članek pesnika [[T. S. Eliot|Eliota]] leta 1933.<ref name="fn_3">{{navedi knjigo|author1=Berrios, G.E. |last2=Porter |first2=Roy |title=A history of clinical psychiatry: the origin and history of psychiatric disorders |publisher=Athlone Press |location=London |year=1995 |isbn=0-485-24211-7}}</ref> Drugi so izsledili še starejše korenine.<ref>{{cite journal|author=McNally K|title=Schizophrenia as split personality/Jekyll and Hyde: the origins of the informal usage in the English language|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-the-behavioral-sciences_2007_winter_43_1/page/69|journal=Journal of the history of the behavioral sciences|date=zima 2007|volume=43|issue=1|pages=69–79|pmid=17205539|doi=10.1002/jhbs.20209}}</ref> == Družba in kultura == [[Slika:Eugen bleuler.jpg|thumb|upright|Izraz ''shizofrenija'' je ustvaril [[Eugen Bleuler]].]] Leta 2002 so na Japonskem izraz shizofrenija iz ''Seishin-Bunretsu-Byō'' 精神分裂病 (bolezen razklanega razuma) spremenili v ''Tōgō-shitchō-shō ''統合失調症 ([[integrativna motnja]]), da bi zmanjšali stigmo.<ref>{{cite journal |author1=Kim Y |author2=Berrios GE |title=Impact of the term schizophrenia on the culture of ideograph: the Japanese experience |url=https://archive.org/details/sim_schizophrenia-bulletin_2001_27_2/page/181 |journal=Schizophr Bull |volume=27 |issue=2 |pages=181–5 |year=2001 |pmid=11354585}}</ref> Novo ime je navdihnil [[Biopsihosocialni model zdravja in bolezni|biopsihosocialni model]]; po treh letih se je odstotek oseb, ki so vedele za diagnozo, povečal s 37 % na 70 %.<ref name="Sato">{{cite journal |author=Sato M |year=2004 |title=Renaming schizophrenia: a Japanese perspective |journal=World Psychiatry |volume=5 | issue=1 |pages=53–55 |pmid=16757998 |pmc=1472254}}</ref> V ZDA so stroške shizofrenije − vključno z neposrednimi stroški (ambulantna in bolnišnična oskrba, zdravila in dolgotrajna oskrba) in stroški nezdravstvene oskrbe (vzdrževanje pravnega reda, zmanjšana produktivnost na delovnem mestu, brezposelnost) − v letu 2002 ocenili na 62,7 milijard dolarjev.<ref>{{cite journal |author=Wu EQ |year=2005 |title=The economic burden of schizophrenia in the United States in 2002 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-psychiatry_2005-09_66_9/page/1122 |journal=J Clin Psychiatry |volume=66 | issue=9 |pages=1122–9|pmid=16187769}}</ref> Film in knjiga [[Čudoviti um|''Čudoviti um'']] govorita o življenju matematika [[John Forbes Nash|Johna Nasha]], ki je leta 1994 dobil [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado za ekonomijo]] in je imel shizofrenijo. === Nasilnost === Posamezniki s hudo duševno motnjo, kot je shizofrenija, so izpostavljeni večjemu tveganju, da postanejo žrtve nasilnih in nenasilnih kaznivih dejanj.<ref>{{cite journal |author=Maniglio R |title=Severe mental illness and criminal victimization: a systematic review |journal=Acta Psychiatr Scand |volume=119 |issue=3 |pages=180–91 |date=March 2009 |pmid=19016668 |doi=10.1111/j.1600-0447.2008.01300.x }}</ref> Shizofrenija je povezana z zvišano stopnjo nasilnih dejanj, čeprav predvsem zaradi višje ravni [[Psihoaktivna droga|uživanja drog]].<ref name=Fazel>{{cite journal |author1=Fazel S |author2=Gulati G |author3=Linsell L |author4=Geddes JR |author5=Grann M |title=Schizophrenia and violence: systematic review and meta-analysis |journal=PLoS Med. |volume=6 |issue=8 |pages=e1000120 |date=August 2009 |pmid=19668362 |pmc=2718581 |doi=10.1371/journal.pmed.1000120 }}</ref> Število [[umor]]ov, povezanih s psihozo, je podobno številom zaradi zlorabe snovi, in se giblje vzporedno s splošno stopnjo na območju.<ref>{{cite journal |author=Large M |author2=Smith G |author3=Nielssen O |title=The relationship between the rate of homicide by those with schizophrenia and the overall homicide rate: a systematic review and meta-analysis |journal=Schizophr. Res. |volume=112 |issue=1-3 |pages=123–9 |date=July 2009 |pmid=19457644 |doi=10.1016/j.schres.2009.04.004 }}</ref> Kako sta povezana shizofrenija in nasilje, neodvisno od zlorabe drog, je sporno vprašanje, vendar so lahko pomembni nekateri vidiki osebne zgodovine ali duševnih stanj.<ref>{{cite journal |author1=Bo S |author2=Abu-Akel A |author3=Kongerslev M |author4=Haahr UH |author5=Simonsen E |title=Risk factors for violence among patients with schizophrenia |url=https://archive.org/details/sim_clinical-psychology-review_2011-07_31_5/page/711 |journal=Clin Psychol Rev |volume=31 |issue=5 |pages=711–26 |date=July 2011 |pmid=21497585 |doi=10.1016/j.cpr.2011.03.002 }}</ref> Medijska pokritost, ko gre za nasilna dejanja oseb s shizofrenijo, krepi javno mnenje o povezavi med shizofrenijo in nasiljem.<ref name= Fazel/> V reprezentativnem vzorcu raziskave iz leta 1999 je 12,8 % Američanov menilo, da so osebe s shizofrenijo »zelo verjetno« nasilne do drugih, 48,1 % pa jih je odgovorilo s »skoraj verjetno«. Več kot 74 % jih je menilo, da so osebe s shizofrenijo ali »ne posebno sposobne« ali »sploh nesposobne«, da odločajo o svojem zdravljenju. 70,2 % jih je mislilo enako glede razpolaganja z denarjem.<ref>{{cite journal |author1=Pescosolido BA |author2=Monahan J |author3=Link BG |author4=Stueve A |author5=Kikuzawa S |title=The public's view of the competence, dangerousness, and need for legal coercion of persons with mental health problems |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-public-health_1999-09_89_9/page/1339 |journal=American Journal of Public Health |volume=89 |issue=9 |pages=1339–45 |date=September 1999 |pmid=10474550 |pmc=1508769 |doi= 10.2105/AJPH.89.9.1339}}</ref> Po eni od metaanaliz se je od 50. let 20. stoletja razširjenost mnenja, da so osebe s psihozo nasilne, več kot podvojila.<ref>{{cite journal |author1=Phelan JC |author2=Link BG |author3=Stueve A |author4=Pescosolido BA|date=June 2000 |title=Public Conceptions of Mental Illness in 1950 and 1996: What Is Mental Illness and Is It to be Feared? |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-health-and-social-behavior_2000-06_41_2/page/188 |journal=Journal of Health and Social Behavior |volume=41 |issue=2 |pages=188–207 |doi=10.2307/2676305}}</ref> == Smeri raziskav == Raziskave zdravljenja shizofrenije so pokazale relativno učinkovitost [[minociklin]]a.<ref>{{cite journal|author1=Dean OM |author2=Data-Franco J |author3=Giorlando F |author4=Berk M|title=Minocycline: therapeutic potential in psychiatry|journal=CNS Drugs|date=1 May 2012|volume=26|issue=5|pages=391–401|pmid=22486246|doi=10.2165/11632000-000000000-00000}}</ref> Raziskujejo tudi [[Nidoterapija|nidoterapijo]] (prizadevanje za spremembo okolja), ki bi naj izboljšala njihovo funkcionalno sposobnost, vendar njena učinkovitost še ni dokazana.<ref>{{cite journal|author1=Chamberlain IJ |author2=Sampson S|title=Nidotherapy for people with schizophrenia|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|date=28 March 2013|volume=3|pages=CD009929|pmid=23543583|doi=10.1002/14651858.CD009929.pub2|editor1-last=Chamberlain|editor1-first=Ian J}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Schizophrenia|shizofrenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Psihiatrija]] [[Kategorija:Psihoza]] d6ziclb9vlyld8iqrj439a71f7nfdlr 0 147719 6744908 6224849 2026-08-31T08:06:22Z Yerpo 8417 novice 6744908 wikitext text/x-wiki [[Slika:Biologo-sl.png|thumb|right|200px|Logotip Oddelka za biologijo]] '''Oddelek za biologijo''' je eden od oddelkov [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] v [[biološko središče|Biološkem središču]] ob levem bregu [[Glinščica, Gradaščica|Glinščice]] na Večni poti v [[Ljubljana|Ljubljani]], nasproti Živalskega vrta, nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete. Trenutni prodekan za biologijo Biotehniške fakultete je [[Marko Kreft]]. == Študijski proces == Na Oddelku za biologijo se izvajajo naslednji [[študij]]ski programi: * Dodiplomski univerzitetni študij: ** [[biologija]], ki vsako leto sprejme 70 [[študent]]ov ** dvopredmetni program za učitelje biologije z vezavami (kemija, gospodinjstvo) skupaj s [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoško fakulteto]] ** študij [[mikrobiologija|mikrobiologije]] v sklopu Oddelka za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti * Sodelovanje v dodiplomskih univerzitetnih programih drugih fakultet: ** [[biokemija]] na [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo]] ** vodarstvo in komunalno inženirstvo na [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]] ** znanost o okolju na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] ** [[psihologija]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] * Podiplomski študijski programi (magisterij ali doktorat znanosti): ** Bolonjski drugostopenjski študij Molekulske in funkcionalne biologije, Ekologije in biodiverzitete in Biološkega izobraževanja. ** podiplomski študij Bioznanosti ** [[biomedicina]] ** [[varstvo okolja]] ** (nekdanji: [[antropologija]]: skupaj s [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]) ==Zgodovina== Svoj začetek ima v Botaničnem in Zoološkem inštitutu leta 1919 ustanovljene [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]], pod okrilje botaničnega inštituta pa je takrat prešel še starejši [[botanični vrt Univerze v Ljubljani|botanični vrt v Ljubljani]]. Leta 1947 so ustanovili tudi [[antropologija|antropološki]] inštitut. Tako je nastal biološki oddelek, ki je deloval znotraj takratne [[Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete]], v okviru tega pa sta kmalu začeli delovati še skupini za rastlinsko in živalsko [[fiziologija|fiziologijo]]. Od Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete je po nekaj letih organizacijskih sprememb ostala [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovna fakulteta]], ko pa se je leta 1960 tudi ta preoblikovala, so Oddelek za biologijo pripojili takratni [[Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo]]. Ta se je leto kasneje preimenovala v Biotehniško fakulteto, del katere je Oddelek še danes. Oddelek za biologijo je dolga leta doživljal prostorsko stisko, saj so bili zaradi razvoja novih disciplin in ustanavljanja novih raziskovalnih skupin skupni prostori z Inštitutom za biologijo Univerze premajhni. Leta 1993 se je skupaj z Inštitutom, ki se je medtem preimenoval v [[Nacionalni inštitut za biologijo]], preselil v novozgrajeno biološko središče na Večni poti, v letih 2023–2024 pa se je Nacionalni inštitut za biologijo preselil v novozgrajeno sosednje Biotehnološko stičišče. Leta 2026 je nato stekla obsežnejša prenova biološkega središča za prilagoditev izpraznjenih prostorov dejavnosti oddelka.<ref>{{cite web | last=Rabuza | first=Marko | title=Fakulteta po več letih obnovila "hišo čez potok" v Rožni dolini. Kaj bo v njej (FOTO) | website=Forbes Slovenija | date=2026-08-30 | url=https://forbes.n1info.si/nepremicnine/fakulteta-po-vec-letih-obnovila-hiso-cez-potok-v-rozni-dolini-kaj-bo-v-njej-foto/ | language=sl | access-date=2026-08-31}}</ref> ==Organizacija== Pedagoško in raziskovalno delo na Oddelku za biologijo je organizirano v sklopu šestih [[katedra#Univerzitetna katedra|kateder]] * Katedra za biokemijo * Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin * Katedra za ekologijo in varstvo okolja * Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo * Katedra za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov * Katedra za zoologijo Poleg tega na fakulteti delujejo še organizacijske skupine: * Delovna skupina za biološko izobraževanje * Center za čebelarstvo Biotehniške fakultete * Center za speleobiološke raziskave Univerze v Ljubljani Biotehniške fakultete v Postojnski jami * Tajništvo Oddelka za biologijo V okviru Oddelka za biologijo delujejo tudi [[herbarij]], zoološka in mikrobiološka zbirka, vse med najpomembnejšimi tovrstnimi zbirkami v Sloveniji, ter biološka knjižnica. Študentje biologije in sorodnih področij so organizirani v [[Društvo študentov biologije]], ustanovljeno leta 1996. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.bf.uni-lj.si/biologija/oddelek/ Spletna stran Oddelka za biologijo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170624042308/http://www.bf.uni-lj.si/biologija/oddelek/ |date=2017-06-24 }} * [http://www.nib.si/knjiznica/ Biološka knjižnica] (prostore si deli s knjižnico Nacionalnega inštituta za biologijo) * [http://www.botanicni-vrt.si/ Botanični vrt v Ljubljani] * [http://dsb.biologija.org Društvo študentov biologije] {{koord|46|3|4.46|N|14|28|11.78|E|region:SI_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Biološke organizacije]] [[Kategorija:Biologija v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} 932msj1l7a81s9wdlt9pc53klyugrvx 6744914 6744908 2026-08-31T08:11:00Z Yerpo 8417 np, dp 6744914 wikitext text/x-wiki [[Slika:Biologo-sl.png|thumb|right|200px|Logotip Oddelka za biologijo]] '''Oddelek za biologijo''' je eden od oddelkov [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ki ima prostore v [[biološko središče|Biološkem središču]] ob levem bregu [[Glinščica, Gradaščica|Glinščice]] na [[Večna pot, Ljubljana|Večni poti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], nasproti [[Živalski vrt Ljubljana|Živalskega vrta]], nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete. Trenutni prodekan za biologijo Biotehniške fakultete je [[Marko Kreft]]. == Študijski proces == Na Oddelku za biologijo se izvajajo naslednji [[študij]]ski programi: * Dodiplomski univerzitetni študij: ** [[biologija]], ki vsako leto sprejme 70 [[študent]]ov ** dvopredmetni program za učitelje biologije z vezavami (kemija, gospodinjstvo) skupaj s [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoško fakulteto]] ** študij [[mikrobiologija|mikrobiologije]] v sklopu Oddelka za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti * Sodelovanje v dodiplomskih univerzitetnih programih drugih fakultet: ** [[biokemija]] na [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo]] ** vodarstvo in komunalno inženirstvo na [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]] ** znanost o okolju na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] ** [[psihologija]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] * Podiplomski študijski programi (magisterij ali doktorat znanosti): ** Bolonjski drugostopenjski študij Molekulske in funkcionalne biologije, Ekologije in biodiverzitete in Biološkega izobraževanja. ** podiplomski študij Bioznanosti ** [[biomedicina]] ** [[varstvo okolja]] ** (nekdanji: [[antropologija]]: skupaj s [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]) ==Zgodovina== Svoj začetek ima v Botaničnem in Zoološkem inštitutu leta 1919 ustanovljene [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]], pod okrilje botaničnega inštituta pa je takrat prešel še starejši [[botanični vrt Univerze v Ljubljani|botanični vrt v Ljubljani]]. Leta 1947 so ustanovili tudi [[antropologija|antropološki]] inštitut. Tako je nastal biološki oddelek, ki je deloval znotraj takratne [[Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete]], v okviru tega pa sta kmalu začeli delovati še skupini za rastlinsko in živalsko [[fiziologija|fiziologijo]]. Od Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete je po nekaj letih organizacijskih sprememb ostala [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovna fakulteta]], ko pa se je leta 1960 tudi ta preoblikovala, so Oddelek za biologijo pripojili takratni [[Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo]]. Ta se je leto kasneje preimenovala v Biotehniško fakulteto, del katere je Oddelek še danes. Oddelek za biologijo je dolga leta doživljal prostorsko stisko, saj so bili zaradi razvoja novih disciplin in ustanavljanja novih raziskovalnih skupin skupni prostori z Inštitutom za biologijo Univerze premajhni. Leta 1993 se je skupaj z Inštitutom, ki se je medtem preimenoval v [[Nacionalni inštitut za biologijo]], preselil v novozgrajeno biološko središče na Večni poti, v letih 2023–2024 pa se je Nacionalni inštitut za biologijo preselil v novozgrajeno sosednje Biotehnološko stičišče. Leta 2026 je nato stekla obsežnejša prenova biološkega središča za prilagoditev izpraznjenih prostorov dejavnosti oddelka.<ref>{{cite web | last=Rabuza | first=Marko | title=Fakulteta po več letih obnovila "hišo čez potok" v Rožni dolini. Kaj bo v njej (FOTO) | website=Forbes Slovenija | date=2026-08-30 | url=https://forbes.n1info.si/nepremicnine/fakulteta-po-vec-letih-obnovila-hiso-cez-potok-v-rozni-dolini-kaj-bo-v-njej-foto/ | language=sl | access-date=2026-08-31}}</ref> ==Organizacija== Pedagoško in raziskovalno delo na Oddelku za biologijo je organizirano v sklopu šestih [[katedra#Univerzitetna katedra|kateder]] * Katedra za biokemijo * Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin * Katedra za ekologijo in varstvo okolja * Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo * Katedra za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov * Katedra za zoologijo Poleg tega na fakulteti delujejo še organizacijske skupine: * Delovna skupina za biološko izobraževanje * Center za čebelarstvo Biotehniške fakultete * Center za speleobiološke raziskave Univerze v Ljubljani Biotehniške fakultete v Postojnski jami * Tajništvo Oddelka za biologijo V okviru Oddelka za biologijo delujejo tudi [[herbarij]], zoološka in mikrobiološka zbirka, vse med najpomembnejšimi tovrstnimi zbirkami v Sloveniji, ter biološka knjižnica. Študentje biologije in sorodnih področij so organizirani v [[Društvo študentov biologije]], ustanovljeno leta 1996. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.bf.uni-lj.si/biologija/oddelek/ Spletna stran Oddelka za biologijo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170624042308/http://www.bf.uni-lj.si/biologija/oddelek/ |date=2017-06-24 }} * [http://www.nib.si/knjiznica/ Biološka knjižnica] (prostore si deli s knjižnico Nacionalnega inštituta za biologijo) * [http://www.botanicni-vrt.si/ Botanični vrt v Ljubljani] * [http://dsb.biologija.org Društvo študentov biologije] {{koord|46|3|4.46|N|14|28|11.78|E|region:SI_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Biološke organizacije]] [[Kategorija:Biologija v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} qojk3119xai9kuiyvw9q689yu8o9zjx 0 150386 6744895 6700283 2026-08-31T06:52:37Z ~2026-38433-26 262557 /* Diskografija */ 6744895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' ({{IPA-sl|damjána golávšek}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[8. oktober]] [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> <small>(11. mesto v polfinalu)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> <small>(15. mesto v polfinalu)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek/[[Boštjan Grabnar]], [[Jani Hace]])</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo, 9. mesto (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * 2000: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' (<small>Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak</small>) * 2001: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak)</small> # ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak)</small> # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525000452/http://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190108170822/http://www.damjanagolavsek.si/ |date=2019-01-08 }} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] egyqjpg0s3vmjo15c5n3uo9wljvoehl 6744896 6744895 2026-08-31T06:58:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6744895|6744895]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-38433-26|~2026-38433-26]] ([[User talk:~2026-38433-26|pogovor]]) - nepotrebno 6744896 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' ({{IPA-sl|damjána golávšek}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[8. oktober]] [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> <small>(11. mesto v polfinalu)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> <small>(15. mesto v polfinalu)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek/[[Boštjan Grabnar]], [[Jani Hace]])</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo, 9. mesto (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * 2000: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' (<small>Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak</small>) * 2001: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' # ''Prijatelj'' # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525000452/http://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190108170822/http://www.damjanagolavsek.si/ |date=2019-01-08 }} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] lbbpihtoe0mgiu37hztxen3t4n1k6c1 0 155898 6744702 6299817 2026-08-30T15:44:11Z Erardo Galbi 166658 6744702 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = kardinal | name = Benedetto de Accolti }} '''Benedetto de Accolti''', [[Italijani|italijanski]] [[pravnik]], [[zgodovinar]], [[pedagogika|pedagog]], [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[24. oktober]] [[1497]], [[Arezzo]], † [[21. september]] [[1549]], [[Firence]]. == Življenjepis == Benedetto je bil rojen v [[družina|družino]] [[Accolti]], katere več pripadnikov je bilo znanih pravnikov. Sprva je bil [[predavatelj]] [[pravna filozofija|pravne filozofije]] na [[Univerza v Firencah|Univerzi v Firencah]], kjer je postal znan po svojem odličnem poznavanju [[latinščina|latinščine]], [[zgodovina|zgodovine]], [[pravo|prava]] in po odličnem [[spomin]]u. 24. julija 1521 je bil imenovan za [[apostolski administrator|apostolskega administratorja]] [[Cádiz]]a, 16. marca 1523 za [[škofija Cremona|škofa Cremone]], 17. avgusta 1524 za [[nadškofija Ravenna|nadškofa Ravenne]]; februarja 1527 je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]]. Pozneje je zasedal še dva apostolsko-administratorska položaja: v [[Bovino|Bovinu]] (24. januar 1530-april 1535) in v [[Policastro|Policastru]] (6. februar 1531-julij 1535). == Dela == * ''De Bello a Christianis contra Barbaros gesto pro Christi Sepulchro et Judaea recuperandis libri tres'' * ''De Praestantia Virorum sui Arretii'' == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih pravnikov]] * [[seznam italijanskih zgodovinarjev]] * [[seznam italijanskih rimskorimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih rimskorimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{Normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Accolti, Benedetto de}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski zgodovinarji]] [[Kategorija:Italijanski pravniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Firencah]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Cremone]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Ravenne]] [[Kategorija:Accolti]] [[Kategorija:Italijanski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen VII.]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] ak0flion8xs711hsbcjk4a4yoyfdywu 0 169131 6744985 5932278 2026-08-31T10:38:51Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6744985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Arpajon |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis Arpajon''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[veleposlanik]], * [[1600]], † [[1679]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Arpajon, Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski veleposlaniki]] 271s9x5ksg59ujnkc30vikj5tdq5o0n 0 169133 6744992 6580810 2026-08-31T10:59:37Z Engelbert 76895 pp 6744992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Claude Charles Aubry de La Boucharderie | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | nickname = | placeofbirth = <!-- Wikidata --> | placeofdeath = <!-- Wikidata --> | allegiance = {{flagicon|Francija}} [[Francija]] | branch = [[Francoska kopenska vojska]] | service = | serviceyears = 1802–1813 | rank = [[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] | unit = | commands = | battles = [[Napoleonske vojne]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Claude Charles Aubry de La Boucharderie''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[25. oktober]] [[1773]], [[Bourg-en-Bresse]], † [[8. november]] [[1813]], [[Leipzig]]<ref>[http://www.virtualarc.com/officers/aubry/ Virtualarc.com]</ref>. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Aubry, Claude}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Francoski plemiči]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Padli v boju]] soc60fbeid90llghkj06ynmzduf28iy 0 170074 6744705 4764265 2026-08-30T15:45:50Z Erardo Galbi 166658 6744705 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = kardinal | name = Ottavio Acquaviva d'Aragona ml. }} '''Ottavio kardinal Acquaviva d'Aragona mlajši''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[kardinal]], * [[1608]], [[Neapelj]], † [[26. september]] [[1674]]. == Življenjepis == [[2. marec|2. marca]] [[1654]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. == Glej tudi == * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Acquaviva d'Aragona mlajši, Ottavio kardinal}} [[Kategorija:Rojeni leta 1608]] [[Kategorija:Umrli leta 1674]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[fr:Ottavio Acquaviva d'Aragona, seniore]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Inocenc X.]] rl5ivlng79ndelbbe1i2r41v18yjd2j 0 170111 6744707 6300243 2026-08-30T15:46:49Z Erardo Galbi 166658 6744707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = kardinal | name = Francesco Acquaviva d'Aragona }} '''Francesco Acquaviva d'Aragona''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[4. oktober]] [[1665]], [[Neapelj]], † [[9. januar]] [[1725]], [[Rim]]. == Življenjepis == 2. decembra 1697 je bil imenovan za [[naslovni škof|naslovnega nadškofa]] [[Larisa v Tesaliji|Larise v Tesaliji]]; 22. decembra istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]]. 6. aprila 1700 je bil imenovan za [[apostolska nunciatura v Španiji|apostolskega nuncija v Španiji]]; s tega položaja je odstopil 7. decembra 1706. 17. maja 1706 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 8. junija 1707 je bil postavljen za [[kardinal-duhovnik]]a [[S. Bartolomeo all'Isola]]; 28. januarja 1709 je bil imenovan za kardinal-duhovnika [[S. Cecilia]] in 12. junija 1724 za [[kardinal-škof]]a [[škofija Sabina|Sabine]]. == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Acquaviva d'Aragona, Francesco}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Španiji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Sabine]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen XI.]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje v 18. stoletju]] k11pv6z030rkclle98y3ne8elunfk31 0 170130 6744704 6299818 2026-08-30T15:44:50Z Erardo Galbi 166658 6744704 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = kardinal | name = Giuseppe Accoramboni }} '''Giuseppe Accoramboni''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[24. september]] [[1672]], [[Castel de Preci]], † [[21. marec]] [[1747]]. == Življenjepis == 14. februarja 1723 je prejel [[škofovsko posvečenje]]. 11. septembra 1724 je bil imenovan za [[naslovni škof|naslovnega nadškofa]] [[Filipi]]ja; [[škofovsko posvečenje]] je prejel 21. septembra istega leta. 12. aprila 1728 je bil imenovan za [[nadškof]]a (osebni naziv) [[škofija Imola|škofije Imola]]. 20. septembra istega leta je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 11. marca 1743 je bil imenovan za [[škofija Frascati|škofa Frascatija]]. == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Accoramboni, Giuseppe}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Imole]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Frascatija]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Benedikt XIII.]] ppsloomie9qx0c2nq4ijo6cdspn3oxb 0 170218 6744700 6299816 2026-08-30T15:43:36Z Erardo Galbi 166658 6744700 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = kardinal | name = Filippo Acciajuoli }} '''Filippo Acciajuoli''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[12. marec]] [[1700]], [[Rim]], † [[24. julij]] [[1766]]. == Življenjepis == 2. decembra 1743 je bil imenovan za [[naslovni nadškof|naslovnega nadškofa]] [[Petra, Palestina|palestinske Petre]]; 8. decembra istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško]] in 21. decembra 1743 še [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]]. 22. januarja 1744 je bil imenovan za [[Apostolska nunciatura v Švici|apostolskega nuncija v Švici]] in 28. januarja 1754 še za [[Apostolska nunciatura na Portugalskem|apostolskega nuncija na Portugalskem]]. 24. septembra 1759 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in 6. aprila 1761 je bil ustoličen kot [[kardinal|kardinal-duhovnik]] [[S. Maria degli Angeli]]. 24. januarja 1763 je bil imenovan za [[nadškof]]a (osebni naziv) [[škofija Ancona e Numana|škofije Ancona e Numana]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Acciajuoli, Filippo}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Švici]] [[Kategorija:Apostolski nunciji na Portugalskem]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Ancone e Numane]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen XIII.]] jfrb9nsppytutgj9bkghpth5kmm1jmd 0 177097 6744603 5061231 2026-08-30T12:50:45Z ~2026-47199-14 265072 6744603 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Gvajava | image = Psidium guajava fruit.jpg | image_width = 240px | image_caption = Sadež gvajave (''Psidium guajava'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Myrtales]] (mirtovci) | familia = [[Myrtaceae]] (mirtovke) | genus = ''[[Psidium]]'' (granatno jabolko) | species = '''''P. guajava''''' | binomial = ''Psidium guajava'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''Gvajava''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Psidium guajava''''') je [[vednozeleno drevo|vednozeleno]] [[ropi|tropsko]] [[drevo]], katerega domovina je [[Srednja Amerika]]. == Opis == Drevo gvajave zraste do višine 8 metrov in ima tanko [[deblo]], prekrito z luskasto rjavo zeleno skorjo. [[List (rastlina)|Listi]] so usnjati in ovalno podolgovati, po zgornji strani svetlo zeleni, po spodnji pa prekriti z gostimi dlačicami. Žile na listih so dobro vidne in vdrte v površino zgornjega dela lista. Na spodnji strani izrazito izstopajo. Na veje so nameščeni parno, na vsaki strani veje po eden. [[Pecelj|Peclji]] so kratki, na njihovem stičišču z vejo pa se razvijejo [[cvet]]ovi. Cvetovi rastejo posamezno, ali pa po dva ali trije naenkrat. Cvetovi bele barve imajo po navadi po pet venčnih listov, nameščeni pa so na drobne peclje. [[Prašniki]] poženejo daleč izven cveta. Oprašeni cvetovi se razvijejo v velik okrogel ali hruškasto oblikovan [[plod]] bele, rumene ali rdečkaste barve, ki ima na spodnjem koncu še vedno viden ostanek cvetne čaše. V plodu so številna ledvičasta ploščata [[seme]]na. == Razširjenost == Drevo je razširjeno v tropskem in subtropskem [[podnebje|podnebju]], njegova matična domovina pa je Srednja Amerika. Od tam so jo kot okrasno drevo raznesli po svetu, kjer jo gojijo v [[rastlinjak]]ih in zimskih vrtovih. Zahteva plodno podlago, zmerne temperature in veliko vlage. V naravi se razmnožuje s semeni, umetno pa jo gojijo iz olesenelih potaknjencev. == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Lanzara, P. |author2=Pizetti, M. |title=Drevesa |year=1984 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana|cobiss=14998529}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Psidium guajava}} [[Kategorija:Mirtovke]] [[Kategorija:Flora Srednje Amerike]] [[Kategorija:Okrasna drevesa]] bsqp4jm3bzz21h26m9da31vyvdv3o4i 6744605 6744603 2026-08-30T12:55:55Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6744605 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Gvajava | image = Psidium guajava fruit.jpg | image_width = 240px | image_caption = Sadež gvajave (''Psidium guajava'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Myrtales]] (mirtovci) | familia = [[Myrtaceae]] (mirtovke) | genus = ''[[Psidium]]'' (granatno jabolko) | species = '''''P. guajava''''' | binomial = ''Psidium guajava'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''Gvajava''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Psidium guajava''''') je [[vednozeleno drevo|vednozeleno]] [[ropi|tropsko]] [[drevo]], katerega domovina je [[Srednja Amerika]]. == Opis == Drevo gvajave zraste do višine 8 metrov in ima tanko [[deblo]], prekrito z luskasto rjavo zeleno skorjo. [[List (rastlina)|Listi]] so usnjati in ovalno podolgovati, po zgornji strani svetlo zeleni, po spodnji pa prekriti z gostimi dlačicami. Žile na listih so dobro vidne in vdrte v površino zgornjega dela lista. Na spodnji strani izrazito izstopajo. Na veje so nameščeni parno, na vsaki strani veje po eden. [[Pecelj|Peclji]] so kratki, na njihovem stičišču z vejo pa se razvijejo [[cvet]]ovi. Cvetovi rastejo posamezno, ali pa po dva ali trije naenkrat. Cvetovi bele barve imajo po navadi po pet venčnih listov, nameščeni pa so na drobne peclje. [[Prašniki]] poženejo daleč izven cveta. Oprašeni cvetovi se razvijejo v velik okrogel ali hruškasto oblikovan [[plod]] bele, rumene ali rdečkaste barve, ki ima na spodnjem koncu še vedno viden ostanek cvetne čaše. V plodu so številna ledvičasta ploščata [[seme]]na. == Razširjenost == Drevo je razširjeno v tropskem in subtropskem [[podnebje|podnebju]], njegova matična domovina pa je Srednja Amerika. Od tam so jo kot okrasno drevo raznesli po svetu, kjer jo gojijo v [[rastlinjak]]ih in zimskih vrtovih. Zahteva plodno podlago, zmerne temperature in veliko vlage. V naravi se razmnožuje s semeni, umetno pa jo gojijo iz olesenelih potaknjencev. == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Lanzara, P. |author2=Pizetti, M. |title=Drevesa |year=1984 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana|cobiss=14998529}} == Zunanje povezave == {{commonscat|allign=left|Psidium guajava}} [[Kategorija:Mirtovke]] [[Kategorija:Flora Srednje Amerike]] [[Kategorija:Okrasna drevesa]] jig4nut4z1ksr1sjy2qa0dcztihckdz 6744606 6744605 2026-08-30T12:56:27Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 ups 6744606 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Gvajava | image = Psidium guajava fruit.jpg | image_width = 240px | image_caption = Sadež gvajave (''Psidium guajava'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Myrtales]] (mirtovci) | familia = [[Myrtaceae]] (mirtovke) | genus = ''[[Psidium]]'' (granatno jabolko) | species = '''''P. guajava''''' | binomial = ''Psidium guajava'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''Gvajava''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Psidium guajava''''') je [[vednozeleno drevo|vednozeleno]] [[ropi|tropsko]] [[drevo]], katerega domovina je [[Srednja Amerika]]. == Opis == Drevo gvajave zraste do višine 8 metrov in ima tanko [[deblo]], prekrito z luskasto rjavo zeleno skorjo. [[List (rastlina)|Listi]] so usnjati in ovalno podolgovati, po zgornji strani svetlo zeleni, po spodnji pa prekriti z gostimi dlačicami. Žile na listih so dobro vidne in vdrte v površino zgornjega dela lista. Na spodnji strani izrazito izstopajo. Na veje so nameščeni parno, na vsaki strani veje po eden. [[Pecelj|Peclji]] so kratki, na njihovem stičišču z vejo pa se razvijejo [[cvet]]ovi. Cvetovi rastejo posamezno, ali pa po dva ali trije naenkrat. Cvetovi bele barve imajo po navadi po pet venčnih listov, nameščeni pa so na drobne peclje. [[Prašniki]] poženejo daleč izven cveta. Oprašeni cvetovi se razvijejo v velik okrogel ali hruškasto oblikovan [[plod]] bele, rumene ali rdečkaste barve, ki ima na spodnjem koncu še vedno viden ostanek cvetne čaše. V plodu so številna ledvičasta ploščata [[seme]]na. == Razširjenost == Drevo je razširjeno v tropskem in subtropskem [[podnebje|podnebju]], njegova matična domovina pa je Srednja Amerika. Od tam so jo kot okrasno drevo raznesli po svetu, kjer jo gojijo v [[rastlinjak]]ih in zimskih vrtovih. Zahteva plodno podlago, zmerne temperature in veliko vlage. V naravi se razmnožuje s semeni, umetno pa jo gojijo iz olesenelih potaknjencev. == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Lanzara, P. |author2=Pizetti, M. |title=Drevesa |year=1984 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana|cobiss=14998529}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Psidium guajava|position=left}} [[Kategorija:Mirtovke]] [[Kategorija:Flora Srednje Amerike]] [[Kategorija:Okrasna drevesa]] 5o3l5eoksuelaeclv3r7ra0baqb7lpo 0 178540 6744615 6255396 2026-08-30T13:25:35Z Miklavic.lenart 151771 Preurejena stran z jasno definicijo. Počiščene nekatere vsebine, ki so bolj smiselne v angleščini. 6744615 wikitext text/x-wiki '''Holomórfna fúnkcija''' ([[grščina|grško]] {{jezik|grc|őλoς}}: holos - ''cel'' + {{jezik|grc|μoρφń}}: morfé - ''oblika, videz'') je v [[matematika|matematiki]] [[funkcija]] ene ali več kompleksnih spremenljivk, ki je kompleksno odvedljiva v okolici vsake točke neke odprte podmnožice prostora <math display="inline">\mathbb C^n</math>. Kompleksna odvedljivost je veliko močnejša lastnost od običajne odvedljivosti realnih funkcij. Holomorfna funkcija je neskončno mnogokrat odvedljiva in jo vedno lahko razvijemo v [[Taylorjeva vrsta|Taylorjevo vrsto]]. Zato se zanjo enakovredno uporablja izraz »analitična funkcija«, vendar le-ta označuje poljubno preslikavo, ki je lokalno enaka vsoti konvergentne potenčne vrste. == Definicija == Naj bo <math display="inline">\Omega \subseteq \mathbb{C}</math> odprta množica in <math display="inline">f \colon \Omega \to \mathbb{C}</math>. Če za <math display="inline">a \in \Omega</math> obstaja limita <math display="block">\lim_{z \to a} \frac{f (z) - f (a)}{z - a},</math> jo imenujemo odvod funkcije <math display="inline">f</math> v točki <math display="inline">a</math> in označimo z <math display="inline">f' (a)</math>. Če <math display="inline">f' (a)</math> obstaja za vsak <math display="inline">a \in \Omega</math>, funkciji <math display="inline">f</math> pravimo '''holomorfna funkcija''' na <math display="inline">\Omega</math>. Funkciji, ki je holomorfna na <math display="inline">\mathbb{C}</math>, pravimo '''cela funkcija'''. Naj bosta <math display="inline">f, g</math> holomorfni funkciji. Podobno kot pri realnem odvodu so holomorfni tudi vsota <math display="inline">f + g</math>, razlika <math display="inline">f - g</math> in produkt <math display="inline">f \cdot g</math>. Kvocient <math display="inline">f / g</math> je holomorfen, kjer je <math display="inline">g \neq 0</math>, kompozitum <math display="inline">g \circ f</math> pa je holomorfen tam, kjer je definiran. Poleg tega veljajo običajna pravila za odvajanje. == Cauchy-Riemannovi enačbi == Holomorfnost funkcije se na ekvivalenten način izraža s pogoji na njen realni in imaginarni del. Če za <math display="inline">z = x + i y</math> funkcijo <math display="inline">f \colon \Omega \to \mathbb{C}</math> pišemo kot <math display="block">f (x, y) = u (x, y) + i v (x, y),</math> je <math display="inline">f</math> holomorfna na <math display="inline">\Omega</math> natanko tedaj, ko sta <math display="inline">u, v</math> zvezno parcialno odvedljivi ter zadoščata <math display="block">\frac{\partial u}{\partial x} = \frac{\partial v}{\partial y}</math> in <math display="block">\frac{\partial u}{\partial y} = - \frac{\partial v}{\partial x}.</math> Zgornjemu sistemu parcialnih diferencialnih enačb pravimo '''Cauchy-Riemannov sistem'''. == Glej tudi == * [[meromorfna funkcija]] {{math-stub}} [[Kategorija:Kompleksna analiza]] [[Kategorija:Lastnosti funkcij]] {{normativna kontrola}} dwcv0rfu5rx3omiojo7laoursm0ut1s 6744624 6744615 2026-08-30T13:37:50Z Miklavic.lenart 151771 Vizualno urejanje. 6744624 wikitext text/x-wiki '''Holomórfna fúnkcija''' ([[grščina|grško]] {{jezik|grc|őλoς}}: holos - ''cel'' + {{jezik|grc|μoρφń}}: morfé - ''oblika, videz'') je v [[matematika|matematiki]] [[funkcija]] ene ali več kompleksnih spremenljivk, ki je kompleksno odvedljiva v okolici vsake točke neke odprte podmnožice prostora <math> \mathbb{C}^n </math>. Kompleksna odvedljivost je veliko močnejša lastnost od običajne odvedljivosti realnih funkcij. Holomorfna funkcija je neskončno mnogokrat odvedljiva in jo vedno lahko razvijemo v [[Taylorjeva vrsta|Taylorjevo vrsto]]. Zato se zanjo enakovredno uporablja izraz »analitična funkcija«, vendar le-ta označuje poljubno preslikavo, ki je lokalno enaka vsoti konvergentne potenčne vrste. == Definicija == Naj bo <math> \Omega \subseteq \mathbb{C} </math> odprta množica in <math> f \colon \Omega \to \mathbb{C} </math>. Če za <math> a \in \Omega </math> obstaja limita : <math> \lim_{z \to a} \frac{f (z) - f (a)}{z - a}, </math> jo imenujemo odvod funkcije <math> f </math> v točki <math> a </math> in označimo z <math> f' (a) </math>. Če <math> f' (a) </math> obstaja za vsak <math> a \in \Omega </math>, funkciji <math> f </math> pravimo '''holomorfna funkcija''' na <math> \Omega </math>. Funkciji, ki je holomorfna na <math> \mathbb{C} </math>, pravimo '''cela funkcija'''. Naj bosta <math> f, g </math> holomorfni funkciji. Podobno kot pri realnem odvodu so holomorfni tudi vsota <math> f + g </math>, razlika <math> f - g </math> in produkt <math> f \cdot g </math>. Kvocient <math> f / g </math> je holomorfen, kjer je <math> g \neq 0 </math>, kompozitum <math display> g \circ f </math> pa je holomorfen tam, kjer je definiran. Poleg tega veljajo običajna pravila za odvajanje. == Cauchy-Riemannovi enačbi == Holomorfnost funkcije se na ekvivalenten način izraža s pogoji na njen realni in imaginarni del. Če za <math> z = x + i y </math> funkcijo <math> f \colon \Omega \to \mathbb{C} </math> pišemo kot : <math> f (x, y) = u (x, y) + i v (x, y), </math> je <math> f </math> holomorfna na <math> \Omega </math> natanko tedaj, ko sta <math> u, v </math> zvezno parcialno odvedljivi ter zadoščata : <math> \frac{\partial u}{\partial x} = \frac{\partial v}{\partial y} </math> in : <math> \frac{\partial u}{\partial y} = - \frac{\partial v}{\partial x}. </math> Zgornjemu sistemu parcialnih diferencialnih enačb pravimo '''Cauchy-Riemannov sistem'''. == Glej tudi == * [[meromorfna funkcija]] {{math-stub}} [[Kategorija:Kompleksna analiza]] [[Kategorija:Lastnosti funkcij]] {{normativna kontrola}} 5w0k9azkulko2opkvgth81diyf3zh16 0 179896 6744976 6681354 2026-08-31T09:58:29Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6744976 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Korošec}} '''Korošec''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|šestnajsti najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 3.297 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleš Korošec]], bobnar, popotnik, publicist * [[Anton Korošec]] (1872—1940), duhovnik in politik *[[Anton Korošec (veterinar)|Anton Korošec]] (1868—19??), veterinar *[[Blaž N. Korošec]] (1921—?), zdravnik radiolog v ZDA * [[Bojan Korošec]] (*1951), zdravnik in politik * [[Bojana Korošec]] (*1957), ekonomistka * [[Borut Korošec]] (*1968), kipar in likovni pedagog * [[Boštjan Korošec]], pevec različnih žanrov in profesor petja * [[Boštjan Korošec]], etnolog in kulturni antropolog * [[Branko Korošec]] (1927—1999), dokumentalist, zgodovinar kartografije, publicist * [[Damjan Korošec]] (*1968), pravnik, univ. prof. * [[Darko Korošec]], izdelovalec glasbil * Darko Korošec (*1957), metalurg?? * [[Drago Korošec]] (1911—1991), zborovodja, skladatelj * [[Evgenija Kegl Korošec]] (1931—2022), županja Bohinja * [[Frančišek Sal. Korošec]] (1861—1934), salezijanec, duhovnik, kanonik * [[Franko Korošec]] (*1963), igralec, komik * [[Gorazd Korošec]] (*196#), filozof * [[Gregor Korošec]] (*1983), bibliotekar * [[Hajdi Korošec]] (*1979), pop-pevka, podjetnica * [[Igor Korošec]] (*1972), igralec, retorik, režiser *[[Irena Korošec]] (*1962), slovensko-kanadska slikarka * [[Ivan Korošec]] (1913—1942), pravnik, pesnik, partizan * [[Ivan Korošec (književnik)|Ivan Korošec]] (1924—2015), pesnik, pisatelj in publicist, domobranec * [[Ivanka Korošec]] (*1947?), planinska publicistka in pisateljica *[[Janez Korošec, slikar samouk|Janez Korošec]], slikar samouk, taboriščnik * [[Janez Korošec]] (1924—2015), politični in društveni delavec * [[Janez Korošec (*1941)|Janez Korošec]] (1941—2013), novinar, urednik; tabornik? * [[Janja Korošec Žižek]] (1920—1988), pevka, igralka, glasbena pedagoginja * [[Josip Korošec]] (1909—1966), arheolog, univerzitetni profesor * [[Josip Korošec (*1941), restavrator, slikar|Josip Korošec - Nini]] (*1941), restavrator, slikar * [[Joško Korošec]] (1858—po 1933), sokol * [[Jože Korošec]] (1930—2013), agronom, univerzitetni profesor * [[Kaja Korošec]] (*2001), nogometašica * [[Katja Korošec]] (*1993), plesalka, pevka * [[Ladko Korošec]] (1920—1995), operni in koncertni pevec (bas-buffo) *[[Ladko Korošec ml.]] (1946—2009), farmakolog *[[Lovro Korošec]] (1924—2010), partizanski poveljnik, polkovnik JLA, doc. * [[Luka Korošec]], rudar iz Gorjuš, gorski vodnik, eden od prvopristopnikov na [[Triglav]] * [[Marijan Korošec]] (1939—2024), trobentar, skladatelj, glasbeni pedagog * Marjan Korošec (*1961), strojnik * [[Marjeta Korošec Decoultre|Marjeta Korošec Delcoutre]] (*1944), violinistka * [[Marko Korošec]] (1906—1960), zdravnik travmatolog, kirurg * [[Marko Korošec, fotograf|Marko Korošec]], ljubiteljski meteorolog in fotograf * [[Melita Koletnik Korošec]], prof. UM (prevajalstvo in tolmačenje) * [[Miha Korošec]] (*1991), nogometaš * [[Miroslava Geč-Korošec]] (1939—2002), pravnica, univ. profesorica, ustavna sodnica * [[Mojca Korošec]] (*1973), živilska tehnologinja (BF UL) * [[Paola Korošec]] (1913—2006), arheologinja * [[Paola Korošec (kiparka)|Paola Korošec]] (*1969), kiparka *[[Peter Korošec]] (*1977), molekularni biolog, medicinski genetik, prof. MF *[[Primož Korošec]], fotograf * [[Robert Korošec]] (*1990), igralec * [[Rok Korošec]] (*1993), kolesar * [[Romana Cerc Korošec]] (*1968), kemičarka, univ. prof. * [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]], elektronska glasbenica * [[Slavko Korošec]] (1902—1967), flavtist, glasbeni pedagog * [[Štefan Korošec]] (1938—2014), vojaški pilot, psiholog, ekonomist, politik, diplomat * [[Tanja Korošec]], pravnica, odvetnica * [[Tamara Korošec]], agronomka * [[Tina Korošec]], fagotistka * [[Tomo Korošec]] (1938—2022), jezikoslovec slovenist, stilist, terminolog, univerzitetni profesor * [[Tone Korošec]] (1917—1998), planinec, alpinist * [[Valerija Korošec]] (*1966), sociologinja * [[Vekoslav Korošec (1896—?),|Vekoslav Korošec]] (1896—1984), baptistični pastor, žrtev montiranega procesa * [[Vekoslav Korošec]] (1914—1992), elektrotehnik, elektroenergetik * [[Viktor Korošec]] (1899—1985), pravni zgodovinar, orientalist (arheolog, filolog), univ. profesor, akademik * [[Vladimir Korošec]] (1920—1975), gozdar * Vladimir Korošec (1955—2025), geograf, ravnatelj/kmetijski šolnik, raziskovalec * [[Zora Korošec-Koruza]] (*1949), agronomka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Mira Korošec|Mira (Marija) Korošec]] (1880—1963), hrvaška pevka sopranistka *[[Vilim Korošec]] (1928—1991), hrvaški gradbenik in univ. profesor == Glej tudi == * priimek [[Korošak]] * priimek [[Korošin]] * priimke [[Koroš]], [[Koroša]], [[Korošaj]], [[Korošic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Korošec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] rwq0t2eq97f61xpjx10aqt0ioyodzhf 0 180942 6744643 6643888 2026-08-30T14:43:31Z A09 188929 pp slik 6744643 wikitext text/x-wiki [[Slika:Istanbul Archaeological Museum Satrap Sarcophagus Short side Satrap banqueting with wife 4018.jpg|sličica|305x305_pik|Upodobitev na sarkofagu: perzijski satrap med obedom ]]'''Satrapija''' ({{langx|grc|σατραπεία|satrapeia}}, {{langx|xme|khšatrapāvā||[[satrap]]}}) je bila [[provinca]] oziroma upravna enota v [[Perzija|perzijskih]] državah [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidov]] (550–330 pr. n. št.), [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in [[Selevkidi|Selevkidov]] (312–140 pr. n. št. ali 64 pr. n. št.). == Opis == Na čelu satrapije je bil satrap, ki je je bil zadolžen za civilno upravo, finance in vojsko svoje satrapije. Vsako leto je moral perzijskemu kralju plačevati odmerjen tribut oziroma davek, in mu vojaško pomagati v primeru vojne. Bil je tudi glavni sodnik province, ter bil zadolžen za vzdrževanje cest. Satrap je tako razpolagal z veliko avtonomije, kar se je odražalo v pogostih uporih satrapov zoper kralja v času Ahemenidov.<ref>Leah McKenzie, “PATTERNS IN SELEUCID ADMINISTRATION: MACEDONIAN OR NEAR EASTERN?” ''Mediterranean Archaeology'' 7 (1994): 62-63.</ref> Sistem provincionalne uprave, podoben satrapijam, so poznali že v Medijskem cesarstvu pred letom 648 pr. n. št. Prvo obsežno delitev Ahemenidskega cesarstva na satrapije pa se je začela v času [[Kir II.|Kira II. Velikega]] okrog leta 530 pr. n. št. Sistem satrapij so za njim prevzeli vsi njegovi nasledniki in poznejše dinastije: Aleksander Veliki, [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidi]], [[Parti]] in [[Sasanidi]]. Število satrapij se je stalno spreminjalo. Pod Kirom II. Velikim je bilo v cesarstvu 26 satrapij, poznejši kralj [[Darej I.]] pa je to število povečal na 36. Za obdobje Ahemenidov je na razpolago več seznamov satrapij, od katerih so najbolj znani: *Darejev napis v [[Behistun]]u, *seznam davkoplačevalcev v ''Zgodovini'' grškega raziskovalca [[Herodot]]a, *seznam perzijskih vojaških enot v istem Herodotovem delu, *napis na Darejevi grobnici v [[Nakš-e Rostam]]u, *Kserksov napis v Daivi. Mnogo satrapij je omenjenih tudi v knjigi ''Anabasis'', ki jo je napisal [[Arijan iz Nikomedije]] o Aleksandru Velikemu. Našteto gradivo omogoča dober pregled dvestoletnega razvoja teritorialnih enot Ahemenidskega cesarstva. V [[Partsko cesarstvo|Partskem cesarstvu]] je bilo po podatkih [[Plinij Starejši|Plinija Starejšega]] osemnajst satrapij. ==Seznam satrapij v obdobju Ahemenidov== Mnenja strokovnjakov za obdobje Ahemenidov se glede satrapij precej razhajajo. Nekateri se sklicujejo na Herodota, ki trdi, da je satrapije ustanovil tretji ahemenidski kralj Darej I. Drugi pa trdijo, da so satrapije nastale že v času Kira Velikega (559–530 pr. n. št.). Razlog za razhajanje mnenj je zgodovinska resnica, da je podroben seznam satrapij nastal šele v času vladanja Makedoncev okrog leta 330 pr. n. št. [[Slika:Map of Achaemenid Imperial Satraps (English Version).png|sličica|290x290px|Satrapije za časa kralja Dareja I.]] Zadnjih znani podatki kažejo, da je bilo v 5. stoletju pr. n. št. štirindvajset, tako imenovanih, glavnih satrapij: *[[Lidija]] (perzijsko Sparda), upravno središče: [[Sarde]] *[[Kapadokija]] (Katpatuka) *[[Babilonija]] (Bábiruš), upravno središče: Babilon *[[Asirija]] (Athurá) *[[Egipt]] (Mudrája), upravno središče: Memfis (v letih 401/404–342 pr. n. št. je bila satrapija samostojna) *[[Libija]] (Putája), v letih 401/404–342 pod oblastjo Egipta *[[Medija (zgodovinska pokrajina)|Medija]] (Máda), upravno središče: Ektabana *[[Armenija]] (Armina) *[[Partija (satrapija)|Partija]] (Parthava) *[[Horezm]] (Horezm) (Uvárazmiš) *[[Pars]] (Pársa), upravno središče: Pasargad *[[Elam]] (Uvdža) *[[Baktrija]] (Báchtriš), upravno središče: Baktra *[[Sogdija]] (Suguda) *[[Gandara]] (Gandára) *[[Arija (satrapija)|Arija]] (Haraiva) *Dahá (ozemlje Dahov), delno neodvisno ozemlje *Saká tigrakaudá (ozemlje Masagetov), delno neodvisno ozemlje *Saká haumavargá (ozemlje Amirgijcev), delno neodvisno ozemlje *[[Arahozija]] (Harauvatiš), upravno središče: Arahoti (kasnejši Aleksandropolis) *[[Drangijana]] (Zranka) *[[Satagidija]] (Thataguš) *[[Indija]] (Hinduš) *[[Gedrozija]] (Maka) Najpomembnejše glavne satrapije so bile Lidija, Babilonija, Egipt, Medija, Pars, Baktrija in Arahozija, v katerih so bila tudi upravna središča. == Satrapije v času Selevkidov == [[Slika:323 Accords de Babylone.svg|sličica|290x290px|Satrapi, ki jih je nastavil Aleksander Veliki]] Ko je Aleksander Veliki v drugi polovici 4. stoletju pr. n. št. osvajal Perzijo, ni spreminjal sistema satrapij. Meje in delovanje perzijskih provinc je ostalo isto kot pod Ahemenidi, razen tega, da je Aleksander Veliki zamenjal stare satrape s sebi zvestimi ljudmi.<ref>Leah McKenzie, “PATTERNS IN SELEUCID ADMINISTRATION: MACEDONIAN OR NEAR EASTERN?” ''Mediterranean Archaeology'' 7 (1994): 63.</ref> Po smrti Aleksandra, leta 323 pr. n. št., in po medsebojnem spopadu [[Diadohi|diadohov]], si je večji del bivšega Ahemenidskega cesarstva izboril general [[Selevk I. Nikator|Selevk I.]], začetnik nove perzijske dinastije Selevkidov. Ta je obdržal meje in število satrapij iz časa Aleksandra, ampak je drastično zmanjšal moč satrapov in na novo definiral upravo satrapij, da ne bi bila kraljeva moč spet ogrožena kot pod Ahemenidi. Satrapije je še dalje razdelil na manjše enote, '''eparhije'''. Funkcija satrapa v eni provinci je včasih združevala civilno, finančno in vojaško upravo, kar pa je Selevk I. razdelil med tri posamezne satrape ali upravitelje v vsaki provinci, ki jih je nastavljal on sam. Nastavljeni satrapi so pogosto bili makedonskega rodu. Zgodilo se je, da sta v kakšni provinci bila samo dva takšna satrapa, namesto treh, a to se je dogajalo zelo poredko.<ref>Leah McKenzie, “PATTERNS IN SELEUCID ADMINISTRATION: MACEDONIAN OR NEAR EASTERN?” ''Mediterranean Archaeology'' 7 (1994): 63-64.</ref> Davkov niso več pobirali satrapi, ampak kraljevi davkarji. Kralj je nato zbran denar odmeril satrapom za upravljanje svojih provinc. Sodno upravo in vojsko je sedaj neposredno nadziral kralj. Selevkidska država je bila s tem bolj centralizirana v primerjavi s Perzijo pod Ahemenidi.<ref>Leah McKenzie, “PATTERNS IN SELEUCID ADMINISTRATION: MACEDONIAN OR NEAR EASTERN?” ''Mediterranean Archaeology'' 7 (1994): 64.</ref> == Provincialna uprava pod Parti in Sasanidi == [[Slika:Map of the Parthian Empire under Mithridates II-es.svg|sličica|290x290px|Partski imperij v 1. st. pr. n. št.]] Po padcu Selevkidov, so velik del njihovega cesarstva, z izjemo Levanta in delov Mezopotamije, prevzeli Parti. Pod Selevkidi so Parti živeli v satrapiji Partiji. Ti so obdržali satrapije, ampak so svojo državo zaradi lažjega upravljanja tudi bolj decentralizirali. Poleg satrapij so imperij sestavljala pol odvisna kraljestva, vsaka z svojim kraljem, ki je bil podložen samo perzijskemu kralju. Poleg kraljestev so še obstajale mestne državice, z veliko mero avtonomije, ter mejne province oziroma krajine, katere naloga je bila obramba partskih mej. Če so se pod Ahemenidi proti kralju upirali močni satrapi, so do 1. stoletja našega štetja to vlogo prevzeli mogočni partski plemiči. Ti so bili glavni svečeniki, kraljevi svetovalci, lahko pa so tudi nastavljali in odstavljali partske kralje.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldhistoryedu.com/parthian-empire-history-culture-expansion-accomplishments-decline/|title=Parthian Empire: History, Culture, Expansion, Accomplishments, & Decline|date=23. 11. 2022}}</ref> Lokalne elite in napol samostojna mesta so pod Parti lahko celo kovala svoj denar, dokler so kralju plačevala letni tribut.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.livius.org/articles/misc/parthian-empire/|title=Parthian Empire|date=24. 9. 2020}}</ref> Zmanjševanje pomembnosti satrapij in satrapov se je nadaljevalo tudi pod dinastijo Sasanidov. Satrapi so takrat postali uradniki srednjega ranga, ki so lahko upravljali samo še večja mesta, ali pa bili svetovalci na kraljevem dvoru.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/ancient-Iran/The-Sasanian-period|title=The Sāsānian period|date=8. 11. 2024.}}</ref> Ko so Arabci zavzeli ozemlje Sasanidov, so bile satrapije dokončno ukinjene. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *B. Jacobs, Die Satrapienverwaltung im Perserreich zur Zeit Darius’ III., Wiesbaden 1994 *McKenzie, Leah. “PATTERNS IN SELEUCID ADMINISTRATION: MACEDONIAN OR NEAR EASTERN?” ''Mediterranean Archaeology'' 7 (1994): 61–68. *Livius. org. “Parthian Empire.” https://www.livius.org/articles/misc/parthian-empire/ *Encyclopedia Britannica. “The Sāsānian period.” https://www.britannica.com/place/ancient-Iran/The-Sasanian-period *World History Edu. “Parthian Empire: History, Culture, Expansion, Accomplishments, & Decline.” https://worldhistoryedu.com/parthian-empire-history-culture-expansion-accomplishments-decline/ ==Zunanje povezave== * [http://www.livius.org/sao-sd/satrap/satrap.htm Livius.org: Satraps and satrapies] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160407114756/http://www.livius.org/sao-sd/satrap/satrap.htm |date=2016-04-07 }} [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Zgodovina Perzije]] ngpvwte2g6v8jw152c8mcsd176k756t 0 181748 6744648 6457927 2026-08-30T14:48:31Z A09 188929 {{Iran}} 6744648 wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country |conventional_long_name = Selevkidsko cesarstvo |common_name = Selevkidsko cesarstvo | |continent = |region = |country = |era = Helenizem |government_type = Monarhija |status = Empire |status_text = Kraljestvo [[Diadohi|diadohov]] | |year_start = 312 pr. n. št. |date_event1 = 64 pr. n. št. |year_end = 47 pr. n. št. |event_start = |event1 = Pompej osvoji [[Antiohija|Antiohijo]],[[Sirija]] postane [[Rimsko cesarstvo|Rimska provinca]] |event_end = Selevk VII. se preda [[Julij Cezar|Juliju Cezarju]] | |stat_year1 = 301 pr. n. št. |stat_area1 = 3000000 |stat_year2 = 240 pr. n. št. |stat_area2 = 2600000 |stat_year3 = 175 pr. n. št. |stat_area3 = 800000 |stat_year4 = 100 pr. n. št. |stat_area4 = 100000 | | | |capital = [[Selevkija]] na [[Tigris]]u<small><br />(305-240 pr. n. št.)</small><br />[[Antiohija]]<small><br />(240-64 pr. n. št.)</small><br /> |common_languages = [[grščina|Grški]]<br />[[Sirščina|Sirski]] |religion = [[Grška mitologija|Starogrška religija]]<br />[[Zaratustrstvo]] | |leader1 = [[Selevk I. Nikator]] |leader2 = Selevk VII. Cypriot |year_leader1 = 305-281 pr. n. št. |year_leader2 = 49-47 pr. n. št. |title_leader = [[Kralj]] }} {{Iran}} '''Selevkidsko cesarstvo''' (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] na ozemlju njegovega imperija. Na svojem višku je obsegala [[Anatolija|Anatolijo]], [[Levant]], [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Perzija|Perzijo]], [[Turkmenistan]] in [[Pamir]]. == Delitev Aleksandrovega imperija == Aleksander Veliki je leta 323 pr. n. št. umrl brez odraslih potomcev in zapustil ogromen [[imperij]]. [[Regent]] cesarstva je postal Perdikas, ozemlje pa so si razdelili Aleksandrovi [[general]]i ([[diadohi]]) [[Ptolemaj I. Soter]], [[Kasander]], [[Lizimah]] in [[Selevk I. Nikator]] in postali nekakšni [[satrap]]i. == Selevkov vzpon == [[Slika:SeleucosCoin.jpg|thumb|Kovanec [[Selevk I. Nikator|Selevka I. Nikatorja]]]] Aleksandrovi generali so se kmalu začeli boriti za oblast nad deli Aleksandrovega imperija. Prvi, ki se je uprl regentu Perdikasu, je bil satrap [[Egipt]]a Ptolemaj. Njegov upor je leta 320 pr. n. št. povzročil novo delitev cesarstva. [[Selevk (satrap)|Selevk]], ki je bil pod Perdikasom od leta 323 pr. n. št. vrhovni poveljnik vojske, kasneje pa je sodeloval pri njegovem umoru, je dobil [[Babilonija|Babilonijo]] in je takoj po prevzemu oblasti začel širiti ozemlje svoje države. Njegov prihod v Babilonijo leta 312 pr. n. št. se šteje za ustanovitev Selevkidskega cesarstva. Selevk je Babiloniji kmalu priključil Mezopotamijo, [[Armenija|Armenijo]], [[Kapadokija|Kapadokijo]], [[Fars]], [[Partija (satrapija)|Partijo]], [[Baktrija|Baktrijo]], [[Arabija|Arabijo]], Tapurijo, [[Sogdija|Sogdijo]], [[Arahozija|Arahozijo]] in [[Hikarnija|Hikarnijo]], tako da se je njegovo cesarstvo raztezalo od [[Frigija|Frigije]] na zahodu do [[Ind]]a na vzhodu. Selevk je v [[Indija|Indiji]] sklenil pogodbo z indijskim kraljem Chandragupto, s katero mu je dostopil svoja vzhodna ozemlja, v zameno pa je dobil 500 bojnih slonov, ki so igrali pomembno vlogo v [[Bitka pri Ipsu|bitki pri Ipsu]]. == Širitev proti zahodu == Po Selevkovi in Lizimahovi zmagi nad Antigonom Monoftalmom v bitki pri Ipsu leta 301 pr. n. št. je Selevk zasedel še vzhodno [[Anatolija|Anatolijo]] in severno [[Sirija|Sirijo]]. V Siriji je ustanovil novo prestolnico, ki jo je po svojem očetu imenoval [[Antiohija|Antiohija na Orontu]] (današnja [[Antakya]] v vzhodni [[Turčija|Turčiji]]). Drugo glavno mesto države je bila [[Selevkija na Tigrisu]] v severni [[Babilonija|Babiloniji]]. Selevkovo cesarstvo je doseglo največji obseg leta 281 pr. n. št. po zmagi nad nekdanjim zaveznikom Lizimahom v bitki pri Korupedionu, po kateri je Selevk svojo državo razširil nad celotno Anatolijo. Upal je, da bo osvojil tudi Lizimahova ozemlja v [[Evropa|Evropi]], prevsem [[Trakija|Trakijo]] in [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonijo]], vendar so ga med izkrcanjem v Evropo ubili. Selevkov sin in naslednik [[Antioh I. Soter]] je nasledil ogromno državo, v katerem je bil skoraj ves azijski del Aleksandrovega cesarstva, njegovega evropskega dela pa ni bil sposoben osvojiti. Načrte sta mu prekrižala stalna tekmeca [[Antigon II. Gonat]] iz Makedonije in [[Ptolemaj II. Filadelf]] iz [[Egipt]]a. == Država postane prevelika == [[Slika:Diadochen1.png|thumb|right|float|300px| {{legend|#C3B933|Kraljestvo [[Selevk I. Nikator|Selevka I. Nikatorja]]}} Drugi [[diadohi]] {{legend|#50A249|[[Kasander|Kasandrovo]] kraljestvo}} {{legend|#C38833|[[Lizimah]]ovo kraljestvo}} {{legend|#787CAD|[[Ptolemaj I. Soter|Ptolemajevo]] kraljestvo}} {{legend|#AF3662|[[Epir]]}} Drugi {{legend|#A361BD|[[Kartagina|Kartažani]]}} {{legend|#70A9BE|[[Rimsko cesarstvo|Stari Rim]]}} {{legend|#85AB54|Grške kolonije}} ]] Večina vzhodnega dela Selevkidskega cesarstva je bila že pred Selevkovo smrtjo težko obvladljiva. Ko je Selevk leta 305 pr. n. št. napadel [[Indija|Indijo]] ([[Pandžab]]), se je spopadel s kraljem Čandragupto, za katerega trdijo, da je imel vojsko 600.000 vojakov in 9.000 bojnih slonov. Oba vladarja sta nazadnje sporazumela, da bo Selevk prepustil Čandragupti obširno ozemlje od [[Ind]]a do meje današnjega [[Afganistan]]a, v zameno pa bo dobil 500 bojnih slonov, ki so potem igrali pomembno vlogo v bitki pri Ipsu. Mir sta dopolnila z dogovorom, s katerim so se lahko selevkidske princese poročale na indijski dvor oziroma priznavanjem porok med [[Grki]] in [[Indijci]]. Selevk je na indijski dvor v glavnem mestu Pataliputra (današnja [[Patna]] v državi [[Bihar]]) poslal svojega ambasadorja Megastena, ki je podrobno opisal Indijo med Čandraguptovim vladanjem. Njegovi zapisi so delno ohranjeni. Ambasadorja je kasneje poslal tudi na dvor Čandraguptovega sina Bindusarja. Selevkidsko cesarstvo je pred Selevkovo smrtjo poleg doline Inda izgubilo še [[Gedrozija|Gedrozijo]] na jugovzhodu [[Iransko višavje|Iranske planote]] in [[Arahozija|Arahozijo]] na zahodni obali Inda. Antioh I. Soter (281–261 pr. n. št.) in njegov sin [[Antioh II. Teos]] (261–246 pr. n. št.) sta bila stalno v vojnah s [[Ptolemaj II. Filadelf|Ptolemajem II.]] za povrh pa so v Malo Azijo vdrli [[Galačani]] ([[Kelti]]) in ustanovili [[Galatija (rimska provinca)|Galatijo]], delno neodvisno in delno helenizirano kraljestvo, ki je obsegalo [[Bitinija|Bitinijo]], [[Pont]] in [[Kapadokija|Kapadokijo]] z glavnim mestom [[Pergamon]]. Svojo pozornost sta morala zato preusmeriti proti zahodu, medtem pa so se province na vzhodu začele osamosvajati. Proti koncu vladanja Antioha II. se je najprej osamosvojila [[Baktrija]], ki je vladal [[satrap]] Diodot, kmalu zatem pa še [[Partija (satrapija)|Partija]]. Okrog leta 246 pr. n. št. je prišel na prestol Selevkidskega cesarstva Antiohov sin [[Selevk II. Kalinik]] in za cesarstvo so se začeli težki časi. Selevka je v tretji sirski vojni najprej težko porazil [[Ptolemaj III. Everget|Ptolemaj III. Egipčanski]], potem pa se je začela državljanska vojna proti bratu Antiohu Hieraksu. Notranje spore sta izkoristili Baktrija in Partija in se odcepili od cesarstva. Nemiri so se začeli tudi v [[Anatolija|Mali Aziji]] in izgledalo je, da bodo Selevkidi popolnoma izgubili oblast. Leta 245 pr. n. št. je Diodot razglasil neodvisnost Baktrije in ustanovil [[Grško-baktrijsko kraljestvo|Grško–baktrijsko kraljestvo]]. Za kraljestvo je bila značilna bogata [[helenizem|helenistična kultura]], ki je prevladovala približno do leta 125 pr. n. št. ko jo je uničila invazija [[nomadi|nomadov]] s severa. Eden od grško–baktrijskih kraljev, Dimitrij I. Baktrijski, je okrog leta 180 pr. n. št. napadel Indijo in ustanovil [[Indo-grško kraljestvo|Grško-indijsko kraljestvo]], ki je živelo približno do leta 20. Selevkidski satrap Partije Andagora je razglasil neodvisnost takoj po odcepitvi sosednje Baktrije. Oblast v Partiji je kmalu zatem prevzel partski plemenski poglavar [[Arsak I.|Arsak]], prvi iz dinastije [[Arsakidi (Iran)|arsakidov]] in okrog leta 238 pr. n. št. ustanovil mogočno [[Partija (satrapija)|Partsko cesarstvo]]. == Oživitev cesarstva (223–191 pr. n. št.) == Leta 223 pr. n. št. je prišel na prestol [[Antioh III. Veliki]], mlajši sin [[Selevk II. Kalinik|Selevka II.]]. V četrti sirski vojni proti [[Egipt]]u na začetku ni bil najbolj uspešen in je v bitki pri Raphiji leta 217 pr. n. št. doživel neprijeten poraz, potem pa je postal največji selevkidski vladar po [[Selevk I. Nikator|Selevku I.]] Po porazu pri Raphiji je naslednjih deset let preživel v vzhodnem delu svojega cesarstva, kjer je ukrotil uporne [[vazal]]e v [[Partija (satrapija)|Partiji]] in Baktriji in dosegel njihovo, vsaj formalno, poslušnost. Po Aleksandrovem zgledu se je nato odpravil v Indijo, kjer se je srečal s kraljem Sofagesenom. Leta 205 pr. n. št. se je vrnil na zahod in ugotovil, da je stanje po smrti [[Ptolemaj IV. Filopator|Ptolemaja IV.]] ravno pravo za vojni pohod proti zahodu. S [[Filip V. Makedonski|Filipom V. Makedonskim]] sta se dogovorila, da si bosta razdelila Ptolemajeva ozemlja. Začela se je peta sirska vojna, v kateri so Selevkidi po bitki pri Paniju 198 pr. n. št. Ptolemaju V. odvzeli Sirijo. Izgledalo je, da je Selevkidom uspelo v celoti restavrirati Selevkidsko cesarstvo. == Ponovni razpad države == {{Glej tudi|Rimsko selevkidska vojna}} [[Slika:Seleucid-Empire 200bc.jpg|thumb|300px|Selevkidsko cesarstvo leta 200 pr. n. št. (pred Antiohovim porazom v vojni z Rimljani)]] Antiohova slava ni trajala prav dolgo. Ko so njegovega nekdanjega zaveznika Filipa V. Makedonskega leta 197 pr. n. št. porazili [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], je Antioh poskusil razširiti svoje cesarstvo na ozemlje Grčije. K temu ga je vzpodbudil tudi izgnani kartažanski general Hanibal. Sklenil je zavezništvo z Etolsko ligo in nato napadel [[Grčija|Grčijo]]. Na žalost je bila ta odločitev zanj usodna. Rimljani so ga kar dvakrat [[Rimsko selevkidska vojna|težko porazili]] – prvič leta 191 pr. n. št. pri [[Termopile|Termopilah]], potem pa še leta 190 pr. n. št. pri Magneziji – in ga prisilili, da je leta 188 pr. n. št. v Apamei podpisal zanj neugodno mirovno pogodbo. Rimljanom je moral prepustiti vsa evropska ozemlja, Malo Azijo severno od gorovja [[Taurus]] do Pergama in plačati ogromno vojno odškodnino. Antioh se je po podpisu pogodbe odpravil na vojni pohod na vzhod, kjer je nameraval zbrati denar za plačilo odškodnine, in leta 187 pr. n. št. umrl. Nasledil ga je sin [[Selevk IV. Filopator]] (187–175 pr. n. št.), ki je večino svojega vladanja posvetil zbiranju denarja za vojno odškodnino. Leta 175 pr. n. št. ga je minister Heliodor umoril in na prestol posadil Selevkovega mlajšega brata [[Antioh IV. Epifan|Antioha IV. Epifana]]. Antioh je z uspešno vojno proti Egiptu poskusil ponovno doseči ugled Selevkidov. Egipčansko vojsko je potisnil vse do [[Aleksandrija|Aleksandrije]], potem pa se je moral zaradi groženj rimskega odposlanca Gaja Popilija Leanasa umakniti iz Egipta. Njegovo cesarstvo je še naprej razpadalo: vzhodne province so bile praktično brez nadzora, ker so v Perzijo so začeli vdirati [[Parti]], v [[Judeja|Judeji]] pa je zaradi Antiohove nasilne helenizacije prišlo do upora [[Judje|Judov]], tako imenovanega upora [[Makabejci|Makabejcev]]. Poskusi, da bi se sporazumel s Parti in Judi, so bili neuspešni. Na vojnem pohodu proti Partom je Antioh leta 164 pr. n. št. umrl. == Državljanska vojna == Po smrti Antioha IV. Epifana je postajalo Selevkidsko cesarstvo vedno bolj nestabilno, centralna oblast pa vedno manj vplivna. Epifanov mlajši sin [[Antioh V. Eupator]] je poskusil ponovno vzpostaviti oblast v Judeji, vendar ga je leta 161 pr. n. št. vrgel s prestola sin [[Demetrij I. Soter]], njega pa leta 150 pr. n. št. [[Aleksander Balas]]. Aleksander Balas je vladal do leta 145 pr. n. št. ko ga je vrgel s prestola sin Demetrija I. [[Demetrij II. Nikator]]. Demetrij II. ni bil sposoben obvladovati celega cesarstva. Medtem, ko je iz [[Damask]]a vladal Babiloniji in vzhodni Siriji, so Balasovi privrženci, ki so najprej podpirali Balasovega sina Antioha VI., potem pa uporniškega generala Diodota Trifona, zasedli Antiohijo. Razpadanje cesarstva se je hitro nadaljevalo. Leta 143 pr. n. št. so svojo neodvisnost dosegli Judje pod vodstvom Makabejcev, ozemlja na vzhodu pa so osvajali Parti. Leta 139 pr. n. št. so Parti Demetrija II. porazili in ga ujeli in od takrat naprej obvladovali celotno Iransko višavje. Demetrijev brat Antioh VII. je za nekaj časa vzpostavil enotnost in moč Selevkidov, vendar to ni bilo dovolj, da bi preprečil vdiranje Partov. Leta 129 pr. n. št. so ga v bitki za obrambo Babilonije ubili. Po njegovi smrti se je oblast Selevkidov sesula, ker so se številni kandidati za njegovo nasledstvo zapletli v državljansko vojno, kateri ni bilo videti konca. == Propad (100–47 pr. n. št.) == Po letu 100 pr. n. št. se je ogromno Selevkidsko cesarstvo zmanjšalo na Antiohijo in nekaj sirskih mest. Kljub očitnemu propadu moči in zmanjšanemu kraljestvu, je plemstvo še vedno volilo kralje, pri čemer so občasno posredovali Ptolemaji iz Egipta in drugi zunanji vladarji. Selevkidi so se obdržali na oblasti samo zato, ker jih nihče ni hotel priključiti k svoji državi. V vojnah v [[Anatolija|Anatoliji]] med [[Mitrijad VI. Pontski|Mitrijadom VI.]] iz Ponta in Sulo iz Rima, sta obe sprti strani pustili Selevkide ob strani. Edini, ki je v stalnih notranjih spopadih na jugu videl priložnost za razširitev svoje države, je bil Mitrijadov ambicijozni zet [[Tigran Veliki]], kralj Armenije. Leta 83 pr. n. št. je na vabilo ene od stalno sprtih strani napadel Sirijo in se kmalu zatem oklical za vladarja. Oblast Selevkidov se je dejansko končala. Leta 69 pr. n. št. sta Mitrijad in Tigran porazila rimskega generala Lucula in združila ostanke Selevkidskega cesarstva v državo, kateri je zavladal [[Antioh XIII.]] Državljanske vojne se kljub temu ni dalo preprečiti, ker se je za prestol potegoval še en Selevkid – Filip II. Po rimski zasedbi Ponta so postajali Rimljani vedno bolj zaskrbljeni zaradi stalnih nemirov v Siriji, ki so ji vladali Selevkidi. Potem, ko je leta 63 pr. n. št. porazil Mitrijada, je Pompej dobil nalogo, da obudi helenistični vzhod in ustanovi nova, Rimu podložna kraljestva in province. Nekatere podložne države, na primer [[Armenija]] in [[Judeja]], so dobile nekaj samostojnosti in svoje kralje, za Selevkide pa je menil, da bodo stalno povzročali težave, zato je odstavil oba rivalska selevkidska princa in ustanovil rimsko provinco. S tem je Antioh XI. ostal zadnji neodvisni Selevkid in je vladal na Cipru (92–49 pr. n. š.) in ga je po smrti nasledil njegov sin Selevk VII. Dve leti kasneje se je poklonil Juliju Cezarju, ko se je vračal iz Egipta v Rim ter dobil v zameno dvajsetletno guvernerstvo Cipra. == Širjenje grške kulture == Selevkidsko cesarstvo, ki se je raztezalo od [[Egejsko morje|Egejskega morja]] do [[Afganistan]]a, je bilo talilni lonec raznih narodov, med katerimi so bili najpomembnejši [[Grki]], [[Armenci]], [[Perzijci]], [[Medijci]] in [[Judje]]. Izjemna velikost cesarstva in njena raznolikost sta povzročili, da so selevkidski vladarji poskušali uveljaviti politiko rasne enotnosti, ki jo je začel izvajati že Aleksander Veliki. Helenizacijo cesarstva so dosegli z ustanavljanjem grških mest, takšna je bila na primer Antiohija, ali pa so obstoječim mestom dali grška imena. Ustanavljanju novih grških mest je pripomogla prenaseljenost v notranjosti Grčije, zato je bilo prostrano Selevkidsko cesarstvo zelo primerno za kolonizacijo. Priseljenci so ponekod v celoti asimilirali domače prebivalstvo. Asimilacija je povzročila, da so domačini svoje običaje prilagodili grškim, vladajoča makedonska elita pa je privzela nekaj lokalne tradicije. Helenistične ideje so se po letu 313 pr. n. št. začele hitro prenašati na kulture Bližnjega in Srednjega vzhoda in Centralne Azije, kar je trajalo kakšnih 250 let. V tem času so vladarji sistematično zgradili mrežo nekaj sto mest, katerih namen je bil predvsem trgovanje in vzdrževanje oblasti. Mnogo obstoječih mest je bilo na tak ali drugačen način, ponekod tudi s silo, popolnoma heleniziranih. Sinteza helenističnih in prvotnih domačih kulturnih, verskih in filozofskih idej je dala v različnih delih cesarstva različne rezultate: nekje je prinesla mir, drugje pa je povzročila upore. Takšen primer so bili, na primer, Judje. Selevkidi so jih hoteli postopoma helenizirati, Judje pa so vztrajali pri judaizmu, kar je pripeljalo do vojne in na kocu do njihove osamosvojitve. == Seznam selevkidskih kraljev == {|class="nowraplinks" border="2" cellspacing="0" cellpadding="3" rules="all" width="900px" style="margin:3px 0 0em 0em; border-style: solid; border-width: 1px; border-collapse:collapse; empty-cells:show" |colspan="5" align=center style="background:#778899; color:white"|'''Selevkidski vladarji''' |- bgcolor="#F6E6AE" !Portret !Ime !Vladal !Zakonec !Komentar |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:Seleuco I Nicatore.JPG|110px]] | [[Selevk I. Nikator]] | [[Satrap]] 320–315 pr. n. št., 312–305 pr. n. št.,<br> kralj 305–281 pr. n. št. | Apama | |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:Antiochos I face.jpg|110px]] | [[Antioh I. Soter]] | Sovladar od 291 pr. n. št.,<br> vladar 281–261 pr. n. št. | Stratonika Sirska | Sovladar s svojim očetom. |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:AntiochusIIMET.jpg|110px]] | [[Antioh II. Teos]] | 261–246 pr. n. št. | Laodika I.,<br>Berenika | Laodiko in njenega sina so umorili.<br> Berenika je bila hčerka [[Ptolemaj II. Filadelf|Ptolemaja II. Filadelfa]] kralja [[Egipt]]a |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:Seleucus II Callinicus.jpg|110px]] | [[Selevk II. Kalinik]] | 246–225 pr. n. št. | Laodika II. | |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:AntiochusIIMET.jpg|110px]] | [[Selevk III. Keraun]]<br>(ali Soter) | 225–223 pr. n. št. | | Selevka III. so umorili njegovi vojaki. |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:AntiochosIII.JPG|110px]] | [[Antioh III. Veliki]] | 223–187 pr. n. št. | Eubeja Kalhidska | Antioh III. je bil brat Selevka III. |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:SeleucusIV - coin - face.JPG|110px]] | [[Selevk IV. Filopator]] | 187–175 pr. n. št. | Laodika IV. | Poroka med bratom in sestro. |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:Antiochos IV Epiphanes face.png|110px]] | [[Antioh IV. Epifan]] | 175–163 pr. n. št. | Laodika IV. | Poroka med bratom in sestro. |- bgcolor="#fffaf0" | | Antioh V. Eupator | 163–161 pr. n. št. | | |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:Demetrius I.png|110px]] | Demetrij I. Soter | 161–150 pr. n. št. | Laodika VI. (?) | Sin Selevka IV. in Laodike IV. |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:Alexander I Syria-Antiochia face.jpg|110px]] | Aleksander I. Balas | 150–145 pr. n. št. | Kleopatra Tea | Sin Antioha IV. in Laodike IV. |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:DemetriusII, coin, face.jpg|110px]] | Demetrij II. Nikator | Prvič 145–138 pr. n. št. | Kleopatra Tea | Sin Demetrija I. |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:AntiochusVI,_coin,_face.jpg|110px]] | Antioh VI. Dioniz<br>(ali Epifan) | 145–140 pr. n. št. | | Sin Aleksandra Balasa in Kleopatre Tee. |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:Tryphon coin.jpg|110px]] | Diodot Trifon | 140–138 pr. n. št. | | General, regent za Antioha VI. Dioniza. Po njegovem umoru je sam zasedel selevkidski prestol. |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:Antiochus VII coin (Mary Harrsch).jpg|110px]] | Antioh VII. Sidet<br> (ali Everget) | 138–129 pr. n. št. | Kleopatra Tea | Sin Demetrija I. |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:DemetriusII, coin, face.jpg|110px]] | Demetrij II. Nikator | Drugič 129–126 pr. n. št. | Kleopatra Tea | Umorjen v zaroti, ki jo je organizirala Kleopatra Tea. |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:Aleksander II Zabinas face.png|110px]] | Antioh VII. Sidet<br> (ali Everget) | 129–123 pr. n. št. | | Protikralj, ki je trdil, da je posvojenec Antioha VII. |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:Cleopatra_Thea_face.png|110px]] | Kleopatra Tea | 126–121 pr. n. št. | | Hčerka [[Ptolemaj VI. Filometor|Ptolemaja VI. Filometorja]], kralja Egipta.<br> Poročena je bila s tremi kralji: Aleksandrom Balasom, Demetrijem II. in Antiohom VII.<br> Mati Antioha VI., Selevka V., Antioha VIII. in Antioha IX. |- bgcolor="#fffaf0" | | Selevk V. Filometor | 126/125 pr. n. št. | | Umorjen na ukaz svoje matere Kleopater Tee. |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:Antiochus VIII face.png|110px]] | Antioh VIII. Grip | 125–96 pr. n. št. | Trifena Egipčanska,<br>Kleopatra Selena I. Egipčanska | |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:Seleucus VI Epiphanes.png|110px]] | Selevk VI. Epifan Nikator | 95–92 pr. n. št. ali 83 pr. n. št. | Kleopatra Selena I. | |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:DemetriusIII.png|110px]] | Demetrij III. Euker<br> (ali Filopator) | 95–87 pr. n. št. | | |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:Antiochus_11.png|110px]] | Antioh XI. Epifan Filadelf | 95–92 pr. n. št. ali 83 pr. n. št. | | |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:Philipus_I.png|110px]] | Filip I. Filadelf | 95–84/83 pr. n. št. | | |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:Antiochos XII.jpg|110px]] | Antioh XII. Dioniz | 87–84 pr. n. št. | | |- bgcolor="#f5f5f5" | | Selevk VII. Kibiosakt<br>(ali Filometor) | 83–69 pr. n. št. | | |- bgcolor="#fffaf0" | [[Slika:Antiochus XIII.jpg|110px]] | Antioh XIII. Azijec | 69–64 pr. n. št. | | |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Slika:Antiochus XIII.jpg|110px]] | Filip II. Filoromej | 65–63 pr. n. št. | | |} == Ciprski Guvernerji == Zadnji Selevkidski vladar Selevk VII. se je l. 47 pr. n. št. vdal Juliju Cezarju. Julij Cezar je z njim podpisal pogodbo, s katero je Selevk priznal rimsko nadoblast na Cipru, vendar pa je on postal guverner Cipra za 20 let. Kljub temu, da je leta 42 pr. n. š. Ciper prešel pod oblast [[Mark Antonij|Marka Antonija]], je Selevk VII. l. 31 pr. n. š. podprl [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijana Cezarja]], se odcepil od Vzhodnega imperija in vse razpoložljive kopenske in pomorske sile in 6 milijonov sestercev (v vrednosti 18 milijonov € danes) dal Oktavijanu Cezarju v zameno za dedno guvernerstvo na Cipru do takrat, ko vsi člani Selevkidske dinastije po moški in ženski liniji pomrejo. Oktavijan Cezar je to ponudbo sprejel in s tem denarjem plačal legije. == Seznam selevkidskih voditeljev dinastije (47 pr. n. št.–1191 n. št.) == '''Rimski dedni guvernerji Cipra (47 pr. n. š. – 403 n. š.)''' * Selevk VII. Cipriot (47–11 pr. n. št.) * Selevk VIII. (11 pr. n. št.–24 n. š.) * Artes I. (24–51 n. š.) * Artezija I. (51–63) * Artes II. (63–90) * Selevk IX. (90–108) * Selevk X. (108–116) * Jupestron I. (116–161) * Artezija II. (116–162) * Selevk XI. (162–183) * Artes III. (183–189) * Jupestron II. (189–208) * Selevk XII. (208–233) * Artezija III. (233–243) * Kvint I. (243–270) * Antioh I. (270–271) * Kvint II. (271–282) * Jupestron III. (282–284) * Selevk XIII. (284–318) * Selevk XIV. (318–337) * Artes IV. (337–375) * Artesia IV. (375–389) * Selevk III. (389–403) Leta 395 se Rim zadnjič razdeli: Ciper pride pod Vzhodnorimsko cesarstvo – Kvint III. je zadnji rimski dedni guverner Cipra. Od 403 naprej so guvernerji bizantinski. '''Bizantinski dedni guvernerji Cipra (403–1191)''' * Jupestron IV. (403–452) * Selevk XV. (452–468) * Antioha II. (468-500) * Drenus I. (500-525) * Artezija V. (525–537) * Kvint V. (537–548) * Analija I. (548–568) * Antioh XIV. (568–602) * Selevk XVI. (602–607) * Analina II. (607–626) * Artes V. (626–641) * Antioh III. (641–669) * Analina III. (669) * Evropa III. (672–713) * Selevk XV. (713–745) * Ortija I. (745–761) * Dren II. (761–762) * Selevk XVII. (762–815) * Ortija II. (815–853) * Artezija VI. (853–864) * Selevk XVI. (864–905) * Dren III. (905–914) * Jupestron V. (914–951) * Artes VI. (951–989) * Artezija VII. (989–1002) * Dren IV. (1002–1010) * Selevk XVIII. (1010–1044) * Dren V. (1044–1076) * Ortija III. (1076–1082) * Balduin I. (1082–1097) * Jupestron VI. (1097–1130) * Analina IV. (1130–1152) * Antioh XVII. (1152–1173) * Artes VII. (1173–1188) * Analina V. (1188–1191) zadnja Selevkidska guvernerka na Cipru (1188–1191). Po križarskem zavzetju Cipra se preseli v Epir in ustanovi »Analinsko vejo Selevkidov« (1198–1810) ki je probizantinska. '''Dren VI.''', ker ga bizantinski cesar ne podpre za ciprskega guvernerja, se udeleži IV. križarskega pohoda. Z nekaj privrženci nagovori križarje v oplenjenje Konstantinopla. Ustanovi »drenidsko vejo Selevkidov« (1193–danes) ki je »antibizantinska«. Med njegovimi potomci so bili kasneje s političnimi porokami tudi nazivni "Latinski cesarji" Konstantinopla (1273–1383). == Viri == * [http://www.livius.org Livius], [http://www.livius.org/se-sg/seleucids/seleucids.html The Seleucid Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080805182535/http://www.livius.org/se-sg/seleucids/seleucids.html |date=2008-08-05 }}, Jona Lendering * [http://personalpages.manchester.ac.uk/staff/Andrew.Weeks/genealogies/seleukids.html Genealogy of the Seleucids] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090322080855/http://personalpages.manchester.ac.uk/staff/Andrew.Weeks/genealogies/seleukids.html |date=2009-03-22 }} == Zunanje povezave s== {{Library resources box |by=no |onlinebooks=yes |others=yes |about=yes |label=Seleucid Empire |viaf= |lccn= |lcheading= |wikititle= }} * [http://www.livius.org Livius], [https://www.livius.org/se-sg/seleucids/seleucids.html The Seleucid Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130719234709/https://www.livius.org/se-sg/seleucids/seleucids.html |date=19 July 2013 }} by Jona Lendering * [http://www.seleucid-genealogy.com Genealogy of the Seleucids] * [http://www.seleucid-genealogy.com/ssg_bibliography.html Seleucid Research Bibliography, compiled and maintained by the Seleucid Study Group] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150324182257/http://www.seleucid-genealogy.com/ssg_bibliography.html |date=24 March 2015 }} * {{cite EB1911 |wstitle=Persia |volume=21 |pages=187–252 |short=1}} [[Kategorija:Selevkidi]] {{Predloga:Iranska zgodovina}} {{normativna kontrola}} 39h9idvjnepjo5no617aawfsug6r8wb 0 181836 6744883 6739627 2026-08-31T06:13:07Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6744883 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu samostana sv. Pavla v Lavantu<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref>, ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 2sz1ufuawr08p014j71n1uruqkihiq8 6744884 6744883 2026-08-31T06:13:51Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6744884 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki jo hranijo v arhivu samostana sv. Pavla v Lavantu<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref>, ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] f3kh92crg48jgpn98wqkctslzo3gdm1 6744886 6744884 2026-08-31T06:18:14Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6744886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]]<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref>, ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] cksxufnrb7o1ndhxt3y3w8ulu7jijex 6744887 6744886 2026-08-31T06:19:02Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6744887 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]]<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref>, ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] fn8nmevi54jboy2e3ah4l43ein1iorg 6744888 6744887 2026-08-31T06:20:17Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6744888 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref> ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] oqddza6d1qufvuej6ir3pqvgdm8p3ns 6744894 6744888 2026-08-31T06:49:47Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref> ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Boldin Aleksandra||author2=Miličevič Ana |year=2026 |title=Konjiški obrazi, ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Ob |isbn= |cobiss= |pages=}} {{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref> == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] fxfv0okfg5s2v3t9v0fwduvdrdx665q 6744907 6744894 2026-08-31T08:05:51Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref> ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Boldin Aleksandra||author2=Miličevič Ana |year=2026 |title=Konjiški obrazi, ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] fb8q2i08exijdxwrjg1l725yvo6nohx 6744909 6744907 2026-08-31T08:07:50Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744909 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref> ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1= Aleksandra||last2=Miličevič|first2= Ana |year=2026 |title=Konjiški obrazi, ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 4jwtt72pcwla46d0naumrmm3x8jrtdy 6744912 6744909 2026-08-31T08:09:54Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref> ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1= Aleksandra||last2=Miličevič|first2= Ana |year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] rd62u9o035oo6ya2qo0akp4hty835no 6744913 6744912 2026-08-31T08:10:39Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2026 |title=880 let od prve omembe Konjic v pisnih virih, listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=10,11,12}}</ref> ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra||last2=Miličevič|first2=Ana |year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 2fyv9cg7qt98jk43uqd0pykky72h6g9 6744915 6744913 2026-08-31T08:14:17Z Shabicht 3554 6744915 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra||last2=Miličevič|first2=Ana |year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 3rvt7bntuni25tg6g7xk57ax3j7m20m 6744919 6744915 2026-08-31T08:18:13Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič|first1=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|authorlink1=Aleksandra Boldin |year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 8hs6bci4vj0tij2jdezp897bs0x7wzd 6744920 6744919 2026-08-31T08:19:53Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič|first1=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|authorlink1=Aleksandra Boldin |year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 41voi1vttkdyaf1kfn9b9rzyn2zzzjo 6744922 6744920 2026-08-31T08:20:44Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk|authorlink1=Anton Ožinger |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič|first1=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|authorlink1=Aleksandra Boldin |year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] gt88d4mc7qbzj207nufrrg5ktw27vqs 6744924 6744922 2026-08-31T08:24:35Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744924 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk|authorlink1=Anton Ožinger |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič|first1=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] marqo8dqywp7lhl1o09z7mu10jrsch3 6744925 6744924 2026-08-31T08:27:17Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk|authorlink1=Anton Ožinger |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez|authorlink1=Janez Höfler| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič|first1=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] ddpzv0xzl9mmvohqk5q0syww10jhc61 6744927 6744925 2026-08-31T08:30:08Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6744927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk|authorlink1=Anton Ožinger |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez|authorlink1=Janez Höfler| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan|authorlink1=Ivan Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci|authorlink1=Franci Petrič| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan|authorlink1=Marijan Zadnikar| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič|first1=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] ikrj3kv8ktl14luoi80honjyjrauern 6744929 6744927 2026-08-31T08:31:57Z Shabicht 3554 /* Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov */ 6744929 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška pražupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Boldin|2026|p=10,11,12}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk|authorlink1=Anton Ožinger |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez|authorlink1=Janez Höfler| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan|authorlink1=Ivan Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci|authorlink1=Franci Petrič| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan|authorlink1=Marijan Zadnikar| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič|first1=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 4zqabtxdewe09y5et3xa06qbek1lbg4 0 182054 6744608 6439389 2026-08-30T13:05:40Z A09 188929 lang, infopolje 6744608 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country |conventional_long_name = Sogdija |government_type = [[satrapija]] |event_start = Ustanovitev sogdijske [[satrapija|satrapije]] |year_start = 540 pr. n. št. |event_end = Obleganje Bukare s strani [[Džingiskan]]a |year_end = 1220 |event1 = Osvajanja [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] |date_event1 = 327 pr. n. št. |event2 = Vključitev v [[Kušansko cesarstvo]] |date_event2 = 136 pr. n. št. |event3 = Sasanidska satrapija |date_event3 = 260 |event4 = Pripojitev [[Gokturški kaganat|Gokturškemu kaganatu]] |date_event4 = 557 |image_map = Sogdiana-300BCE.png |image_map_caption = Obseg Sogdije okrog leta 300 pr. n. št. |capital = [[Samarkand]], [[Bukara]], [[Kujand]], [[Keš]] |common_languages = [[sogdijščina]] |religion = [[zoroastrijanstvo]], [[manihejstvo]], [[hinduizem]], [[budizem]], [[nestorijanstvo]] |demonym = Sogdijec }} [[Slika:Sogdian_New_Year_Festival,_Northern_Qi.jpg|thumb|Sogdijci okrog leta 550, kitajska stela<ref>Dorothy C Wong: ''Chinese steles : pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150</ref>]] '''Sogdija''' ({{langx|peo-Latn|Suguda}}; {{jezik-grc|Σογδιανή|Sogdianē}}; {{jezik-fa|سغد|Soġd}}; {{jezik-tg|Суғд, سغد|Suġd}}; {{langx|uz-Latn|Sugʻd}}; {{jezik-zh|c=粟特}}, {{langx|cmn|Sùtè}}, {{langx|ltc-Latn|Suwk-dok}}) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in [[satrapija]] [[Ahemenidi|Ahemenidskega cesarstva]], osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov [[Darej I.|Dareja Velikega]]. Reka Oxus ([[Amu Darja]]) jo je na jugu ločevala od [[Baktrija|Baktrije]], reka Jaxartes ([[Sir Darja|Sir-Darja]]) na severu pa od [[Skiti|Skitov]], vzhodno je mejila na [[Horezm]]. Glavno mesto države je bila Marakanda, ki jo običajno povezujejo z današnjim [[Samarkand]]om. Ozemlje Sogdije ustreza sodobnim provincah Samarkand in [[Buhara]] v današnjem [[Uzbekistan]]u in provinci Sughd v današnjem [[Tadžikistan]]u. == Zgodovina == Leta 392 pr. n. št. je po napornem pohodu skozi puščavo Sogdijo osvojil [[Aleksander Veliki]]. Reko Amu Darjo je njegova vojska prečila na [[splav]]ih, si so jih naredili iz šotorov. Po dveh letih bojev je Aleksandru uspelo pokoriti Sogdijce, potem pa se je leta 327 pr. n. št. odpravil v [[Indija|Indijo]]. Pred odhodom se je poročil z Oksiartovo hčerko Roksano. Med bivanjem v Sogdiji je ustanovil mesto [[Aleksandrija Ešate|Aleksandrijo Ešate]], kar pomeni "Najbolj oddaljena Aleksandrija". Aleksandrija je stala na mestu današnjega Khodjenda (bivšega Leninabada) v severnem [[Tadžikistan]]u. Mesto je ustanovil kmalu potem, ko je ob reki Jaxartes porušil sedem sogdijskih "mest", med njimi tudi Kiropolis, ki ga je (baje) ustanovil [[Kir II.|Kir Veliki]]. Mesta so se ob njegovem prihodu v Sogdijo mirno vdala, potem pa so se uprla in presekala Aleksandrove oskrbovalne poti. Aleksander se je zato znašel v zelo težkem položaju in se je Sogdijcem hitro in brez milosti maščeval. Sogdija je igrala pomembno vlogo pri omogočanju trgovine med Kitajsko in Srednjo Azijo vzdolž [[Svilna cesta|Svilne ceste]]. Večina trgovcev ni potovala po celotni Svilni cesti, temveč je trgovsko blago potovalo prek posrednikov s sedežem v oazah oziroma mestih, kot so bili Khotan ali Dunhuang. V Sogdiji so vzpostavili preko 1500 milj dolgo trgovsko mrežo poti od Sogdije do Kitajske že v 1. stoletju pred našim štetjem. Njihov jezik je postal skupni jezik (''lingua franca'') na Svilni poti in so imeli pomembno vlogo v kulturnih gibanjih, filozofiji in religiji, kot so [[manihejstvo]], [[zaratustrstvo]] in [[budizem]]. Iz virov, kot so dokumenti Sira Aurela Steina in drugi, je bilo ugotovljeno, da je v 4. stoletju Sogdija monopolizirala trgovino med Indijo in Kitajsko. Poleg tega je v letu 568 turško-sogdijska delegacija odpotovala k rimskemu cesarju v Konstantinopel, da bi pridobila dovoljenja za trgovino in v naslednjih letih je komercialna dejavnost med državami cvetela.<ref>J. Rose, 'The Sogdians: Prime Movers between Boundaries', Comparative Studies of South Asia, Africa and the Middle East, vol. 30, no. 3, (2010), p. 412</ref> Poenostavljeno povedano je Sogdija obvladovala trgovino vzdolž Svilne ceste od 2. stoletja pred našim štetjem do 10. stoletja.<ref name=wood>{{navedi knjigo | first=Francis | last=Wood | year= 2002 | title= The Silk Road: Two Thousand Years in the Heart of Asia | url=https://archive.org/details/silkroadtwothous0000wood | edition= | publisher= University of California Press | location=Berkeley, CA | isbn= 978-0-520-24340-8}}</ref> V 10. stoletju je bila Sogdija vključena v Ujgursko cesarstvo, ki je do leta 840 obvladovalo severni del Srednje Azije. Ta kaganate je pridobival iz Kitajske ogromne količine svile v zameno za konje. == Religija == Sogdija je igral pomembno vlogo v verskem in kulturnem razvoju osrednje Azije. Glavna religija je bil zoroastrizem. To vemo zaradi nekaterih primerov materialnih dokazov. Na primer, odkritje fresk z motivi častilcev v svetišču ognja in kostnici iz Samarkanda, Panjikenta in Er-Kurgana, kjer kaže pokop mrtvih v skladu z zoroastrskim ritualom. Vendar pa v Sogdiji vlada verski pluralizem vzdolž trgovskih poti. Največja sogdijska besedila so budistična in Sogdijci so bili med glavnimi prevajalci budističnih sutr v kitajščino. Vendar pa se budizem ni ukoreninil v Sogdiji. Poleg tega so v samostanu Bulayiq severno od Turpana našli krščanska besedila in obstajajo številna manihejska besedila iz Qocha.<ref>J. Rose, 'The Sogdians: Prime Movers between Boundaries', ''Comparative Studies of South Asia, Africa and the Middle East'', vol. 30, no. 3 (2010), pp. 416-7</ref> Muslimanski geografi iz 10. stoletja črpajo iz sogdijskih zapisov, ki segajo do let 750-840. Po koncu Uigurskega cesarstva, je sogdijska trgovina doživela krizo. Iz muslimanske Srednje Azije so prišli [[Samanidska dinastija|Samanidi]] in trgovina se je nadaljev6ala po severozahodni cesti, ki je vodila do Hazari in Urala in po severovzhodni smeri do bližnjih turških plemen. == Jezik in kultura == Za 6. stoletje menijo, da je bil vrhunec sogdijske kulture, sodeč po njeni zelo razviti umetniški tradiciji. Ta regija je imela večplastne povezave z Indijo. Omenjajo pogrebne obrede med plemeni, vedsko tradicijo, kult čaščenja ognja in mitraizem, legendo o Gandharvasu (božanstvo vode) in Ganges. Krajevna imena, kot so Kanka ali Ganga, se pojavljajo tudi v osrednji Aziji. V Sogdiji so častili pet hindujskih bogov: Brahma, Indra, Mahadeva (Šiva), Narayana in Vaishravana, ki so imela sogdijska imena Zravan, Adabad in Veshparkar. Prenosni ognjeni oltarji so povezani z božanstvi Mahadeva-Veshparkar, Brahma-Zravan in Indra-Abdab, kar je vidno na freski iz 8. stoletja v Panjakent.<ref>India and Central Asia: classical to contemporary periods By J. N. Roy, Braja Bihārī Kumāra, Astha Bharati (Organization) Published by Astha Bharati Page 8</ref> V Sogdiji so bili zelo strpni do različnih verskih prepričanj. Zoroastrizem je bila prevladujoča religija med Sogdijci, po Islamski osvojitvi je to postopoma postal islam. Na Kitajskem so našli sogdijska verska besedila, datirana v severno dinastijo Sui in Tang. Večinoma so budistični teksti. Obstajajo tudi manihejska in nestorijanska ter le majhno število zoroastrskih besedil. Grobnice sogdijskih trgovcev na Kitajskem, datirane v zadnjo tretjino 6. stoletja, kažejo pretežno zoroastrske motive ali zoroastrsko-manihejski sinkretizem, medtem ko arheološke ostaline iz Sogdije kažejo dokaj iransko in konzervativno zoroastrsko poreklo. V Sogdiji so govorili sogdijščino, vzhodnoiranski jezik, ki je tesno soroden z baktrijščino, drugim pomembnim jezikom v južnem delu osrednje Azije v starodavnih časih. Sogdijščina se je pisala v različnih pisavah, vse izhajajo iz aramejske abecede. Tudi v srednjem veku, v dolini Zarafšan okoli Samarkanda, so ohranili sogdijsko ime Samarkand. V Jagnobistanu, v provinci Sughd v Tadžikistanu, še vedno govorijo narečje sogdijščine. V letu 819 n. št. je bil ustanovljen Samanidski imperij v regiji in postopoma je začela prevladovati [[perzijščina]]. To so bili predniki sodobnih [[Tadžiki|Tadžik]]ov. Številne besede sogdijščine je mogoče najti v sodobnem tadžiškem jeziku. == Sklici in viri == {{sklici}} *A.B. Bosworth, "A Missing Year in the History of Alexander the Great", JHS 101, 1981, stran 17-39 *F. Holt, Alexander the Great and Bactria, New York (E.J.Brill), 4. ponatis, 1995 *Frank L. Holt, Into the Land of Bones. Alexander the Great in Afghanistan (2005) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Sogdians}} *[http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http://www.iranica.com/newsite/articles/unicode/ot_grp7/ot_sogd_trade_20041201.html Encyclopedia Iranica: Sogdian trade] * https://web.archive.org/web/20040504155806/http://www.geocities.com/interlinguae/sogdian.html * http://www.livius.org/x/xerxes/xerxes_ii.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061211121904/http://www.livius.org/x/xerxes/xerxes_ii.html |date=2006-12-11 }} '''' [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Zgodovina Perzije]] {{normativna kontrola}} 300q1jxkqwnnf1k9nc0u8nwcjqno5rb 0 182604 6744681 6731530 2026-08-30T15:11:24Z Mandic2406 239911 6744681 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Robert Lešnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[avtomobilski oblikovalec]], * [[1971]], [[Limbuš]]. Robert Lešnik se je rodil leta 1971. Doma je iz [[Limbuš]]a. Po treh neuspešnih poizkusih, da bi se vpisal na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]], se je uspešno vpisal na [[Visoka tehniška šola Pforzheim|Visoko tehniško šolo v Pforzheimu]], [[Nemčija]]. Obvezno prakso je opravljal pri [[Volkswagen|Volkswagnu]], kjer so mu ponudili štipendijo, čez čas pa tudi redno zaposlitev. Leta 2005 se je z ženo začasno preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]]. Aprila 2007 se je zaposlil pri [[Kia Motors|Kii Motors]], ki jo je zapustil septembra leta 2009 in presedlal k [[Mercedes-Benz]]u, kjer je šef zunanjega oblikovanja. Trenutno živi in dela v [[ Stuttgart]]u.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zurnal24.si/avtomobilska-industrija-je-na-pragu-revolucije/avto/59188 |title=arhivska kopija |accessdate=2008-07-19 |archive-date=2008-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080719195749/http://www.zurnal24.si/avtomobilska-industrija-je-na-pragu-revolucije/avto/59188 |url-status=dead }}</ref> Leta 2006 je prejel nagrado ''Oblikovalec leta 2006'', nagrado, ki jo podeljuje strokovna žirija prireditve ''Mesec oblikovanja''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.egoxmass.com/oblikovanja/default.asp?ItemID=57&cid=3 |title=arhivska kopija |accessdate=2008-07-18 |archive-date=2011-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710173109/http://www.egoxmass.com/oblikovanja/default.asp?ItemID=57&cid=3 |url-status=dead }}</ref> == Oblikovalski prispevki == * [[Volkswagen Concept C]], konceptni avtomobil za Eosa * [[Volkswagen Eos]], oblikovalska ekipa pod vodstvom [[Peter Schryer|Petra Schreyerja]], vodje Volkswagnovega oblikovalskega oddelka.<ref name="vortex">{{navedi splet | title = Geneva Auto Show 2004: Volkswagen Concept C | publisher = VWVortex, [[2. marec]] [[2004]], Jamie Vondruska | url = http://www.vwvortex.com/artman/publish/autoshows/article_690.shtml}}</ref> * [[Volkswagen Iroc]]<ref>http://www.avtomobilizem.com/forum/viewtopic.php?p=1015154&sid=73a1cf2b705eadbd592dd42bc3006aa3</ref>, konceptni avtomobil za Scirocca * [[Volkswagen Passat#Passat Mk6 (PQ46, 2005 – danes)|Volkswagen Passat, MK6]] * [[Volkswagen Scirocco]] * [[Mercedes B|Mercedes-Benz razred B]] * [[Mercedes GLA|Mercedes-Benz GLA]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/avtomoto/novice/2013/08/lesnik_skica_mercedes_gla.aspx |title=Podpis Roberta Lešnika pod uradnima skicama novega mercedesa GLA |accessdate= |date=13.8.2013 |format= |work=Gregor Pavšič, www.siol.net }}</ref> * Mercedes-Benz razred C * Mercedes-Benz razred S (limuzina, kupe, Maybach, Pullman) * Mercedes-Benz GLC * Mercedes-Benz GLE (SUV in kupe) == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175059326 Robert Lešnik: Avtomobil ima neverjetno svetlo prihodnost]. Nedeljski gost (14. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lešnik, Robert}} [[Kategorija:Avtomobilski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Lešnik, Robert]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Lešnik, Robert]] [[Kategorija:Nemški Slovenci]] 7h5rfg9bhklwta5qttr10z44qlsjfp5 0 193094 6744801 1547779 2026-08-30T19:14:20Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6744801 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Soška postrv]] {{Redirect category shell|1= {{R from scientific name|fish}} }} jicgtwlcs3a5lzsgiwqa38p5430rp18 0 193161 6744815 6646546 2026-08-30T19:57:24Z Pinky sl 2932 {{speciesbox 6744815 wikitext text/x-wiki {{short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Potočna postrv | image = Bachforelle_Zeichnung.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Salmo trutta'' |article-number=e.T19861A58301467 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T19861A58301467.en}}</ref> | genus = Salmo | species = trutta | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | subdivision_ranks = [[Forma (zoologija)|Forme]] | subdivision = [[Salmo trutta trutta|''Salmo trutta'' morpha ''trutta'']]<br/> [[Salmo trutta fario|''Salmo trutta '' morpha ''fario'']]<br/> ''Salmo trutta '' morpha ''lacustris'' | synonyms = {{collapsible list|title=<small>''prejšnja znanstvena imena''</small>|hlist=true| {{nowrap|''Trutta fluviatilis'' <small>(Duhamel, 1771)</small>}} {{nowrap|''Trutta salmonata'' <small>(Rutty, 1772)</small>}} {{nowrap|''Fario trutta'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Salmo trutta trutta'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Trutta trutta'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Salmo fario'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Salmo trutta fario'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Trutta fario'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Salmo lacustris'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Fario lacustris'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Salmo trutta lacustris'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Salmo eriox'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Trutta lacustris'' <small>(Linnaeus, 1758)</small>}} {{nowrap|''Trutta marina'' <small>(Duhamel, 1771)</small>}} {{nowrap|''Salmo illanca'' <small>(Wartmann, 1783)</small>}} {{nowrap|''Trutta salmanata'' <small>(Strøm, 1784)</small>}} {{nowrap|''Salmo albus'' <small>(Bonnaterre, 1788)</small>}} {{nowrap|''Salmo stroemii'' <small>(Gmelin, 1789)</small>}} {{nowrap|''Salmo sylvaticus'' <small>(Gmelin, 1789)</small>}} {{nowrap|''Salmo cornubiensis'' <small>(Walbaum, 1792)</small>}} {{nowrap|''Salmo fario loensis'' <small>(Walbaum, 1792)</small>}} {{nowrap|''Salmo albus'' <small>(Walbaum, 1792)</small>}} {{nowrap|''Salmo saxatilis'' <small>(Schrank, 1798)</small>}} {{nowrap|''Salmo fario var. forestensis'' <small>(Bloch & Schneider, 1801)</small>}} {{nowrap|''Salmo faris var. forestensis'' <small>(Bloch & Schneider, 1801)</small>}} {{nowrap|''Salmo cumberland'' <small>(Lacepède, 1803)</small>}} {{nowrap|''Salmo gadoides'' <small>(Lacepède, 1803)</small>}} {{nowrap|''Salmo phinoc'' <small>(Shaw, 1804)</small>}} {{nowrap|''Salmo cambricus'' <small>(Donovan, 1806)</small>}} {{nowrap|''Salmo taurinus'' <small>(Walker, 1812)</small>}} {{nowrap|''Salmo montana'' <small>(Walker, 1812)</small>}} {{nowrap|''Salmo spurius'' <small>(Pallas, 1814)</small>}} {{nowrap|''Salmo lemanus'' <small>(Cuvier, 1829)</small>}} {{nowrap|''Salmo truttula'' <small>(Nilsson, 1832)</small>}} {{nowrap|''Salmo caecifer'' <small>(Parnell, 1838)</small>}} {{nowrap|''Salmo levenensis'' <small>(Yarrell, 1839)</small>}} {{nowrap|''Salmo orientalis'' <small>(McClelland, 1842)</small>}} {{nowrap|''Salar ausonii'' <small>(Valenciennes, 1848)</small>}} {{nowrap|''Fario argenteus'' <small>(Valenciennes, 1848)</small>}} {{nowrap|''Salar bailloni'' <small>(Valenciennes, 1848)</small>}} {{nowrap|''Salar gaimardi'' <small>(Valenciennes, 1848)</small>}} {{nowrap|''Salar spectabilis'' <small>(Valenciennes, 1848)</small>}} {{nowrap|''Salmo estuarius'' <small>(Knox, 1855)</small>}} {{nowrap|''Salar ausonii var. semipunctata'' <small>(Heckel & Kner, 1858)</small>}} {{nowrap|''Salar ausonii var. parcepunctata'' <small>(Heckel & Kner, 1858)</small>}} {{nowrap|''Salmo fario major'' <small>(Walecki, 1863)</small>}} {{nowrap|''Salmo venernensis'' <small>(Günther, 1866)</small>}} {{nowrap|''Salmo brachypoma'' <small>(Günther, 1866)</small>}} {{nowrap|''Salmo mistops'' <small>(Günther, 1866)</small>}} {{nowrap|''Salmo polyosteus'' <small>(Günther, 1866)</small>}} {{nowrap|''Salmo gallivensis'' <small>(Günther, 1866)</small>}} {{nowrap|''Salmo rappii'' <small>(Günther, 1866)</small>}} {{nowrap|''Salmo orcadensis'' <small>(Günther, 1866)</small>}} {{nowrap|''Salmo islayensis'' <small>(Thomson, 1873)</small>}} {{nowrap|''Salmo oxianus'' <small>(Kessler, 1874)</small>}} {{nowrap|''Salmo trutta oxianus'' <small>(Kessler, 1874)</small>}} {{nowrap|''Trutta variabilis'' <small>(Lunel, 1874)</small>}} {{nowrap|''Trutta marina'' <small>(Moreau, 1881)</small>}} {{nowrap|''Salmo lacustris rhenana'' <small>(Fatio, 1890)</small>}} {{nowrap|''Salmo lacustris septentrionalis'' <small>(Fatio, 1890)</small>}} {{nowrap|''Salmo lacustris romanovi'' <small>(Kawraisky, 1896)</small>}} {{nowrap|''Salmo trutta aralensis'' <small>(Berg, 1908)</small>}} {{nowrap|''Salmo trutta ezenami'' <small>(non Berg, 1948)</small>}} {{nowrap|''Salmo trutta ciscaucasicus'' <small>(non Dorofeeva, 1967)</small>}} {{nowrap|''Salmo abanticus'' <small>Tortonese, 1954</small>}} }} | synonyms_ref = <ref>{{cite web |url=http://www.fishbase.org/Nomenclature/SynonymsList.php?ID=238&GenusName=Salmo&SpeciesName=trutta&SynCode=21630&SortBy=StatOrd |title=Synonyms of Salmo trutta Linnaeus, 1758 |access-date=2014-02-22 |publisher=Fishbase.org }}</ref> }} '''Potočna postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo trutta''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] [[Donava|donavskega]] [[porečje|porečja]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[postrvi]]. Odvisno od prehrane potočna postrv v dolžino doseže od 20 do 80 cm; izjemoma je lahko dolga do 1 m in tehta več kot 13 kg. Njihov hrbet je olivno-temno rjave barve in srebrno modre barve, do trebuha se pojavijo rdeče lise s svetlim robom, sam trebuh pa je belkasto rumen. Potočna postrv ponavadi doseže težo do 2&nbsp;kg. Lahko živijo do 18 let. ==Opis== [[Slika:Salmo trutta in Reka.jpg|thumb|200px|left|Mlada potočnica iz reke Reke]] Oznaki v latinskih imenih »[[fario]]« in »[[lacustris]]« ne pomenita različnih [[ribe|rib]], ampak se nanašata predvsem na [[okolje]], v katerem [[postrvi|postrv]] živi. Potočnice namreč v jezeru zrastejo v velike [[jezerska postrv|jezerske postrvi]], v gorskih potočkih pa ostanejo precej majhne. Do takih razlik pride predvsem zaradi količine hrane, ki jo je v jezeru veliko, v gorskem potočku pa komaj kaj. Druga posebnost potočne postrvi je sposobnost kopičiti rdeča barvila v mišičju. Ta barvila so karotenoidi, ki so nakopičeni v tkivih vseh rakov, tudi postranic v [[reka]]h in potokih. Potočna postrv ima vretenast, bočno rahlo stisnjen trup. Glava je srednje velika, gobec sega nazaj čez zadnji očesni rob, usta so končna. Pri spolno zrelih samcih je spodnja čeljust kavljasto zakrivljena navzgor. Na ralniku so zobje, prav tako v čeljustih, na jeziku in na nebnicah. Hrbet je zelenkast do rjavkast, včasih skoraj črn, boki so svetlejši, rumeni do zlato rumeni, trebuh belkast. Po hrbtu ima črne pike, obrobljene s svetlim robom, po bokih pa so pike tudi rdeče in obrobljene belo ali svetlo modro. Mlade postrvi imajo 6-9 prečnih temnejših prog po bokih. Rob repne plavuti je pri mlajših ribah zarezan, pri starejših pa raven. Barva kože pa se ji lahko zelo hitro spreminja. Ko se skrije med korenine, lahko v trenutku postane temna, ko pa pride na sončno dno prav tako hitro osvetli. Z barvo kože se lahko celo prilagodi sencam vej, ki padajo nanjo. Glede na obarvanost ločimo dva fenotipa potočne postrvi: * črnomorski fenotip - na Slovenskem avtohtona vrsta. Prepoznamo jo po rdečih pikah na beli podlagi * atlantski fenotip - k nam je bila prinešena. Prepoznamo jo po izključno črnih pikah. ==Življenjski prostor== [[Slika:Brown trout.JPG|thumb|200px|left|Potočna postrv]] Njeno okolje je zdrava in hladna voda. Najugodnejša temperatura vode je med 6 in 18 stopinjami Celzija. Njene najbližje arktične sorodnice [[zlatovščica|zlatovščice]] pa imajo rade še hladnejšo vodo, zato se v Sloveniji najbolje počutijo v izvirnih predelih alpskih voda in globljih plasteh [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]]. Zdrava voda pomeni tudi zdravo dno, saj vsako [[onesnaženje]] najprej prizadene vse kar živi v rečnem dnu ali na njem. Le v čisti vodi sta [[rastlinstvo|flora]] in [[favna]] rečnega dna v pravilnem ravnotežju. Povsem zdrava je lahko le neregulirana voda z mnogimi [[brzice|brzicami]], vijugami in [[tolmun]]i, voda z bogatim obrežnim rastjem, ki daje zatočišče ribam in mnogim drugim živalim. Potočnica ima lastnost, da ni klateška in da je ne vleče v širni svet tako kot [[šarenka|šarenko]]. Če se le da, je zvesta svojemu prostoru, kar se še zlasti pokaže takrat, ko dalj časa ne dežuje in se rečno dno zlato rjavo obarva. Na stojiščih potočnice te obarvanosti ni, ker jo preprečuje z neprenehnim gibanjem repa. Zato v nizki vodi svetle lise na rjavem produ pomenijo, da se tam nahaja potočnica. Sicer pa življenjski prostor potočnice predstavlja nekaj deset metrov reke ali potoka. Kje se v nekem trenutku nahaja pa je odvisno od tega kaj počne. Načeloma ima raje mirno vodo. Pogosto se zadržuje ob bregu, kjer je voda globlja in mirnejša. Rada kroži v mirnih predelih [[tolmun]]ov, ali pa se pase nad [[tolmun]]om oziroma v njegovem izteku. Pogosto ždi pod koreninami in pod vodnimi pragovi, poleti pa se hladi v senci obrežnega drevja. V curkih rada poišče kadice za večjimi skalami ali pa se stisne v vdolbine rečnega dna. Pogosto jo izsledimo v prehodih med [[alge|algami]] oziroma tam, kjer se končajo in od koder lahko takoj smukne podnje. Zelo rada se tudi skriva pod mostovi. Kjer prostor ponuja več hrane je rib več, vendar je razporeditev hierarhična. Najmočnejša riba zasede najboljši prostor. Potočna postrv je najštevilnejša in najbolj razširjena avtohtona vrsta postrvi v [[Evropa|Evropi]]. Naseljena je tudi v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], po drugih deželah severne poloble in v [[afrika|Centralni Afriki]]. Živi v [[reka]]h in [[jezero|jezerih]] do nadmorske višine 2500 m, izjemoma tudi više. Najdemo jo v skoraj vseh slovenskih [[vodotok]]ih, ni pa povsod avtohtona. V slovenskih vodah, ki spadajo pod [[donavsko porečje]], je potočnica avtohtona ribja vrsta. V vode jadranskega porečja pa je bila prinešena v začetku 20. stoletja. Dandanes je v vodah jadranskega porečja bolj kot ne nezaželena, zaradi njenega bližnjega sorodstva in posledično, sposobnosti križanja s slovensko endemno [[Soška postrv|Soško postrvjo]]. [[ribiška družina|Ribiške družine]] v tem porečju zato večinoma vzpodbujajo izlov potočne postrvi in se trudijo vlagati le [[soška postrv|soško postrv]] in [[šarenka|šarenko]]. V nekaterih delih [[Soča|Soče]] in njenih pritokih živi čista populacija [[soška postrv|soške postrvi]]. ==Drst, rast in razvoj== [[Slika:Potočna postrv.JPG|thumb|200px|left|Odrasla potočnica iz Klokota(BIH)]] Potočnice se običajno [[drst]]ijo v novembru. Glede na vremenske razmere je [[drst]] lahko precej raztegnjena ali pa traja le kak teden. Zdrstijo se na prvem primernem terenu, in če jim okolica njihovega bivališča ustreza, se zdrstijo kar tam. Velike razdalje do primernih [[drstišče|drstišč]] preplavajo le takrat, kadar so zaradi neprimernih okoliščin k temu prisiljene. Če je dno vode prodnato, lahko vsepovsod vidimo drstne jamice. Taka mesta so običajno hitre plitvine na koncu [[tolmun]]ov, ki so zaradi tokovnih razmer prekrite z drobnim prodom. Samico, ki plava tik nad dnom sredi drstne jamice, obdaja navadno nekaj krepkih samcev. Največji zaseda najboljše mesto. Venomer pazi na samico, hkrati pa tudi na svoje tekmece, proti katerim se od časa do časa zapodi. Na dobrih drstiščih opazimo za velikim samcem vselej še nekaj manjših samcev, ki pa so spet razvrščeni po velikosti. Če se vodilni samec za kakim tekmecem požene bolj vstran, njegovo mesto takoj zasede naslednji tekmec, četudi le za sekundo, in se takoj spet umakne, ko se gospodar položaja vrne. Drstna jamica je pokrita s finim peskom, ki ga samica z repom in ritmičnim plavanjem venomer spira. V samem drstnem aktu samica krčevito iztisne [[ikre]], samec pa jih, tesno stisnjen ob samico, prelije s spermo. Z zamahi repa samica oplojene [[ikre]] prekrije s peskom. Samica izleže približno 2000 iker na kilogram svoje teže. Ikre so velike 4–5&nbsp;mm. [[Ikre]] in sperma starih in zelo mladih [[postrvi]] so slabše kakovosti, zato je odstotek uspešne oploditve manjši, [[zarod]] pa slabši in manj odporen. V bogatih kraških vodah Slovenije in drugih rekah predgorja so najboljše ribe za drst velike od 35 do 45 centimetrov, v revnih gorskih vodah pa se lahko uspešno drstijo že bistveno manjše ribe. Spomladi že lahko vidimo izlegli zarod med prodom v plitvinah. Drobne [[postrvi]] se stiskajo med algami ali ob odprtem bregu prav tam, kjer se rade zadržujejo tudi večje [[postrvi]]. Zato veliko zaroda konča v postrvjih želodcih, kar pa ni nič nenavadnega, saj je pri ribah izkoristek hrane največji, če poješ svojega vrstnika. Mlade postrvi imajo modrikaste pasove, ki potekajo prečno čez boke. Postrvi, zlasti samci, dosežejo spolno zrelost v revnih vodah že po prvem letu, v kraških vodah, kjer je rast zelo hitra, pa šele v drugem ali celo tretjem letu. Postrvi, ki se po dveh ali treh mesecih izležejo iz oplojene [[ikre]], se najprej hranijo z zalogami iz mešička. Ne plavajo, ampak lebdijo v svojem skrivališču. Takrat jih veliko pojedo druge ribe. Ko porabijo zaloge iz mešička, se začnejo hraniti z drobnimi vodnimi živalicami, kaj kmalu pa se že dvignejo tudi za žuželko na galdini. Te navade nikoli ne opustijo, čeprav so žuželke nekaterim večjim postrvem, ki jedo ribe, le za posladek. Mlade postrvi se držijo v skupinah, ko pa odrastejo, so samotarke, ki ljubosumno branijo svoj prostor. Dokler postrv hitro raste, potrebuje veliko hrane, zato je ves dan na lovu. Z naraščajočo velikostjo pa vedno več počiva in stare velikanke nekaj dni preždijo v skrivališčih, ne da bi sploh kaj zaužile. S starostjo upada živahnost presnove in s tem potreba po hrani. V zdravo vodo sodijo ribe vseh velikosti in narava sama omogoča življenje le omejenemu številu velikank. Postrvi redko plavajo brez razloga. Hitrost svojega gibanja prilagaja hitrosti [[plen]]a. Kjer muhe plavajo s tokom je pobiranje umirjeno, če pa zasledujejo hitre [[mladoletnice|vzpenjače]], jih včasih vrže iz vode tudi do meter visoko. V čisti vodi lahko pogosto opazujemo postrvi, ki se pasejo na dnu in pobirajo [[postranice]], [[ličinke]], polžke, [[mladoletnice]] in vse, kar je tam še užitnega. Včasih jih lahko opazimo tudi kako z gobčkom prevračajo vrhnje plasti dna. Potočne postrvi v slovenskih vodah dosežejo velikost do 70&nbsp;cm in težo do 6&nbsp;kg. == Sklici == {{Reflist|30em}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Korošec |first=Tomo |title=Muharjenje |year=2000 |publisher=Založba Kmečki glas |location=Ljubljana |cobiss=106677248}} * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |last2=Sket |first2=Boris |authorlink2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=20627456}} * [http://www.ribiska-druzina-tolmin.si RD-Tolmin] * [http://www.zzrs.si Zavod za ribištvo] * [http://www.rd-ziri.com RD-Žiri] ==Zunanje povezave== * [http://www.flyfish-slovenia.com flyfish-slovenia.com Muharjenje v Slo - forum, novice, članki, ...] * [http://www.josko.org josko.org - Članki o muharjenju, forum, muhovezje, slike ...] * {{ITIS |id=161997 |taxon=Salmo trutta |access-date=30 January 2006}} * {{FishBase|genus=Salmo|species=trutta|year=2005|month=10}} {{Taxonbar|from=Q2857311}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] ffg701quedhsi2sjgxsmpzutfdfyw2u 0 197318 6744956 6600043 2026-08-31T09:10:04Z Miro Cekelis 265117 /* */ 6744956 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Rendez-Vous | Background = group_or_band | Img = Rendez-vous 1984.jpg | Img_capt = Rendez-Vous 1984 | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1983−1988 2019− | Label = [[Jugoton]], [[ZKP RTV Ljubljana]], [[Megaton Records]] | Past_members = [[Božidar Wolfand-Wolf]] (vokal, kitara)<BR>[[Miro Čekeliš]] (vodja, avtor, co-avtor, bobni)<BR>[[Željko Mevželj]] (bas kitara)<BR>[[Goran Šarac]] (klaviature, vokal) | Associated_acts = [[ Božidar Wolfand-Wolf]], [[Pop Design]], [[Miran Rudan]], [[Novi fosili]] }} '''Rendez-Vous''' (tudi Randez-Vous) je bila [[Slovenija|slovenska]] [[pop glasba|pop]] [[skupina|glasbena skupina]], delujoča v osemdesetih letih 20. stoletja. Zasedbo je leta 1983 po prihodu iz tujine, kjer je igral s tujimi zasedbami, ustanovil [[Miro Čekeliš]], pred tem član skupine [[Hazard (skupina)|Hazard]]. Božidar Wolfand, ki je kariero začel po klubih v Nemčiji, in njegov prijatelj bobnar Miro Čekeliš sta pristopila k znanemu hrvaškemu aranžerju Matu Došanu, ki ju je predstavil skladatelju [[Đorđe Novković|Đorđu Novkoviću]] – ta je bil takoj navdušen in jima ponudil svojo pesem ''Oh ne, Cherie''. Leta 1984 je skupina, ki so jo sestavljali kitarist in pevec [[Božidar Wolfand-Wolf]], bobnar [[Miro Čekeliš]], klaviaturist [[Goran Šarac]] in basist [[Željko Mevželj]] nastopila na [[Jugoslovanski izbor za Pesem Evrovizije 1984|izboru za jugoslovansko pesem Evrovizije]] v Skopju, kjer so s pesmijo ''Oh ne, Cherie,'' katere avtor besedila je ravno Miro Čekeliš, zasedli drugo mesto. Kot gostja se jim pridružila Avstralka [[Lisa Dovel]] (takrat Elizabeth Reja), ki je v Ljubljani študirala slovenščino. Največji hiti prvotne zasedbe in njihovega prvega albuma z naslovom ''Randez-Vous'' iz leta 1984 so bili: ''Oh ne, Cherie'', ''Prvi rendez-vous'' in ''Goodbye Michelle''. Na prvem albumu je bila večina pesmi v srbohrvaškem jeziku, ker je projekt bil namenjen jugoslovanskemu trgu, dve pesmi pa sta bili v angleščini. Istočasno so pripravili tudi kaseto s slovenskimi in srbohrvaškimi izvedbami. Avtorji so bili [[Vladimir Kočiš-Zec]] iz [[Novi fosili|Novih fosilov]], [[Andrej Šifrer]] in [[Zrinko Tutić]], aranžer in producent pa je bil Mate Došen.<ref>Grupa Rendez-Vous: Njihova pesma "Oh, ne Cherie" konkuriše za pop hit godine!, Studio, Zagreb, november 1984</ref>. V tej zasedbi so izdali tudi tri male gramofonske plošče, eno od teh je v angleščini izdala švicarska založba Gold Records. Imeli so tudi pogodbo z znano založbo Ariola Music, vendar je projekt zaradi slabše angleške dikcije padel v vodo. Pomladi leta 1985 sta [[Božidar Wolfand-Wolf]] in [[Lisa Dovel]] zapustila skupino. Prvi pevec v planu je bil [[Ivan Hudnik]], ki pa je že bil član skupine [[12. nadstropje]], kot vokalist se je za nekaj mesecev priključil [[Branko Jovanovič - Brendi]], s katerim so posneli pesmi Ne laži mi in U stolici za ljuljanje. Kratek čas je v skupini prepevala tudi [[Helena Blagne]].<ref>{{navedi revijo |last1=Javornik |first1=Sonja |year=1999 |title=Zlati Miran |journal=Stop |volume=32 |issue=4 |pages=72}}</ref> Jeseni istega leta pa se je vzpostavila nova zasedba. Pridružila sta se pevec in kitarist [[Miran Rudan]] ter klaviaturist in saksafonist [[Miki Šarac]]. Čekeliš je menil, da je Rudan bolj primeren kot vokalist, zato je Brendi skupino zapustil in ustanovil [[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]]. Rendez-Vous so v novi postavi posneli drugi album z naslovom ''Debela dekl'ca'', ki je postala ena od njihovih največjih uspešnic z nešteto poznejšimi predelavami - pri pesmi sta kot gosta sodelovala [[Martin Žvelc]] (harmonika) in [[Igor Ribič]], ki je dal glas besedi »dekl'ca«. Poleg te je zelo velik uspeh doživela tudi pesem Ostani moja, ne odhajaj. Leta 1986 sta skupino zapustila brata Šarac, skupina pa je posnela tretji album ''Zelena je moja dolina'', pri katerem sodeluje tudi [[Grega Forjanič]]. Najbolj znane skladbe s tega albuma poleg naslovne ''[[Zelena je moja dolina (pesem)|Zelena je moja dolina]], katere besedilo je prispeval vodja skupine Miro Čekeliš,'' so ''Vesela Francika'', ''Mrtvo listje'' in ''Sve su žene glumice''. Leta 1988 je skupina izdala zadnji, četrti album ''Shopping in Graz'' s skladbami, kot so naslovna ''[[Shopping in Graz]]'', ''Johnny, Johnny še si živ'', ''Srce si njemu dala'', ''Šestnajst let'' in ''Pozabljen sem''. Leta 1988 je Miran Rudan zaradi občutka stagnacije in "želje po več" zapustil Rendez-Vous in se pridružil skupini [[Pop Design]], s čimer je zasedba Rendez-Vous razpadla. Navadno so izdali veliko gramofonsko ploščo v srbohrvaškem, kaseto pa v slovenskem jeziku. Kot edini slovenski glasbeniki so nastopili stadionu Crvene zvezde v Beogradu (1987)<ref>[https://www.prlekija-on.net/lokalno/20496/legendarni-rendez-vous-bodo-nastopili-po-31-ih-letih.html Legendarni Rendez-Vous bodo nastopili po 31-ih letih, '' Prlekija-on.net'', marec 2019]</REF>. So najuspešnejša slovenska pop skupina vseh časov, saj so vse albume prodali v zlati ali platinasti nakladi, 1985 pa so bili najbolj prodajana slovenska skupina leta. Najpomembnejši pisec pesmi skupini je bil [[Đorđe Novković]]. 1988 so na Zagrebfestu nastopili s skladbo [[Zrinko Tutić|Zrinka Tutića]] in [[Rajko Dujmić|Rajka Dujmića]], sicer avtorja skladb [[Novi fosili|Novih fosilov]]. V postavi Miran Rudan, Željko Mevželj, Miro Čekeliš in Martin Žvelc so ponovno nastopili v decembru 2007 v oddaji [[Na zdravje]] na [[TV Slovenija]]. Izvedli so skladbi ''Zelena je moja dolina'' in [[Debela dekl'ca (pesem)|Debela dekl'ca]]. Marca 2019 so se v postavi Miran Rudan, Željko Mevželj, Miro Čekeliš in Grega Forjanič priložnostno združili za prireditev ''Moč glasbe nas združuje'' v [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu v Slovenskih goricah]]. ==Zasedba== Originalna zasedba so bili: * [[Božidar Wolfand-Wolf]] (1983–1984) (vokal, kitara) * [[Miro Čekeliš]] (1983–1988) (bobni) * [[Željko Mevželj]] (1983–1988) (bas kitara) * [[Goran Šarac]] (1983–1985) (klaviature, vokal) V skupini so sodelovali še: * [[Miran Rudan]] (1984–1988) (vokal, kitara) * [[Miki Šarac]] (1985) (klaviature, saksofon ) * [[Branko Jovanovič - Brendi]] (1984) (vokal, kitara) * [[Grega Forjanič]] (1986–1988) (klaviature, kitara in spremljevalni vokal) * [[Lisa Dovel]] (1984) (takrat Elizabeth Reja) (gostja) * [[Igor Ribič]] (klaviature, vokalni vložki) * [[Martin Žvelc]] (harmonika) (gost) * [[Helena Blagne]] (spremljevalni vokali) (gostja pri duetu ''Neka nose hladne kiše'') ==Festivali== Jugovizija: * 1984 – Oh ne, Cherie (3. mesto) Zagrebfest: * 1988 – Kondukter MESAM (Međunarodni sajam muzike): * 1984 – Zadnja suza na tvom licu ==Diskografija== ====Uspešnice==== {| class="wikitable" |- ! '''''Ime''''' ! '''''Leto''''' |- |[[Oh ne, Cherie]] |1984 |- |Goodbye Michelle |1984 |- |Ne laži mi | |- |Ostani moja, ne odhajaj |1985 |- |Prvi rendez-vous |1984 |- |[[Debela dekl'ca]] |1985 |- |[[Zelena je moja dolina]] |1986 |- |[[Shopping in Graz]] |1988 |} ====Albumi==== Velike plošče (12˝): * 1984 - Rendez-Vous (Goodbye Michelle) (Hrvaška verzija albuma) (ZKP RTVL) * 1985 - Rendez-Vous (Debela djevojka) (Hrvaška verzija albuma) (ZKP RTVL) (RTV Ljubljana LD1348) (LP) * 1986 - Zelena je moja dolina (Hrvaška verzija albuma) (ZKP RTVL) * 1988 - Rendez-Vous (Shopping in Graz) (Hrvaška verzija albuma) (Jugoton) Kasete: * 1984 - Rendez-Vous (Goodbye Michelle) (ZKP RTVL)(RTV Ljubljana LD1218) * 1985 - Rendez-Vous (Debela dekl'c) (ZKP RTVL) * 1986 - Zelena je moja dolina (ZKP RTVL) * 1988 - Rendez-Vous (Shopping in Graz) (Jugoton) * 1988 - Rendez-Vous (Shopping in Graz) (Hrvaška verzija albuma) (Jugoton) Male plošče (SP, EP) (7˝): * 1984 - Oh ne, Cherie / Tako osamljen sem (ZKP RTVL) * 1984 - Jedna suza na tvom licu / Za mene nemaš vremena (ZKP RTVL) * 1985 - Good-Bye Michelle / Don't Miss Your Rendez-Vous (Gold Records) Zgoščenke: * 1990 - Rendez-Vous (ZKP RTVL) * 1998 - Best of Rendez-Vous (Megaton) * 2006 - Uspešnice (ZKP RTVS) Pesmi, ki niso bile izdane na nobenem albumu/singlici (neizdane, festivalske, kompilacijske...): * 1984 - I Am Lonely Boy (angleška verzija pesmi Tako osamljen sem) * 1984 - U stolici za ljuljanje == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Discogs artist|1323634}} {{normativna kontrola}} [[kategorija:slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1983]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1988]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2019]] 7qsc08ka2hvfkaha9nxsvjee6kac3kx 0 197687 6744837 6744327 2026-08-30T21:28:22Z ~2026-47332-02 265099 6744837 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Bor |pronunciation = [bór] |gender = moški |meaning = |region = |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij }} {{drugipomeni3|Bor}} '''Bor''' je slovensko [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Ime Bor izvira iz praslovanske besede borъ, ki je pomenila [[bor (drevo)|borovo drevo]] oziroma borov gozd. Ime pa se lahko pojavlja tudi kot skrajšana oblika nekaterih staroslovanskih imen, ki se začenjajo ali končujejo na ''bor'', kot na primer ''Borimir, Borislav, Vlastibor, Želibor''. V teh imenih je '''bor'<nowiki/>'' povezan z glagolom '''boriti se'''. <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Ženske različice imena: Bora, Borena, Bori, Borica, Borinka, Borka == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[1. januar]]ja [[2026]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bor: 1.633.<ref>{{baza imen SURS|ime=Bor|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Ime Bor izhaja iz slovanske predkrščanske imenske tradicije in nima samostojnega svetniškega godu. Osebe z imenom Bor lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Boris.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == Med najbolj znanimi osebami, povezanimi z imenom Bor, je pesnik [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič). == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na B]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] ktkp2n25lnv0e68aa8468ovegeb5vl3 6744839 6744837 2026-08-30T21:30:54Z ~2026-47332-02 265099 6744839 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Bor |pronunciation = [bór] |gender = moški |meaning = |region = |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij }} {{drugipomeni3|Bor}} '''Bor''' je slovensko [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Ime Bor izvira iz praslovanske besede borъ, ki je pomenila [[bor (drevo)|borovo drevo]] oziroma borov gozd. Ime pa se lahko pojavlja tudi kot skrajšana oblika nekaterih staroslovanskih imen, ki se začenjajo ali končujejo na ''bor'', kot na primer ''Borimir, Borislav, Vlastibor, Želibor''. V teh imenih je ''bor'' povezan z glagolom ''boriti se''. <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Ženske različice imena: Bora, Borena, Bori, Borica, Borinka, Borka == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[1. januar]]ja [[2026]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bor: 1.633.<ref>{{baza imen SURS|ime=Bor|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Ime Bor izhaja iz slovanske predkrščanske imenske tradicije in nima samostojnega svetniškega godu. Osebe z imenom Bor lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Boris.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == Med najbolj znanimi osebami, povezanimi z imenom Bor, je pesnik [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič). == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na B]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 3iaso0pu3kzmw21uiszbvpz5udy80tb 0 212096 6744676 5808780 2026-08-30T15:09:04Z A09 188929 tn, -morje modrine 6744676 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Občine Francije|Občina]]| arrondissement=Charleville-Mézières| canton=Villers-Semeuse|INSEE=08480| postal code=08000|mayor=Guy Ferreira| term=2001-2014| intercommunality=Aglomeracijska skupnost<br />Cœr d'Ardennes| elevation m=| elevation min m=| elevation max m=| area km2=7,03 | coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} '''Villers-Semeuse''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severnem francoskem [[Ardennes (departma)|departmaju Ardeni]] v [[Šampanja-Ardeni|regiji Šampanja-Ardeni]]. Leta 1999 je naselje imelo 3.521 prebivalcev. == Geografija == Kraj se nahaja na severu pokrajine [[Šampanja|Šampanje]] 4 km jugovzhodno od središča departmaja [[Charleville-Mézières]]. == Uprava == [[Slika:Arrondissement de Charleville-Mézières - Canton de Villers-Semeuse.PNG|thumb|left|175px|Lega kantona v regiji/departmaju/okrožju]] Villers-Semeuse je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Charleville-Mézières]] (del), [[Gernelle]], [[La Grandville]], [[Issancourt-et-Rumel]], [[Lumes]], [[Saint-Laurent, Ardennes|Saint-Laurent]], [[Ville-sur-Lumes]] in [[Vivier-au-Court]] s 13.758 prebivalci. Kanton je sestavni del okrožja [[Charleville-Mézières]]. == Zgodovina == Občina je bila ustanovljena z združitvijo dveh zaselkov, Villersa in Semeusa, v letu 1828. == Zanimivosti == * cerkev sv. Petra iz 15. stoletja == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Villers-Semeuse}} * [http://villers-semeuse.servhome.org/# Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110715200353/http://villers-semeuse.servhome.org/ |date=2011-07-15 }} {{fr}} {{Fr-naselje-stub}} {{-}} {{Ardennes communes}} [[Kategorija:Naselja departmaja Ardennes]] {{normativna kontrola}} gur08mbvuz7ru0sms5s02qyhfhxdvug 0 222893 6744710 4788449 2026-08-30T15:58:38Z Erardo Galbi 166658 6744710 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Anton Furlan | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Nino Furlan | known_for = politični organizator | occupation = <!-- WD --> }} '''Anton Furlan''' (tudi ''Nino Furlan''), [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]] in [[politika|politični]] organizator, * [[15. december]] [[1890]], [[Trst]], † (?). == Življenjepis == Furlan je leta 1919 v [[Ljubljana|Ljubljani]] izdal prvo in edino številko [[revija|revije]] ''Bilje'', ki je bila prva slovenska [[komunizem|komunistična]] revija in nato oktobra istega leta kot nepodpisan, a dejanski izdajatelj edino številko druge slovenske komunistične revije ''Vstajenje''. Oktobra 1919 so ga aretirali, zaprli in leta 1920 na [[sodišče|sodišču]] v [[Celje|Celju]] obsodili na 8 mesecev zapora, nato so ga izgnali v [[Italija|Italijo]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. == Glej tudi == * priimek [[Furlan]] == Viri == Enciklopedija Slovenije; knjiga 3, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989 {{novinar-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Furlan, Anton}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] mx5t0knsray134wd7qxi6gjqxuij7sv 100 225722 6744788 6728435 2026-08-30T18:26:45Z TadejM 738 +novica: [[vesoljski teleskop Nancy Grace Roman]] 6744788 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/styles.css"/> <div class="p-current-events">{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}} <div class="p-current-events-headlines" role="region" aria-labelledby="Trenutno_v_novicah"><!-- --><h2>Trenutno v novicah</h2><!-- -->{{Portal:V novicah/Glavna stran}} {{break}} {{break}} {{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}} </div> == Splošno == <div style="display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;"> <div style="flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}<!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Gospodarstvo in kmetijstvo </h2> ;17. januar * Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)] <!-- <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura in umetnost </h2> --> <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Mednarodni odnosi </h2> ;21. september * [[Kanada]], [[Avstralija]] in [[Združeno kraljestvo]] so [[diplomatsko priznanje|formalno priznali]] [[Palestina|Palestino]] kot [[suverena država|suvereno državo]]. [https://www.bbc.com/news/live/cpw1qkyke4nt (BBC News)] ;17. januar * [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Oboroženi konflikti in napadi </h2> ;28. februar * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Politika in volitve </h2> ;22. marec * V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitve v državni zbor]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/izidi-vzporednih-volitev-kazejo-na-zmago-svobode-pred-sds-om/777093 (MMC RTV Slovenija)] ;10. april * Konstituiral se je [[10. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednika državnega zbora je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]]. [https://portal24.si/novi-drzavni-zbor-in-telesa-ki-govorijo-glasneje-od-mikrofonov/ (Portal24.si)] ;13. april * Na madžarskih državnozborskih volitvah je zmagala stranka Tisza s predsednikom Petrom Magyarjem. [https://www.primorski.eu/se/na-madzarskem-po-16-letih-konec-vladavine-viktorja-orbana-CD2162675 (Primorski dnevnik)] ;4. junij * V Državnem zboru je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče]) <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Pravo in črna kronika </h2> ;13. marec * Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Šport </h2> ;29. marec * Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)] ;26. april * [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)] ;11. junij * Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)] ;26. julij * [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Zdravje in okolje </h2> ;9. september *Mednarodna ekipa 42 znanstvenikov je v reviji ''[[Frontiers of Science]]'' objavila kritično oceno, s katero je pet pomembnih [[geoinženirstvo|geoinženirskih]] predlogov označila kot tehnološko neizvedljive, neskalabilne in okolju škodljive, ter opozorila, da odvračajo napore od bistvenega prizadevanja za zmanjšanje emisij [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]]. [https://www.eurekalert.org/news-releases/1096984 (EurekAlert!)] ;23. november *Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)] ;17. maj * Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)] ;24. junij * [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Znanost in tehnika </h2> ;15. oktober * Slovenski arheologi so na Krasu odkrili več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. [https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/izjemna-najdba-slovenskih-arheologov-na-krasu-odkrili-prazgodovinske-lovske-megastrukture/760911 (MMC RTV SLO)] ;6. april * [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] ;30. avgust * Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura </h2> ;29. september * V [[Ljutomer]]u so predstavili najstarejši [[herbarij]] na Slovenskem, delo Ljutomerčana [[Janez Krstnik Flysser|Janeza Krstnika Flysserja]]. [https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/herbarij-janez-krstnik-flysser-1848740 (Svet24.si)] ; 21. marec * V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)] </div> <div style="flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Januar 2026/Koledar}} {{Portal:V novicah/Stranska letvica}} </div> </div> {{commons category|September 2025}} <!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--> </div><noinclude> [[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]] [[Kategorija:Zgodovinski portali]] [[Kategorija:Portal V novicah| ]] [[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]] </noinclude> 9homeb40x1zzkghk40iyl7dg0lb4kno 0 238222 6744658 6586849 2026-08-30T15:00:30Z Erardo Galbi 166658 6744658 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kulture Graditeljev gomil.PNG|thumb|250px|Območje kultur Graditeljev gomil]] [[Slika:Holly Bluff Lake George site HRoe 2009.jpg|thumb|250px|Rekonstrukcija najdišča Holly Bluff Lake George iz Misisipijske kulture]] '''Graditelji gomil''' (''Mound Builders'') je izraz, ki označuje [[kamena doba|kamenodobna]] [[Indijanci|indijanska]] ljudstva iz vzhodnih predelov [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki so od 1000 pr. n. št. naprej ustvarila štiri večje [[arheologija|arheološke]] kulture:<ref>Fleming Walter C. (2003): ''The Complete Idiot's Guide to Native American History''. Alpha Books, str. 23-25.</ref><ref>Kavasch E. Barrie (2003): ''The Mound Builders of Ancient North America: 4000 Years of American Indian Art Science, Engineering & Spirituality, Reflected in Majestic Earthtworks and Artifacts''. iUniverse, Inc., USA, str. 79.</ref> * '''[[Adenska kultura|Adensko]] kulturo''' (1000 pr. n. št.-200 pr. n. št.) ob reki [[Ohio (reka)|Ohio]], kjer so 500 pr. n. št. pričeli graditi prve [[gomila|gomile]]<ref>Kavasch E. Barrie (2003): The Mound Builders of Ancient North America: 4000 Years of American Indian Art Science, Engineering & Spirituality, Reflected in Majestic Earthtworks and Artifacts. iUniverse, Inc., USA, str. 54.</ref> * '''[[Hopewellska kultura|Hopewellsko]] kulturo''' (300 pr. n. št.-600 n. št.) južno od [[Velika jezera|Velikih jezer]], kjer so že zrasli večji gomilni spomeniki * '''[[Kultura gomilnih upodobitev|Kulturo gomilnih upodobitev]]''' (350-1300 n. št.) na območju zahodnega [[Wisconsin]]a, jugozahodne [[Minnesota|Minnesote]] in severovzhodne [[Iowa|Iowe]], ki je bila skoraj izključno lovsko-nabiralska, in ki je izdelovala gomile v obliki podob * '''[[Misisipijska kultura|Misisipijsko]] kulturo''' (700.- 1700 n. št.) v porečju reke [[Misisipi|Mississipi]] od Kulture gomilnih upodobitev do Mehiškega zaliva, ki je prešla na gradnjo piramidnih gomil, in v kateri je zraslo veliko središče, ki ga danes imenujemo [[Cahokia]] Skupne značilnosti kultur Graditeljev gomil so razvoj iz kulturnega območja [[Gozdno obdobje|Gozdnega obdobja]], [[Kamena doba|kamenodobna]] [[tehnologija]], gradnja manjših in velikih gomil, kar je zahtevalo organiziranje javnih del, rodovno-plemenska ureditev s hkratno socialno razslojenostjo ter uporaba posebnega [[tobak]]a, ki je imel skoraj halucinogene učinke.<ref>Mason Antony (2001): ''Ancient civilisations of: The Americas''. Toucan Books Ltd, London, str. 38-39.</ref> Kulture Graditeljev gomil so nastale na območju toplih in vlažnih gozdov na vzhodu Severne Amerike, zaradi česar je [[kmetijstvo]] prodiralo počasneje, šele pod vplivi iz srednjeameriškega območja. Najprej so gojili [[buča|buče]] in melone, kasneje pa tudi [[koruza|koruzo]], [[sončnica|sončnice]] in [[fižol]]. Adenska kultura je bila še skoraj popolnoma [[lov]]ska, v Misisipijski pa je prevladovalo skromno [[motika|motično]] poljedelstvo.<ref>Jančar Matjaž (1995): ''Indijanskih pet stoletij.'' Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 22-23.</ref> Graditelji gomil, predvsem Hopewellska kultura in Misisipijska kultura, so bile najverjetneje utemljene na polietnični podlagi. Preučevanje [[etnogeneza|etnogenez]] v teh kulturah je zaradi skopih podatkov skoraj nemogoče. Vzhodno in jugovzhodno od Velikih jezer so tedaj bivali govorci Makro-Sioux skupine, kamor spadata irokeška in siouška jezikovna družina . O Adenski kulturi lahko rečemo le to, da zelo verjetno ni pripadala irokeški jezikovni družini <ref>Tuck James A. (1971): ''Onondaga Iroquois Prehistory: a Study in Settlement Archaeology''. Syracuse University Press, NY, str. 134.</ref>. V Hopewellski in Misisipijski kulturi so med drugimi bivali predniki [[Suji|Siouxev]] <ref>Richard L. Thornton (2007): ''Ancient Roots I: the Indigenous People and Architecture of the Southern Highlands''. Lulu publishing, Inc, USA, str. 18.</ref> , vsaj v Misisipijski pa tudi predniki Muskokov in Natchezov. == Viri in opombe == {{sklici|2}} [[Kategorija:Kamena doba]] [[Kategorija:Ameriški staroselci]] {{normativna kontrola}} g5wewqcnezmtbj28r8iil7zhtkiph20 0 252986 6744620 6724614 2026-08-30T13:32:15Z Jure Grm 25861 new 6744620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Metkovic-Hrvatska.png |vrsta= [[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |prebivalstvo=13873 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=26 |postna=20350 |posta=Metković |mesto=Metković |obcina= |zupanija=[[Slika:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|25px|Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Dubrovniško-neretvanska županija]] }} '''Metković''' je [[mesto]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvansko županijo]]. V upravnem območju mesta (''hrv. Grad Metković'') je po popisu iz leta 2021 živelo 15.349 ljudi, v samem mestu pa okoli 14.000. Metković je mesto in [[pristanišče]] v [[Južna Dalmacija|Južni Dalmaciji]]. Leži na obali reke [[Neretva|Neretve]] okoli 20&nbsp;km gor vodno od njenega izliva v [[Jadransko morje]]. Novejši del mesta je na desni obali reke, kjer je tudi industrijsko pristanišče. Jedro starega mesta leži na levi obali reke. Sestavljajo ga kamnite hiše sredozemskega tipa z ozkimi ulicami, ki se vzpenjajo proti cerkvi ''sv. Ilije Preroka''. Ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] so do [[Sarajevo|Sarajeva]] zgradili [[Železniška proga|ozkotirno železnico]]. Takrat je Metković postal pomembno gospodarsko središče tega dela Dalmacije. Med obema svetovnima vojnama je bil Metković glavno pristanišče na Neretvi (izvoz lesa iz Bosne in Hercegovine).<ref>''Mala splošna enciklopedija DZS'', knjiga 2. Ljubljana 1975</ref> Pomen glavnega pristanišča pa je izgubil v sredini 20. stoletja, ko sta bili zgrajeni novo pristanišče v [[Ploče|Pločah]] in do tja elektrificirana proga z normalno širino tira. V mestu se nahajajo: [[župnijska cerkev]] ''sv. Ilije Preroka'' postavljena leta 1870 z zvonikom iz leta 1872, okoli cerkve ''sv. Ivana Nepomuka'' in ''sv. Roka'' postavljeni okoli leta 1857 pa leži pokopališč ter Ornitološki muzej. == Zgodovina == [[Arheologija|Arheološka izkopavanja]] na griču Predolac in v širši okolici današnjega mesta (grič Gračina) nam pripovedujejo, da je bilo to področje naseljeno že v [[Prazgodovina|prazgodovini]]. V [[Antika|antiki]] so ta prostor naseljevali [[Iliri]], nedaleč stran od današnjega mesta pa je pri naselju [[Vid, Metković|Vid]] nastala antična Narona. V [[arhiv|starih listinah]] se Metković prvič omenja leta 1422. Naselje se je razvilo ob koncu 17. stoletja, ko so [[Beneška republika|Benečani]] zasedli spodnji tok Neretve. Postalo je obmejno mesto najprej Beneške republike, potem [[Francija|Francije]], nato [[Habsburška monarhija|Avstrijske]] Dalmacije na meji proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. V tem času je na širšem področju Neretve imel pomemben strateški položaj utrjeni [[grad]] ''Vratar'', ki se ga v starih listinah omenja v 15. in 16. stoletju ter osmanska utrdba ''Kula Norinska'' ( po kateri je dobilo ime tudi današnje naselje [[Kula Norinska]]) zgrajena v začetku 16. stoletja. Hitrejši razvoj kraja se pričel po letu 1716, ko co Benečani zapustili [[Gabela|Gabelo]] ter v Metkoviću zgradili novo pristanišče ter tu naselili večje število prebivalcev. V času francoske uprave in z izgradnjo Napoleonove ceste je Metković postal prometno in trgovsko središče ter politično in administrativno središče ''Donjega Poneretavlja.'' S prometnim povezovanjem z [[Mostar]]jem (cesta 1865, železnica 1885) in izgradnjo pristanišča (1870-ih in 1880-ih letih) se je pričel hiter razvoj mesta, ki se je razširil na desno obalo reke. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se povečali pristaniški promet, trgovina, gostinstvo ter industrija in obrt. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bilo mesto zaradi zavezniškega bombardiranja porušeno.<ref>'' Hrvatska enciklopedija'' . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.</ref> == Znane osebnosti == * [[Ante Gabrić]] (1915 – 1988) [[jezuiti|jezuitski]] [[duhovnik]], [[misijonar]] v [[Indija|Indiji]] in sodelavec svete [[Mati Terezija|Matere Terezije]] == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 999 || 1143 || 1223 || 1386 || 1571 || 1848 || 2308 || 2888 || 3166 || 3712 || 4659 || 7272 || 9845 || 12026 || 13873 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Mesta Hrvaske}} {{Commonscat|Metković}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Dubrovniško-neretvanske županije]] jjkyf6f410wguhimobm05w0fq26ipvw 0 261339 6744910 6741400 2026-08-31T08:08:46Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6744910 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[agronom]]ov''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matija Absec]] * [[Tomaž Accetto]] * [[France Adamič]] * [[Jelisava Adamič]] * [[Vojko Adamič]] * [[Halil Agović]] * [[Matija Ahacel]] * [[Peter Aleš]] * [[Gabrijel Ambrož]] * [[Barbara Ambrožič Turk]] * [[Borut Ambrožič (star.)|Borut Ambrožič]] * [[Franc Aplenc]] * [[Evgen Arčon]] * [[Ivan Arh]] * [[Jože Arh]] * [[Ana Arsov]] * [[Anica Avguštin]] * [[Lojze Avšič]] * [[Silva Avšič]] * [[Marija Mojca Ažman]] * [[Marjan Ažnik]] == B == * [[Drago Babnik]] * [[Jana Babnik Garmuš]] * [[Marko Babnik]] * [[Stanislav Bah]] * [[Viktor Bajec]] * [[Marko Bajuk (1938-2007)|Marko Bajuk]] (Argentina) * ([[Inoslava Balarin]]) * [[Dunja Bandelj]] * [[Tone Bantan]] * [[Dea Baričevič]] * [[Ivan Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Alenka Baruca Arbeiter]] * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]] * [[Breda Bavdaž Čopi]]? * [[Franc Bavec]] * [[Martina Bavec]] * [[Irena Bedrač]] * [[Matej Bedrač]] * [[Ivan Belle]] * [[Boris Beloglavec]] * [[Danilo Beloglavec]] * [[Franjo Benčič]] * [[Borut Benedejčič]] * [[Ivan Benko]] * ([[Mihael Bergmann]]) * [[Tončka Berlič]] * [[Rajko Bernik]] * [[Dare Bernot]] * [[Ivan Bernot]] * ([[Irena Bertoncelj]]) * [[Marko Bertoncelj]] * ([[Josip Bevk|Josip/Jožef Bevk]]) * [[Franc Bitenc]] * [[Alojz Bizjak (sadjar)|Alojz Bizjak]] * [[Evgen Blankin]] * [[Mateja Bogolin]] * [[Franc Bogovič]] * [[Borut Bohanec]] * [[Danijela Bojkovski]] * [[Ivan Bolle]] * [[Andreja Borec]] * [[Marjana Borštnar-Gliha]] * [[Silvana Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Emilij Brankovič|Emilij (Milan) Brankovič]] * [[Leopold Brankovič]] * [[Jože Brežnik]] * [[Ivan Brodnjak]] * [[Mirko Brumen]] * [[Milena Bučar Miklavčič]] * [[Jože Bučer]] * [[Tjaša Burnik]] * [[Franc But]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Alenka Caf]] * [[France Cegnar (1925)|France Cegnar]] * [[Franci Celar]] * [[Franc Cijan]] * [[Vida Cimperšek]] * [[Marta Ciraj]] * [[Angela Cividini]] * ([[Bojan Cizej]]) * [[Dolfe Cizej]] * [[Josip Cizel]] * [[Jože Colnarič]] * [[Dario Cortese]] (1964-2021) * [[Franjo Cotič]] * [[Jože Cotič]] * [[Rozalija Cvejić]] * [[Nika Cvelbar Weber]] (jagodičje) == Č == * [[Anka Čebulj]] * Barbara Čeh? * [[Janez Čemažar]] * [[Zoran Čergan]] (1957-2012) * [[Slavko Čepin]] * [[Marko Čepon]] * [[Zoran Čergan]] * ([[Jernej Černe]]) * [[Mihaela Černe]] * ([[Valentin Černe]]) * [[Matjaž Červek]] * [[Alojz Četina]] * [[Andrej Čok (agronom)|Andrej Čok]] * [[Jure Čop|Jur(č)e Čop]] * [[Danijel Čotar]] * [[Zalika Črepinšek]] * [[Jernej Črnko]] * [[Silvo Črnko]] * [[Jana Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Nevenka Daks]] * [[Slava Doberšek-Urbanc]] * [[Tit Doberšek]] * [[Marko Dobrilovič]] * [[Franc Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Stanko Dolenšek]] (1923-2013) * [[Marta Dolinar]] * [[Ivan Dolinšek]] * [[Peter Dolničar]] * [[Štefan Domej]] * [[Ciril Dovč]] * [[Peter Dovč]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Tanja Dreo]] * [[Marjana Drobnič]] * [[Rado Dvoršak]] * [[Geza Džuban]] * Miran Daković == E == * [[Franc Einspieler]] * [[Erik Eiselt]] * [[Klemen Eler]] * [[Nadja Engelman]] * [[Emil Erjavec]] * [[Jana Erjavec]] * [[Janez Erjavec]] * [[Ljuba Erjevec|Ljuba Erjavec]] * [[Milan Erjavec]] * [[Štefan Erjavec]] * [[Ernest Ermenc]] * [[Jože Erpič]] * [[Maša Eržen Vodenik]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Jožica Fabjan]] * [[Gvido Fajdiga]] * [[Nikita Fajt]] * [[Milojka Fekonja]] * ([[Nataša Ferant]]) * [[Jože Ferčej]] * [[Jakob Ferjan]] * [[Bogdan Ferlinc]] * Irma Ferlinc-Guzelj * [[Alojz Filipič]] * [[Miloš Fišakov]] * [[Slavko Fidler]] * [[Marko Flajšman]] * [[Zita Flisar Novak]] * [[Anton Flego (starejši)|Anton Flego]] * [[Jožef Forčič]] * [[Alojz Fornazarič]] * [[Franc Forstnerič (agronom)|Franc Forstnerič]] * [[Martin Fras]] * [[Ana Frelih-Larsen]] * [[Leon Frelih]] * [[Janez Furlan]] == G == * [[Blaž Germšek]] * [[Anton Geržina]] * [[Matjaž Glavan]] * [[Rafael Gliha]] * [[Slavko Gliha]] * [[Slavko Glinšek]] * [[Boštjan Godec]] * [[Andrej Golob]] * [[Franc Golob (agronom)|Franc Golob]] * [[Izidor Golob]] * [[Mojca Golobič]] * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]] * [[Franc Goričan]] * [[Sergej Goriup]] * [[Gregor Gorjanc]] * Rudolf Gornik (Hrvaška: tobak) * [[Vinko Gornjak]] * [[Tone Gorše]] * [[France Goršič]] * [[Josip Gosak|Josip (Jože) Gosak]] * [[Lavoslav Gosak]] * [[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) * [[Marta Gosar]] * [[Darja Grapar Babšek]] * [[Mateja Grašič]] * [[Helena Grčman]] * [[Mario Gregori]] ([[Gregorič]]) * [[Jože Grom]] * [[Katarina Groznik]] * [[Franc Grum]] * [[Anastazija Gselman]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Jože Guzelj]] * [[Rudolf Gyergyek]] == H == * [[Franc Habe]] * [[Simona Hauptman]] * [[Tatjana Hlišč]] * [[Franc Ksaver Hlubek]] * [[Jože Hobič]] * [[Jelka Hočevar]] * [[Franc Holc]]/Holz * [[Antonija Holcman]] * [[Dragan Honzak]] * [[Simon Horvat]] * [[Alojz Hrček]] * [[Tone Hrovat]] * [[Marta Hrustel Majcen]] * [[Rafael Hrustel]] * [[Zmago Hrušovar]] * [[Aleksander Hržič]] * [[Metka Hudina]] * [[Martin Humek]] == I == * [[Jože Ileršič]] * [[Aleš Irgolič]] * [[Janez Istenič]] * [[Anton Ivančič]] == J == [[Anton Jagodic]] - [[Manfred Jakop]] - [[Jerneja Jakopič]] - [[Jakob Jakopin]] - [[Jernej Jakše]] - [[Marijana Jakše]] - [[Alojz Jamnik]] - [[Stanko Jamnik]] - [[Magda Jamšek]] - [[Svetka Jamšek Korić]] - [[Franc Janežič]] - [[Marjan Janžekovič]] - [[Slavko Janžekovič]] - [[Iztok Jarc]] - [[Branka Javornik-Cregeen]] - [[Milena Jazbec]] - [[Ciril Jeglič]] - [[Viktor Jejčič]] - [[Ivan Jelačin]] - [[Ivo Jelačin]] (1926) - [[Anton Jelen]] - [[Martin Jelen]] - ([[Marko Jelnikar]]) - [[Raoul Jenčič]] - [[Anton Jenšterle]] - [[Jožef Jeraj|Jože Jeraj]] - [[Niko Jereb]] - [[Fran Jesenko]] - [[Franc Jesenko]] - [[Marijan Jošt]] - [[Martin Jošt]] - [[Mihael Judež]] - [[Oskar Jug]] - [[Tjaša Jug]] - [[Franc Juriševič]] - ([[Jože Jurkovič]])? - [[Marjan Južnič]] == K == [[Nina Kacjan Maršić]] - ([[Janko Kač]]) - [[Lojze Kač]] - [[Miljeva Kač]] - [[Franc Kafol]] - [[Stanko Kapun]] - [[Katarina Kastelic]] - [[Tatjana Kavar]] - [[Stane (Stanko) Kavčič]] - [[Franc Kebe]] - [[Ajda Kermauner|Ajda Kermauner-Kavčič]] - [[France Kervina]] - [[Jana Klajnšček]] - [[Stane Klemenčič]] - [[Stanislava Klemenčič Kosi]] - [[Franc Klobasa]] - [[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]]? - [[Marija Klopčič]] - [[Aleš Kmecl]] - [[Elizabeta Kmecl]] - [[Milan Kneževič]] - [[Darja Kocjan Ačko]] - [[Matija Kocjančič]] - [[Marija Kodrič|Marija (Smiljana) Kodrič]] - [[Miloš Kodrič]] - [[Aleš Kolmanič]] - [[Milica Koman]] - [[Erika Komel]] - [[Ivan Koncilja]] - [[Aleksander Konjajev]] - [[Franc Koprivšek]] - [[Nataša Kopušar]] ''-'' [[Darinka Koron]] - [[Jože Korošec]] - [[Tamara Korošec]] - [[Vladimir Korošec (agronom)|Vladimir Korošec]]? - [[Zora Korošec Koruza]] - [[Boris Koruza]] - [[Jasna Koruza]] - [[Andrej Kos]] - [[Boštjan Kos]] - [[Marijana Kos|Mar(i)jan(c)a Kos]] - [[Hilarij Kosta]] - [[Milena Kovač]] - [[Matija Kovačič]] - ([[Stanko Kovačič]]) - [[Anton Krajnc]] - ([[Božidar Krajnčič]]) - [[Dragica Kralj]] - [[Branko Kramberger]] - [[Ernest Kramer]] - Ivan Kranjc - [[Zlatko Krasnič]] - [[Teodor Kravina]] - [[Aleksander Kravos]] - [[Ivan Kreft]] - [[Dušan Kresal]] - [[Lucijan Krivec]] - [[Tilka Krivic]] (r. Klinar) - [[Sava Kroflič]] - [[Franc Kropivšek]] - [[Ana Kučan]] - [[Franc Kučan]] - [[Aleš Kuhar]] - [[Ivan Kukovec]] - [[Bojka Kump]] - [[Marija Kump]] - [[Franjo Kuralt]] - [[Vladimir Kuret]] - [[Miloš Kus]] - [[Anita Kušar]] - == L == [[Rado Lah]] - [[Anton Lap]] - [[Andrej Lavrenčič]] - ([[Jože Lavrič]]) - Jože Lavrič (1899-1959) - [[Marjan Legan]] - [[Drago Legen]] - [[Rado Legvart]] - [[Milena Lekšan]] - Ana Le Marechal Kolar - [[Jelka Lemut|Ana Gabrijela (Jelka) Lemut]] - [[Matjaž Lemut]] - [[Silvester Lemut]] (1938-2024) - [[Andrej (Andrija) Lenarčič]] (1859–1936) - Andrej Lenarčič - Michele Leonardi - [[Mirko Leskošek]] - [[Borut Leskovar]] - [[Elizabeta Leskovec|Elizabeta (Elza) Leskovec]] - [[Matej Leskovec]] - [[Jožef Lešnik]] - [[Mario Lešnik]] - ([[Zoran Lešni|Zoran Lešnik]]) - [[Domen Leštan]] - [[Jože Levstik]] - [[Mihael Levstik]] - [[Rado Linzner]] - [[Janko Lipovec]] - [[Ivan Lobe]] (1843-1935) - [[Franc Lobnik]] - [[Franc Ločniškar]] - [[Betka Logar]] - [[France Lombergar]] - [[Jožef Löschnig]] - [[Branko Lovše]] - [[Ignac Lovšin]] - [[Branko Lukač]] - [[Franjo Lukman]] - [[Aleksander Lunaček]] - [[Zlata Luthar]] == M == [[Jože Maček (1896-1980)|Jože Maček]] (1896-1980) - [[Jože Maček]] - [[Olga Maček]] (r. [[Mayer]]) - [[Zoran Madon]] - [[France Magajna]] - [[Vera Maglica]] (r. Umek) - [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] - [[Dušica Majer]] - [[Srečko Majer]] - [[Janez Nepomuk Majnik]] - [[Ivo Marenk]] - [[Janez Marentič]] - [[Vera Marentič Novak]] - [[Andrej Marinc]] - [[Viktor Marinc]] - [[Marija Markeš]] - [[Stane Markoja]] - [[Primož Marolt]] - [[Tone Marolt]] - [[Ivan Marušič]] - [[Miran Marušič]] - [[Vilko Masten]] - [[Martin Mastnak (agronom)|Martin Mastnak]] - [[Matjaž Mastnak]] - [[Stanko Matekovič]] - [[Ana Matičič]] - [[Branivoj Matičič]] - [[Gustav Matis]] - [[Jože Matjašec]] - [[Roman Mavec]] - [[Franc Mavrič]] - [[Evgen Mayer]] - [[Aljaž Medič]] - [[Nežika Medved]] - [[Vladimir Meglič]] - [[France Megušar]] - [[Danilo Meolic]] - [[Alojzij Metelko]] - [[France Mežan]] - [[Miran Mihelič]] - [[Rok Mihelič]] - [[Niko Miholič]] - [[Jože Miklavc]] - [[Zvonko Miklič]] - [[Maja Mikulič Petkovšek]] - [[Ivo Mikluš]] - [[Franc Mikuž]] - [[Lea Milevoj]] - [[Jakob Mlakar]] - [[Dušan Modic]] - [[Jože Mohar]] - [[Davor Mrzlić]] - [[Oton Muck]] - [[Alenka Munda]] - [[Alojz Mustar]] == N == * [[Miran Naglič]] * [[Janez Narat]] * [[Mojca Narat]] * [[David Nabergoj]] * [[Julij Nemanič]] * [[Bojan Nendl]] * Ernest Novak * Franc in Jože Novak * [[Josip Novak (agronom)|Josip Novak]] * [[Milan Novak]] * [[Roman Novak]] == O == [[Milica Oblak]] - [[Stanislav Oblak]] - [[Aleš Ocepek]] - [[Srečko Ocvirk]] - [[Miha Ogorevc]] - [[Dušan Ogrin]] - [[Albert Ogrizek]] - [[Simon Ogrizek]] - [[Marija Opara]] - [[Jožef Orel]] - [[Miran Orel]] - [[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] - [[Andrej Orešnik]] - [[Marija Orešnik]] - ([[Albin Orthaber]]) - [[Monika Oset Luskar]]? - [[Gregor Osterc]] - [[Jožef Jakob Osterc|Jože Osterc]] - [[Jože Osvald]] - [[Marinka Kogoj Osvald]] - [[Doroteja Ozimič]] == P == [[Bogdan Pahor]] - [[Neva Pajntar]] - [[Franc Papler]] - [[Martin Pavlovič]] - [[Srečko Pečar]] - [[Franc Pegan]] - [[Bogdan Perko]] - [[Janez Perovšek]] - [[Pepca Perovšek-Bitenc]] - [[Milena Perušek]] - [[Valentin Petkovšek]] - [[Anton Petriček]] - [[Anton Pevc]] - [[Jana Pintar]] - [[Jernej Pintar]] - [[Lovro Pintar]] - [[Marina Pintar]] - [[Marjeta Pintar]] - [[Barbara Pipan]] - [[Alfonz Pirc]] - [[Franc Pirc]] - [[Gustav Pirc]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Eva Plestenjak]] - [[Darko Plohl]] - [[Anton Podgornik]] - [[Franc Podgornik]] - [[Maja Podgornik]] - [[Ruth Podgornik Reš]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Janez Pogačar]] - [[Jurij Pohar]] - Janez Poklukar - [[Franc Postič]] - [[Ervin Potočnik]] - [[Franc Potočnik]] - [[Klemen Potočnik]] - [[Fran Povše]] - [[Anton Praprotnik]] - [[Franc Praprotnik]] - [[Janez Prešern]] -[[Josip Priol]] - [[Boštjan Protner]] - [[Jože Protner]] - [[Tomaž Prus]] - [[Janez Pšenica]] (1930-2020) - Ivan Pucelj (1906-79) - [[Jože Pučko]] - [[Alojz Pučnik]] - [[Anton Puklavec]] - [[Jože Pukšič]] - [[Borut Pulko]] - [[Miša Pušenjak]] == R == [[Branimir Radikon]] - Sebastjan Radišek - M. Raduha - [[Aleksij Rainer]] - [[Zdenko Rajher]] - ([[Florjan Rak]]) - [[Magda Rak Cizej]] - [[Matija Rant]] - Andrej Rebernišek - [[Stanislav Renčelj]] - [[Pavel Renko]] - [[Viktor Repanšek]] - [[Vida Rezar]] - [[Franc Režonja (agronom)]] - [[Peter Ribič]]? - [[Jože Rihar]] - [[Niko Rihar]] - [[Danilo Rihtarič]] - [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - [[Tone Robič]] - [[Rok Roblek]] - [[Janko Rode]] - [[Simona Rogl]] - [[Viljem Rohrman]] - [[Črtomir Rozman]] - [[Ludvik Rozman]] - [[Janez Rupreht]] - [[Denis Rusjan]] - [[Josip Rustja]] (1894-1967) == S == [[Vinko Sadar]] - [[Matjaž Sagadin]] - [[Janez Saje]] - [[Ivan (Janez) Saksida]] - [[Janez Salobir]] - [[Karl Salobir]] - [[Franc Sancin]] - [[Ivo Sancin]] - [[Vitjan Sancin]] - [[Ivan Saunig]] - [[Gabrijel Seljak]] - [[Lojze Senegačnik]] - [[Mojca Simčič]] - [[Zvonimir Simčič]] - [[Andrej Simončič]] - [[Anton Simončič]] - [[Darko Simončič]] - [[Jože Simončič]] - [[Primož Simonič]] - [[Lovro Sinkovič]] - [[France Sitar]] - [[Janez Sitar]] - [[Bohuslav Skalicky]] - [[Anton Skaza]] - [[Rudolf Skazil]] - [[Feliks Skerlep]] - [[Franc Skledar]] - [[Marija Skledar]] - [[Anamarija Slabe]] - [[Ivan Skočir]] - [[Janko Skok]] - [[Jože Skubic]] - [[Andrej Skulj]] - [[Alojz Slavič]] - [[Tatjana Slanovec]] - [[Tadej Sluga]] - [[Julija Smole]] - [[Jože Smolinger]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Anita Solar]] - [[Jože Spanring]] - [[Fran Spiller-Muys]] - [[Ester Stajič]] - [[Denis Stajnko]] ''-'' [[Niko Stare]] - [[Jasna Stekar]] - [[Dušan Stepančič]] - [[Matej Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Albin Stritar mlajši|Albin Stritar]] - [[Evgen Strmecki]] - [[Ludvik Strobl]] - [[Jože Suhadolc]] - [[Marjetka Suhadolc|M(arj)etka Suhadolc]] - [[Franc Sunčič]] - [[Josip Sustič]] - [[Danica Sušek]] - [[Janez Sušin]] - [[Jože Sušin]] - [[Andreja Sušnik]] - [[Marko Svete]] == Š == [[Srečko Šabec]] - [[Jože Šavor]] - [[Jakob Šalamun]] - [[Andrej Šalehar]] - [[Sabina Šegula]] - [[Emerik Šiftar]] - [[Aleksander Šiftar]] - [[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] - [[Jože Šilc]] - [[Irena Šinko]] - [[Metka Šiško]] - [[Mirko Šiško]] - [[Branko Šket]] - [[Dejan Škorjanc]] - [[Ladislav Škraban]] - [[Iris Škrebot]] - [[Tone Škvarč]] - [[Jože Šlibar (vinogradnik)|Jože Šlibar]] - [[Bojan Šobar]] - [[Davorin Šobar]] - [[Jožef Špindler]] - [[Ivan Šporar]] - [[Marjan Šporar]] - [[Marjan Špur]] - [[Roman Štabuc]] - [[Nataša Štajner]] - [[Franci Štampar]] - [[Vekoslav Štampar]] - [[Vinko Štampar]] - [[Mateja Štefančič]] - [[Terezija Štefančič]] - [[Vinko Štefančič]] (st./ml.) - [[Vilko Štern]] - [[Milena Štolfa]] - [[Alojzij Štrekelj]] - [[Anton Štrekelj]] - [[Josip Štrekelj]] - [[Alojz Štuhec]] - [[Franc Štuhec]] - [[Ivan Štuhec (1950)|Ivan Štuhec]] - [[Franc Štupar]] - [[Miroslav Štruklec]] - [[Tatjana Štupica]] - [[Rado Šturm]] - [[Katja Šuklje]] - [[Tanja Šumrada]] - [[Andrej Šušek]] - [[Jelka Šuštar Vozlič]] == T == [[Anton Tajnšek|Anton (Tone) Tajnšek]] - [[Rudolf Tancik]] - [[Adolf Tavčar]] - [[Alois Tavčar]] - [[Blaž Telban]] (1928-2007) - [[Dušan Terčelj]] - [[Dušan Terčič]] - [[Janez Terlep]] - [[Josip Teržan]] - [[Jože Tesovnik]] - [[Neta Timer]] - [[Oskar Tinta]] - [[Primož Titan]] - [[Stanislav Tojnko]] - [[Aleksander Toman]] - [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] - [[Irma Tomažič]] - [[Andrej Toplak]] - [[Janža Toplak]] - [[Jože Toplak]] - [[Mitja Törnar]] - [[Dragica Toš Majcen]] - [[Tomaž Toš]] - [[Franc Trampuž]] - [[Tanja Travnikar]] - ([[Alojz Trček]]) - [[Fran Trček]] - [[Ferdinand Trenc]] - [[Ana Tretjak]] - [[Vlado Tumpej]] - [[Anton Turk (vinogradnik)]] - [[Bojan Turk]] - [[Jakob Turk]] - [[Jernej Turk]] - [[Marija Turk]] - [[Rudolf Turk]] - [[Stanislav Trdan]] - [[Irena Tušar]] == U == * [[Andrej Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Kristina Ugrinovič]] * ([[Josip Ukmar]] 1894-1982) * [[Tatjana Unuk]] * [[Filip Uratnik]] * [[Katja Urbanek]] * [[Joža Urbas]] * [[Gregor Urek]] * [[Ivanka Us]] (r. [[Brilej]]) * [[Valentina Usenik]] * [[Just Ušaj]] == V == [[Angela Vadnal]] - [[Katja Vadnal]] - [[Janez Valdhuber]] - [[Vasilij Valenčič]] - [[France Vardjan]] (1900-94) - ([[Miran Vadjan]]) - [[Daniel Vargazon]] - [[Peter Varl]] - [[Robert Veberič]] - [[Jože Vengust]] - [[Janez Verbič (1962)]] - [[Janko Verbič]] - [[Jože Verbič]] - [[Marija Verbič]] - [[Darko Vernik]] - [[Gvido Vesel]] - [[Svetka Vesel|Svetka (Svetoslava) Vesel]] - [[Viljanka Vesel]] - [[Miran Veselič]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Jožef Vest]] - [[Nataša Vidic]] - [[Rajko Vidrih]] - [[Tone Vidrih]] - [[Majda Virant]] - [[Mojca Viršček Marn]] - [[Miha Vizjak]] - [[Dominik Vodnik]] - [[Miran Vodopivec]] - [[Tone (Anton) Vodovnik]] - [[Franc Vojsk]] - [[Slavko Volk]] - [[Bogdan Vovk]] - [[Herman Vovk]] - [[Savo Vovk]] - [[Stojan Vrabl]] - [[Franc Vratarič]] - [[Karel Vrečko]] - [[Vladimir Vrečko]] - [[Vladimir Vremec]] - [[Borut Vrščaj]] - [[Stanko Vršič|Stanko (Stane) Vršič]] - [[Damijan Vrtin]] - [[Vili Vybihal]] == W == * [[Tone Wagner|Tone (Anton) Wagner]] * [[Vesna Weingerl]] * [[Boris (Beno) Wenko]] * [[France Wernig]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser]] * [[Mojmir Wondra]] == Z == * [[Josip Zabavnik]] * [[Nevenka Zabavnik Cmok]] * [[Ludvik Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Franc Zadravec (agronom)|Franc Zadravec]] * [[Anton/Tone Zafošnik]] * [[Franc Zagožen]] * [[Anton Zajec|Anton (Tone) Zajec]] * [[Anton/Zvone Zakotnik]] * [[Janez Zaplotnik]] * [[Rudolf Zdolšek]] * [[Andrej Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (1883)|Josip Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Ivo Zobec]] * [[Teo Zor]] * [[Uda Zor]] * [[Anton Zorc]] * [[Stane Zorčič]] * [[Nada Zorko]]-Braun * [[Barbara Zrimšek]] * [[Manja Zupan Šemrov]] * [[Marko Zupan]] * [[Martin Zupanc]] * [[Alenka Zupančič (agronomka)|Alenka Zupančič]] * [[Martin Zupančič]]? * [[Ivo Zupanič]] * [[Franz Zweifler]] == Ž == * [[Maša Žagar]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Jana Žel]] * [[Ivan Žežlina]] * [[Jaka Žgajnar]] * [[Janez Žgajnar]] * [[Silvester Žgur]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sašo Žitnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Mihael Žmavc]] * [[Tomaž Žnidaršič]] * ([[Ivo Žolnir]]) * [[Jože Žunkovič]] * [[Roman Žveglič]] * [[Silvo Žveplan]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]] in [[seznam slovenskih botanikov]] * [[seznam slovenskih vrtnarjev]] in [[seznam slovenskih živilskih tehnologov]] * [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in [[seznam slovenskih veterinarjev]]) {{seznami narodov po poklicu|agronomov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Agronomi]] [[Kategorija:Seznami agronomov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski agronomi|*]] rccf13ss05yi0n3s1ceyb3r0m0qdynz 0 279556 6744816 6744401 2026-08-30T20:00:01Z ~2026-44996-51 264415 /* Po letu imenovanja */ 6744816 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nizozemci|nizozemskih]] [[kardinal]]ov.''' == Po letu imenovanja == * [[Adriaan Florenszoon Boeyens]] * [[Willem van Enckevoirt]] * [[Willem Marinus van Rossum]] * [[Johannes de Jong]] * [[Bernard Jan Alfrink]] * ([[Maximilien de Fürstenberg]]) * [[Johannes Willebrands]] * [[Ad Simonis|Ad (Adrianus Johannes) Simonis]] *[[Wim (Willem Jacobus) Eijk]] ==Glej tudi== * [[Seznam belgijskih kardinalov]] {{seznami narodov po poklicu|kardinalov}} [[Kategorija:Seznami Nizozemcev|Kardinali]] [[Kategorija:Nizozemski kardinali|*]] [[Kategorija:Seznami kardinalov|Nizozemci]] bp0n4927ntlo9lbc27ngsq5ibf6le8g 0 279932 6744830 6649096 2026-08-30T20:43:41Z ~2026-44996-51 264415 6744830 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Vietnamci|vietnamskih]] [[kardinal]]ov.''' {{CompactTOC2}} == N == *[[Pierre Nguyen van Nhon]] (1938–) *[[François-Xavier Nguyên Van Thuán]] (1928–2002) == P == *[[Paul Joseph Pham Đinh Tung]] (1919–2009) * [[Jean-Baptiste Pham Minh Mân]] (1934–2026) == T == * [[Joseph Trinh-nhu-Khuê]] (1898–1978) * [[Joseph-Marie Trinh van-Can]] (1921–1990) {{seznami narodov po poklicu|kardinalov}} [[Kategorija:Seznami kardinalov|VIetnamci]] [[Kategorija:Seznami Vietnamcev|Kardinali]] [[Kategorija:Vietnamski kardinali|*]] mo8ryqsvhofw6fnfsyxq0at2psel82k 0 280655 6744594 6599081 2026-08-30T12:31:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6744594 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Lužiški Srbi<br><small>''Serby'', ''Serbja'', ''Sorben'', ''Sorbi''</small> | image = [[File:Sorbs national-costume1.jpg|200px]] | caption = Narodna noša severnih Sorbov | population = 60.000<ref>Catherine Hickley. [https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=newsarchive&sid=aCW1fh0XInBE&refer=muse Germany's Sorb Minority Fights to Save Villages From Vattenfall]. [[Bloomberg News|Bloomberg]]. December 18, 2007.</ref>–80.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.faqs.org/minorities/Eastern-Europe/Sorbs-of-East-Germany.html|title=Sorbs of East Germany|work=faqs.org|access-date=18 March 2015}}</ref><ref name="gebel">{{navedi knjigo|url=https://eprints.mdx.ac.uk/6353/1/Gebel-Language_and_ethnic_national_identity.pdf|title=Language and ethnic national identity in Europe: the importance of Gaelic and Sorbian to the maintenance of associated cultures and ethno cultural identities.|last=Gebel|first=K.|publisher=Middlesex University|year=2002|location=London|access-date=2021-04-13|archive-date=2019-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190501090225/https://eprints.mdx.ac.uk/6353/1/Gebel-Language_and_ethnic_national_identity.pdf|url-status=dead}}</ref> (ocena)</br> 45.000–60.000 Zgornjih Sorbov<br> 15.000–20.000 Spodnjih Sorbov | popplace = | region1 = {{flag|Nemčija}} | pop1 = 60.000–80.000 | region2 = {{flag|Češka}} | pop2 = 2000<ref>{{navedi splet|url=http://www.luzice.cz/home/luzicti-srbove.dot|title=Společnost přátel Lužice|work=luzice.cz|access-date=18 March 2015}}</ref> | region3 = {{flag|Poljska}} | pop3 = manj kot 1000 | related = Drugi [[Zahodni Slovani]]<br/>([[Čehi]], [[Šlezijci]], [[Poljaki]], [[Kašubi]], [[Slovaki]]) | langs = [[lužiščina]] ([[gornjesrbščina]] in [[dolnjesrbščina]]),<br />[[nemščina]] (lužiška nemška narečja) | flag = [[image:Flag of Sorbs.svg|200px|border]]<br>Narodnostna zastava | rels = [[rimokatolištvo]], [[luteranstvo]] }} '''Lužiški Srbi''' (tudi ''Sorbi'', ''[[Vendi]]'') so [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanska]] [[etnična skupina]] v&nbsp;[[Lužica|Lužici]], [[Nemčija|nemški]] pokrajini ob meji s&nbsp;[[Poljska|Poljsko]]. Govorijo [[Lužiščina|lužiščino]], ki je blizu<ref>http://www.uni-leipzig.de/~sorb/seiten/eng/03/language.html</ref> [[poljščina|poljščini]], [[kašubščina|kašubščini]], [[češčina|češčini]] in [[slovaščina|slovaščini]]. Lužiščina je v&nbsp;Nemčiji uradno priznana in tudi zaščitena kot manjšinski jezik, a jo zaradi vse večje germanizacije prebivalstva govori kot materni jezik le starejša generacija.<ref>http://www.dw-world.de/dw/article/0,,5665556,00.html</ref> Lužiški Srbi so po večini [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličani]] in [[luteran]]i. == Glej tudi == * [[Področje naselitve Lužiških srbov|Področje naselitve Lužiških Srbov]] * [[Lužiškosrbski muzej]] == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Zahodni Slovani]] [[Kategorija:Polabski Slovani]] [[Kategorija:Lužiški Srbi|*]] [[Kategorija:Lužica]] {{normativna kontrola}} q2pahyocm0293ngulms2jta2lpfbjbv 6744596 6744594 2026-08-30T12:35:25Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Lužica]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Lužiški Srbi<br><small>''Serby'', ''Serbja'', ''Sorben'', ''Sorbi''</small> | image = [[File:Sorbs national-costume1.jpg|200px]] | caption = Narodna noša severnih Sorbov | population = 60.000<ref>Catherine Hickley. [https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=newsarchive&sid=aCW1fh0XInBE&refer=muse Germany's Sorb Minority Fights to Save Villages From Vattenfall]. [[Bloomberg News|Bloomberg]]. December 18, 2007.</ref>–80.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.faqs.org/minorities/Eastern-Europe/Sorbs-of-East-Germany.html|title=Sorbs of East Germany|work=faqs.org|access-date=18 March 2015}}</ref><ref name="gebel">{{navedi knjigo|url=https://eprints.mdx.ac.uk/6353/1/Gebel-Language_and_ethnic_national_identity.pdf|title=Language and ethnic national identity in Europe: the importance of Gaelic and Sorbian to the maintenance of associated cultures and ethno cultural identities.|last=Gebel|first=K.|publisher=Middlesex University|year=2002|location=London|access-date=2021-04-13|archive-date=2019-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190501090225/https://eprints.mdx.ac.uk/6353/1/Gebel-Language_and_ethnic_national_identity.pdf|url-status=dead}}</ref> (ocena)</br> 45.000–60.000 Zgornjih Sorbov<br> 15.000–20.000 Spodnjih Sorbov | popplace = | region1 = {{flag|Nemčija}} | pop1 = 60.000–80.000 | region2 = {{flag|Češka}} | pop2 = 2000<ref>{{navedi splet|url=http://www.luzice.cz/home/luzicti-srbove.dot|title=Společnost přátel Lužice|work=luzice.cz|access-date=18 March 2015}}</ref> | region3 = {{flag|Poljska}} | pop3 = manj kot 1000 | related = Drugi [[Zahodni Slovani]]<br/>([[Čehi]], [[Šlezijci]], [[Poljaki]], [[Kašubi]], [[Slovaki]]) | langs = [[lužiščina]] ([[gornjesrbščina]] in [[dolnjesrbščina]]),<br />[[nemščina]] (lužiška nemška narečja) | flag = [[image:Flag of Sorbs.svg|200px|border]]<br>Narodnostna zastava | rels = [[rimokatolištvo]], [[luteranstvo]] }} '''Lužiški Srbi''' (tudi ''Sorbi'', ''[[Vendi]]'') so [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanska]] [[etnična skupina]] v&nbsp;[[Lužica|Lužici]], [[Nemčija|nemški]] pokrajini ob meji s&nbsp;[[Poljska|Poljsko]]. Govorijo [[Lužiščina|lužiščino]], ki je blizu<ref>http://www.uni-leipzig.de/~sorb/seiten/eng/03/language.html</ref> [[poljščina|poljščini]], [[kašubščina|kašubščini]], [[češčina|češčini]] in [[slovaščina|slovaščini]]. Lužiščina je v&nbsp;Nemčiji uradno priznana in tudi zaščitena kot manjšinski jezik, a jo zaradi vse večje germanizacije prebivalstva govori kot materni jezik le starejša generacija.<ref>http://www.dw-world.de/dw/article/0,,5665556,00.html</ref> Lužiški Srbi so po večini [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličani]] in [[luteran]]i. == Glej tudi == * [[Področje naselitve Lužiških srbov|Področje naselitve Lužiških Srbov]] * [[Lužiškosrbski muzej]] == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Zahodni Slovani]] [[Kategorija:Polabski Slovani]] [[Kategorija:Lužiški Srbi|*]] {{normativna kontrola}} l463hcp43kok29hs5nbdt1pnss9yr6a 0 282073 6744609 5927169 2026-08-30T13:09:25Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6744609 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Pierre-Martial Ardant du Picq |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Legija časti]] |relations= |laterwork= }} '''Charles-Pierre-Martial Ardant du Picq''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. junij]] [[1879]], [[Limoges]], † [[8. junij]] [[1940]], [[Eaubonne]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Ardant_du_Picq/Charles-Pierre-Martial/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ardant du Picq, Charles-Pierre-Martial}} [[Kategorija:Rojeni leta 1879]] [[Kategorija:Umrli leta 1940]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] du5xi20v9xyb09dp1u0u90wsq8ze0zm 6744610 6744609 2026-08-30T13:12:01Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744610 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Pierre-Martial Ardant du Picq |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Legija časti]] |relations= |laterwork= }} '''Charles-Pierre-Martial Ardant du Picq''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. junij]] [[1879]], [[Limoges]], † [[8. junij]] [[1940]], [[Eaubonne]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Ardant_du_Picq/Charles-Pierre-Martial/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ardant du Picq, Charles-Pierre-Martial}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] 96lmi19h05e7b4cni27mvvh5cao4rbc 0 282074 6744612 5935502 2026-08-30T13:17:34Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6744612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Sextius-Pierre Arene |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1948 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Sextius-Pierre Arene''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. julij]] [[1888]], † [[16. december]] [[1977]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Ar%C3%A8ne/Sextius-Pierre/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Arene, Sextius-Pierre}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bwzqxav1wr83leiohq3e7pvlb1gp40c 0 282075 6744616 5934342 2026-08-30T13:25:51Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6744616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Hippolyte Arlabosse |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1905–1945 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-Hippolyte Arlabosse''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. april]] [[1886]], † [[18. september]] [[1970]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Arlabosse/Paul-Hippolyte/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Arlabosse, Paul-Hippolyte}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] km2yyvbbcyh22muqr20l4vzoh0zeqzt 6744618 6744616 2026-08-30T13:29:09Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Hippolyte Arlabosse |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1905–1945 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-Hippolyte Arlabosse''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. april]] [[1886]], † [[18. september]] [[1970]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Arlabosse/Paul-Hippolyte/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Arlabosse, Paul-Hippolyte}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] sxhdc3k495suxcwqn6ie0zmvj8qgfu3 0 282076 6744625 6110217 2026-08-30T13:38:45Z Engelbert 76895 pp, pnp 6744625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Georges Arlabosse |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Georges Arlabosse''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. julij]] [[1891]], † [[8. februar]] [[1950]]. Kot Visoki komisar [[Vichyjska Francija|Vichyjske Francije]] za [[Libanon]] je bil med 4. in 9. aprilom 1941 začasni predsednik Libanona. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Arlabosse/Pierre-Georges/France.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Arlabosse, Pierre-Georges}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] n2ygqv9fp2ztbof83le1rf4x1zu1b16 0 282077 6744923 5929174 2026-08-31T08:22:26Z Engelbert 76895 pp, nk 6744923 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gustave-Marcellin Armingeat |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gustave-Marcellin Armingeat''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. maj]] [[1881]], † [[15. april]] [[1947]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Armingeat/Gustave-Marcellin/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Armingeat, Gustave-Marcellin}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] elzva8j1n663kflr7raznsqe92zw1lg 0 282078 6744926 5939905 2026-08-31T08:28:31Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6744926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Édouard Joseph Arnaud |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1940]] |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Édouard Joseph Arnaud''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. april]] [[1875]], † [[17. januar]] [[1943]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Arnaud/Edouard-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Arnaud, Edouard-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] og2za3z9arkbfjb2fyyynwwnwh8hybj 6744928 6744926 2026-08-31T08:31:38Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Nosilci legije časti]]; +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744928 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Édouard Joseph Arnaud |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1940]] |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Édouard Joseph Arnaud''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. april]] [[1875]], † [[17. januar]] [[1943]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Arnaud/Edouard-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Arnaud, Edouard-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] 0pzqbvbbq3k50w8heuoywt27xnkcd4l 0 282079 6744983 5934336 2026-08-31T10:34:56Z Engelbert 76895 pp 6744983 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Gabriel Arnaud |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-Gabriel Arnaud''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. september]] [[1885]], † [[4. avgust]] [[1954]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Arnaud/Paul-Gabriel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Arnaud, Paul-Gabriel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dia5iles1nncix9167eckq999mqbsru 0 282080 6744988 5935178 2026-08-31T10:43:33Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6744988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert-Paul-Emile-Marc-Amédée Astier de Villatte |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Robert-Paul-Emile-Marc-Amédée Astier de Villatte''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. maj]] [[1895]], † [[17. november]] [[1986]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Astier_de_Villatte/Robert-Paul-%C3%89mile-Marc-Am%C3%A9d%C3%A9e/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Astier de Villatte, Robert-Paul-Emile-Marc-Amédée}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] j3ntx46b8wv2nz8xaeubtasiuyyth47 0 282083 6744990 5932565 2026-08-31T10:55:05Z Engelbert 76895 pp 6744990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marcel-Louis-Marie Aublet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marcel-Louis-Marie Aublet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. julij]] [[1881]], † [[29. marec]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Aublet/Marcel-Louis-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Aublet, Marcel-Louis-Marie}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 7r2qpmrr1i9gxmd6t7koe1yj4l3cuxn 6744991 6744990 2026-08-31T10:55:55Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744991 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marcel-Louis-Marie Aublet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marcel-Louis-Marie Aublet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. julij]] [[1881]], † [[29. marec]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Aublet/Marcel-Louis-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Aublet, Marcel-Louis-Marie}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] 6gmyr2h9d165uee59iiwxcxptes7ag7 0 282084 6744994 6024302 2026-08-31T11:03:30Z Engelbert 76895 pp 6744994 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Sylvestre-Gérard Audet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1942]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Sylvestre-Gérard Audet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[18. februar]] [[1883]], † [[27. april]] [[1972]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Audet/Sylvestre-G%C3%A9rard/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Audet, Sylvestre-Gérard}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 62kz51ah5tnseiwghag5h6qcspqgy4n 0 282085 6744996 5926170 2026-08-31T11:07:37Z Engelbert 76895 pp 6744996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=André-Cyprien-Jean Audille |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''André-Cyprien-Jean Audille''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. marec]] [[1885]], † [[30. junij]] [[1944]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Audille/Andr%C3%A9-Cyprien-Jean/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Audille, André-Cyprien-Jean}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 0tsjnjv7a2od0h2pea4cvmxdy5lfyq9 0 282086 6744998 5926485 2026-08-31T11:14:27Z Engelbert 76895 pp 6744998 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Augustin-Joseph Augé |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Slika:Army-FRA-OF-06.svg|25px]] [[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Augustin-Joseph Augé''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. marec]] [[1886]], † [[4. september]] [[1946]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Aug%C3%A9/Augustin-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Augé, Augustin-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] pbwudb100caf6lga5obhklqqjo3hpdk 0 282087 6744999 5931472 2026-08-31T11:18:23Z Engelbert 76895 pp 6744999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jules-Marcel Avre |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jules-Marcel Avre''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. avgust]] [[1890]], † [[6. marec]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Avre/Jules-Marcel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Avre, Jules-Marcel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] alo7omycx6qorou95b2e89a9xedet4b 0 282088 6745000 5931359 2026-08-31T11:22:56Z Engelbert 76895 pp 6745000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Joseph-Charles Aymard |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Joseph-Charles Aymard''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[30. december]] [[1881]], † [[28. julij]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Aymard/Joseph-Charles/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Aymard, Joseph-Charles}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] pmk7se4f5btrqoz8gks58sznnl21jfb 0 282089 6745003 5928864 2026-08-31T11:33:41Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6745003 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Georges-Albert Aymé |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Georges-Albert Aymé''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. december]] [[1889]], † [[25. januar]] [[1950]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Aym%C3%A9/Georges-Albert/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Aymé, Georges-Albert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1889]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6n6br7774vkkj5nlufdw963e4lyeu2d 6745005 6745003 2026-08-31T11:37:57Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6745005 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Georges-Albert Aymé |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Georges-Albert Aymé''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. december]] [[1889]], † [[25. januar]] [[1950]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Aym%C3%A9/Georges-Albert/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Aymé, Georges-Albert}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] sj4lwtf7u65il5eljgqm7ps5jlvpgn1 0 282091 6745002 5930071 2026-08-31T11:28:32Z Engelbert 76895 pp 6745002 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Marie-Joseph Aymes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1942]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Marie-Joseph Aymes''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. junij]] [[1882]], † [[22. junij]] [[1964]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Aymes/Henri-Marie-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{nano-stub}} {{DEFAULTSORT:Aymes, Henri-Marie-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] tn9j2mneebrk140tessighjpyndmroj 0 282093 6745006 5925830 2026-08-31T11:46:08Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6745006 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Albert-Paul-Joseph Azan |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1941<br>1944–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Albert-Paul-Joseph Azan''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[19. maj]] [[1885]], † [[19. april]] [[1950]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Azan/Albert-Paul-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Azan, Albert-Paul-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] lmiqvn7oy94fmk9cacffajz5eu3wjiv 0 282094 6745008 5934344 2026-08-31T11:53:24Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6745008 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Jean-Louis Azan |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1902–1940 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-Jean-Louis Azan''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. januar]] [[1874]], † [[14. avgust]] [[1951]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Azan/Paul-Jean-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Azan, Paul-Jean-Louis}} [[Kategorija:Rojeni leta 1874]] [[Kategorija:Umrli leta 1951]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 8hq34ksta2d89uvgmtv2f8tklkmsoi8 6745009 6745008 2026-08-31T11:58:44Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 9 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6745009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Jean-Louis Azan |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1902–1940 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-Jean-Louis Azan''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. januar]] [[1874]], † [[14. avgust]] [[1951]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Azan/Paul-Jean-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Azan, Paul-Jean-Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda princa Danila I.]] [[Kategorija:Častniki francoske tujske legije]] kpqqd6j27r2v32s93pcntjjwp5zrw8e 4 282723 6744655 6744192 2026-08-30T14:57:46Z Tamiscancar 265078 /* sprememba naslova */ nov razdelek 6744655 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka '''Dozno volumski histogram''' na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) l328tfhd7szvhg8y5y2pgmc28bc84o4 6744662 6744655 2026-08-30T15:04:30Z A09 188929 /* sprememba naslova */ odgovor 6744662 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka '''Dozno volumski histogram''' na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) 4fujinn1z7fst7vvz8sxlh061c6msgd 6744671 6744662 2026-08-30T15:07:18Z A09 188929 /* sprememba naslova */ odgovor 6744671 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka '''Dozno volumski histogram''' na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) 3on9uauionc5790qibm9olhv5v0hmvn 6744674 6744671 2026-08-30T15:08:22Z Tamiscancar 265078 /* sprememba naslova */ odgovor 6744674 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka '''Dozno volumski histogram''' na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) cp2vbcr2tcmkb5j601h93db0835f3kf 6744685 6744674 2026-08-30T15:21:27Z Andrejj 94 /* sprememba naslova */ np 6744685 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) p0o6vwza489hvaryujxkqk3x984tp3m 0 291886 6744866 6740416 2026-08-31T00:20:52Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6744866 wikitext text/x-wiki '''Jogan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 62 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alen Jogan]] (*1985), nogometaš * [[Ana Bucik Jogan]] (*1993), smučarka * [[Damijan Jogan]], vinogradnik, vinar *[[Dunja Jogan]] (*1973), ilustratorka, avtorica slikanic in grafična oblikovalka (Ts) *[[Ettore (Hektor) Jogan]], psihiater in psihoanalitik iz Trsta *[[Jernej (Nejc) Jogan]] (*1966), biolog, botanik, univ. prof. * [[Kris Jogan]] (*1991), nogometaš * [[Lara Jogan Polak]], naravovarstvenica * [[Maca Jogan]] (*1943), sociologinja, univ. profesorica * [[Matija Jogan]] (*1977), zamejski športnik košarkar, trener * [[Matjaž Jogan]] (*1972), računalnikar *[[Oskar Jogan]] (*1932), varnostni inženir, župan Izole, fotograf in likovni umetnik amater * [[Savin Jogan]] (*1937), pravnik in politolog, strokovnjak za varnost, univ. prof., publicist *[[Vesna Jogan]], slikarka amaterka (Kras) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jogan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] r65z4yt2jczpzurzj3wsiklzayadgz1 0 295968 6744592 6563132 2026-08-30T12:30:09Z Sporti 5955 2026 6744592 wikitext text/x-wiki [[Slika:Newport Casino.jpg|thumb|300px|Mednarodni teniški hram slavnih]] '''Mednarodni [[tenis|teniški]] [[hram slavnih]]''' je neprofitna teniška organizacija in muzej v [[Newport, Rhode Island|Newportu]], [[Rhode Island]], [[ZDA]], odprt leta [[1955]]. Tega leta so v hram slavnih sprejeli prvih šest tenisačev, od tedaj pa vsako leto sprejmejo nove. Sprejetih je bilo 272 tenisačev, teniških trenerjev, teniških novinarjev in graditeljev tenisa iz 28 držav. ==Člani hrama slavnih== ===Tenisači=== {| class="sortable wikitable" !Tenisač/ica !Narodnost !Leto !class="unsortable"|Sklic |- |{{sortname|Andre|Agassi}} || {{zastavadržave|United States}} || 2011 || <ref name="#1">{{Tennishof|oliver-campbell}}</ref> |- |{{sortname|Daphne|Akhurst}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|daphne-akhurst}}</ref> |- |{{sortname|Fred|Alexander}} || {{zastavadržave|United States}} || 1961 || <ref>{{Tennishof|fred-alexander}}</ref> |- |{{sortname|Wilmer|Allison}} || {{zastavadržave|United States}} || 1963 || <ref>{{Tennishof|wilmer-allison}}</ref> |- |{{sortname|Manuel|Alonso}} || {{zastavadržave|Spain}} || 1977 || <ref>{{Tennishof|manuel-alonso}}</ref> |- |{{sortname|James|Anderson|dab=tenisač}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|james-anderson}}</ref> |- |{{sortname|Mal|Anderson}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2000 || <ref>{{Tennishof|malcolm-anderson}}</ref> |- |{{sortname|Arthur|Ashe}} || {{zastavadržave|United States}} || 1985 || <ref>{{Tennishof|arthur-ashe}}</ref> |- |{{sortname|Juliette|Atkinson}} || {{zastavadržave|United States}} || 1974 || <ref>{{Tennishof|juliette-atkinson}}</ref> |- |{{sortname|Bunny|Austin}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1997 || <ref>{{Tennishof|henry-austin}}</ref> |- |{{sortname|Tracy|Austin}} || {{zastavadržave|United States}} || 1992 || <ref>{{Tennishof|tracy-austin}}</ref> |- |{{sortname|Wilfred|Baddeley}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|wilfred-baddeley}}</ref> |- |{{sortname|Maud|Barger Wallach}} || {{zastavadržave|United States}} || 1958 || <ref>{{Tennishof|Maud-Barger-Wallach}}</ref> |- |{{sortname|Boris|Becker}} || {{zastavadržave|Germany}} || 2003 || <ref>{{Tennishof|boris-becker}}</ref> |- |{{sortname|Karl|Behr}} || {{zastavadržave|United States}} || 1969 || <ref>{{Tennishof|karl-behr}}</ref> |- |{{sortname|Pauline|Betz}} || {{zastavadržave|United States}} || 1965 || <ref>{{Tennishof|pauline-betz-addie}}</ref> |- |{{sortname|Blanche|Bingley}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|blanche-bingley-hillyard}}</ref> |- |{{sortname|Björn|Borg}} || {{zastavadržave|Sweden}} || 1987 || <ref>{{Tennishof|bjorn-borg}}</ref> |- |{{sortname|Jean|Borotra}} || {{zastavadržave|France}} || 1976 || <ref>{{Tennishof|jean-borotra}}</ref> |- |{{sortname|John|Bromwich}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1984 || <ref>{{Tennishof|john-bromwich}}</ref> |- |{{sortname|Norman|Brookes}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1977 || <ref>{{Tennishof|norman-brookes}}</ref> |- |{{sortname|Louise|Brough}} || {{zastavadržave|United States}} || 1967 || <ref>{{Tennishof|louise-brough-clapp}}</ref> |- |{{sortname|Mary|Browne}} || {{zastavadržave|United States}} || 1957 || <ref>{{Tennishof|mary-browne}}</ref> |- |{{sortname|Jacques|Brugnon}} || {{zastavadržave|France}} || 1976 || <ref>{{Tennishof|jacques-brugnon}}</ref> |- |{{sortname|Bob|Bryan}} || {{zastavadržave|USA}} || 2025 || <ref name="Bryan Brothers HOF">{{Tennishof|bob-and-mike-bryan}}</ref> |- |{{sortname|Mike|Bryan}} || {{zastavadržave|USA}} || 2025 || <ref name="Bryan Brothers HOF"/> |- |{{sortname|Don|Budge}} || {{zastavadržave|United States}} || 1964 || <ref>{{Tennishof|don-budge}}</ref> |- |{{sortname|Maria|Bueno}} || {{zastavadržave|Brazil}} || 1978 || <ref>{{Tennishof|maria-bueno}}</ref> |- |{{sortname|Mabel|Cahill}} || {{zastavadržave|Ireland}} || 1976 || <ref>{{Tennishof|mabel-cahill}}</ref> |- |{{sortname|Oliver|Campbell}} || {{zastavadržave|United States}} || 1955 || <ref name="#1"/> |- |{{sortname|Jennifer|Capriati}} || {{zastavadržave|United States}} || 2012 || <ref>{{Tennishof|jennifer-capriati}}</ref> |- |{{sortname|Rosie|Casals}} || {{zastavadržave|United States}} || 1996 || <ref>{{Tennishof|rosie-casals}}</ref> |- |{{sortname|Malcolm|Chace}} || {{zastavadržave|United States}} || 1961 || <ref>{{Tennishof|malcolm-chance}}</ref> |- |{{sortname|Michael|Chang}} || {{zastavadržave|United States}} || 2008 || <ref>{{Tennishof|michael-chang}}</ref> |- |{{sortname|Dorothy|Cheney}} || {{zastavadržave|United States}} || 2004 || <ref>{{Tennishof|dorothy-bundy-cheney}}</ref> |- |{{sortname|Clarence|Clark}} || {{zastavadržave|United States}} || 1983 || <ref>{{Tennishof|clarence-clark}}</ref> |- |{{sortname|Joseph|Clark|dab=tenisač}} || {{zastavadržave|United States}} || 1955 || <ref>{{Tennishof|joseph-clark}}</ref> |- |{{sortname|Kim|Clijsters}} || {{zastavadržave|Belgija}} || 2017 || <ref>{{Tennishof|kim-clijsters}}</ref> |- |{{sortname|William|Clothier}} || {{zastavadržave|United States}} || 1956 || <ref>{{Tennishof|william-clothier}}</ref> |- |{{sortname|Henri|Cochet}} || {{zastavadržave|France}} || 1976 || <ref>{{Tennishof|henri-cochet}}</ref> |- |{{sortname|Maureen|Connolly}} || {{zastavadržave|United States}} || 1968 || <ref>{{Tennishof|maureen-connolly-brinker}}</ref> |- |{{sortname|Jimmy|Connors}} || {{zastavadržave|United States}} || 1998 || <ref>{{Tennishof|jimmy-connors}}</ref> |- |{{sortname|Ashley|Cooper}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1991 || <ref>{{Tennishof|ashley-cooper}}</ref> |- |{{sortname|Charlotte|Cooper|dab=tenisačica}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|charlotte-cooper-sterry}}</ref> |- |{{sortname|Jim|Courier}} || {{zastavadržave|United States}} || 2005 || <ref>{{Tennishof|jim-courier}}</ref> |- |{{sortname|Margaret|Court}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1979 || <ref>{{Tennishof|margaret-smith-court}}</ref> |- |{{sortname|Thelma|Coyne Long}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|thelma-coyne-long}}</ref> |- |{{sortname|Gottfried von|Cramm}} || {{zastavadržave|Germany}} || 1977 || <ref>{{Tennishof|gottfried-von-cramm}}</ref> |- |{{sortname|Jack|Crawford|dab=tenisač}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1979 || <ref>{{Tennishof|jack-crawford}}</ref> |- |{{sortname|Lindsay|Davenport}} || {{zastavadržave|United States}} || 2014 || <ref>{{Tennishof|lindsay-davenport}}</ref> |- |{{sortname|Owen|Davidson}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2010 || <ref>{{Tennishof|owen-davidson}}</ref> |- |{{sortname|Sven|Davidson}} || {{zastavadržave|Sweden}} || 2007 || <ref>{{Tennishof|sven-davidson}}</ref> |- |{{sortname|Dwight F.|Davis}} || {{zastavadržave|United States}} || 1956 || <ref>{{Tennishof|dwight-davis}}</ref> |- |{{sortname|Lottie|Dod}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1983 || <ref>{{Tennishof|lottie-dod}}</ref> |- |{{sortname|John|Doeg}} || {{zastavadržave|United States}} || 1962 || <ref>{{Tennishof|john-doeg}}</ref> |- |{{sortname|Laurence|Doherty}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1980 || <ref>{{Tennishof|laurence-doherty}}</ref> |- |{{sortname|Reginald|Doherty}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1980 || <ref>{{Tennishof|reginald-doherty}}</ref> |- |{{sortname|Dorothea|Douglass Chambers}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1981 || <ref>{{Tennishof|dorothea-douglass-chambers}}</ref> |- |{{sortname|Rick|Draney}} || {{zastavadržave|United States}} || 2023 || <ref>{{Tennishof|rick-draney}}</ref> |- |{{sortname|Jaroslav|Drobný|dab=hokejist/tenisač}} || {{zastavadržave|Egypt}} || 1983 || <ref>{{Tennishof|jaroslav-drobny}}</ref> |- |{{sortname|James|Dwight}} || {{zastavadržave|United States}} || 1955 || <ref>{{Tennishof|james-dwight}}</ref> |- |{{sortname|Françoise|Dürr}} || {{zastavadržave|France}} || 2003 || <ref>{{Tennishof|francoise-durr}}</ref> |- |{{sortname|Stefan|Edberg}} || {{zastavadržave|Sweden}} || 2004 || <ref>{{Tennishof|stefan-edberg}}</ref> |- |{{sortname|Roy|Emerson}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1982 || <ref>{{Tennishof|roy-emerson}}</ref> |- |{{sortname|Pierre|Etchebaster}} || {{zastavadržave|France}} || 1978 || <ref>{{Tennishof|pierre-etchebaster}}</ref> |- |{{sortname|Chris|Evert}} || {{zastavadržave|United States}} || 1995 || <ref>{{Tennishof|chris-evert}}</ref> |- |{{sortname|Bob|Falkenburg}} || {{zastavadržave|United States}}<br>{{zastavadržave|Brazil}} || 1974 || <ref>{{Tennishof|bob-falkenburg}}</ref> |- |{{sortname|Roger|Federer}} || {{zastavadržave|SUI}} || 2026 || <ref>{{Tennishof|roger-federer}}</ref> |- |{{sortname|Gigi|Fernández}} || {{zastavadržave|United States}}<br>{{zastavadržave|Puerto Rico}} || 2010 || <ref>{{Tennishof|gigi-fernandez}}</ref> |- |{{sortname|Neale|Fraser}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1984 || <ref>{{Tennishof|neale-fraser}}</ref> |- |{{sortname|Shirley|Fry Irvin}} || {{zastavadržave|United States}} || 1970 || <ref>{{Tennishof|shirley-fry-irvin}}</ref> |- |{{sortname|Chuck|Garland}} || {{zastavadržave|United States}} || 1969 || <ref>{{Tennishof|chuck-garland}}</ref> |- |{{sortname|Althea|Gibson}} || {{zastavadržave|United States}} || 1971 || <ref>{{Tennishof|althea-gibson}}</ref> |- |{{sortname|Andrés|Gimeno}} || {{zastavadržave|Spain}} || 2009 || <ref>{{Tennishof|andres-gimeno}}</ref> |- |{{sortname|Pancho|González}} || {{zastavadržave|United States}} || 1968 || <ref>{{Tennishof|richard-gonzales}}</ref> |- |{{sortname|Evonne|Goolagong Cawley}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1988 || <ref>{{Tennishof|evonne-goolagong-cawley}}</ref> |- |{{sortname|Steffi|Graf}} || {{zastavadržave|Germany}} || 2004 || <ref>{{Tennishof|steffi-graf}}</ref> |- |{{sortname|Bryan|Grant}} || {{zastavadržave|United States}} || 1972 || <ref>{{Tennishof|bryan-grant}}</ref> |- |{{sortname|Harold|Hackett}} || {{zastavadržave|United States}} || 1961 || <ref>{{Tennishof|harold-hackett}}</ref> |- |{{sortname|David|Hall|dab=tenisač}} || {{zastavadržave|Avstralija}} || 2015 || <ref>{{Tennishof|david-hall}}</ref> |- |{{sortname|Ellen|Hansell}} || {{zastavadržave|United States}} || 1965 || <ref>{{Tennishof|ellen-hansell}}</ref> |- |{{sortname|Darlene|Hard}} || {{zastavadržave|United States}} || 1973 || <ref>{{Tennishof|darlene-hard}}</ref> |- |{{sortname|Doris|Hart}} || {{zastavadržave|United States}} || 1969 || <ref>{{Tennishof|doris-hart}}</ref> |- |{{sortname|Ann|Haydon-Jones}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1985 || <ref>{{Tennishof|ann-haydon-jones}}</ref> |- |{{sortname|Justine|Henin}} || {{zastavadržave|Belgija}} || 2016 || <ref>{{Tennishof|justine-henin}}</ref> |- |<s>{{sortname|Bob|Hewitt}}</s> || {{zastavadržave|Australia}}<br>{{zastavadržave|South Africa}} || 1992 || {{#tag:ref|Bob Hewitt je bil leta 1992 sprejet v hram slavnih, toda leta 2012 je bilo njegovo članstvo za nedoločen čas zamrznjeno zaradi obtožb spolnega nadlegovanja<ref>{{navedi novice|title=Bob Hewitt suspended from Tennis Hall of Fame after allegations of sexual abuse|url=http://www.boston.com/sports/other-sports/tennis/2012/11/15/bob-hewitt-suspended-from-tennis-hall-fame-after-allegations-sexual-abuse/UzoCXETG9wKYN2PmS09sKK/story.html | work=The Boston Globe | language=en}}</ref>, leta 2016 je bil izključen.<ref name="suspend">{{navedi splet | url=http://www.theaustralian.com.au/sport/abuse-claims-cost-former-tennis-champion-bob-hewitt-his-place-in-sports-hall-of-fame/story-e6frg7mf-1226517947821?nk=fd423bd1236b2dab48220ecebc095756-1441951856 | title=The Australian: Abuse claims | access-date=September 10, 2015}}</ref><ref>Schlink, Leo (April 7, 2016) [http://www.news.com.au/sport/tennis/aussieborn-tennis-star-bob-hewitt-expelled-from-the-international-tennis-hall-of-fame/news-story/84ab8bbfa7d92758a13b0321ada41323 Bob Hewitt expelled from Tennis Hall of Fame]. news.com.au</ref>|group = op}} |- |{{sortname|Lleyton|Hewitt}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2021 || <ref>{{Tennishof|lleyton-}}</ref> |- |{{sortname|Martina|Hingis}} || {{zastavadržave|Švica}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|martina-hingis}}</ref> |- |{{sortname|Lew|Hoad}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1980 || <ref>{{Tennishof|lew-hoad}}</ref> |- |{{sortname|Harry|Hopman}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1978 || <ref>{{Tennishof|harry-hopman}}</ref> |- |{{sortname|Hazel|Hotchkiss Wightman}} || {{zastavadržave|United States}} || 1957 || <ref>{{Tennishof|Hazel-Hotchkiss-Wightman}}</ref> |- |{{sortname|Fred|Hovey}} || {{zastavadržave|United States}} || 1974 || <ref>{{Tennishof|fred-hovey}}</ref> |- |{{sortname|Joe|Hunt}} || {{zastavadržave|United States}} || 1966 || <ref>{{Tennishof|joe-hunt}}</ref> |- |{{sortname|Francis|Hunter}} || {{zastavadržave|United States}} || 1961 || <ref>{{Tennishof|frank-hunter}}</ref> |- |{{sortname|Helen|Jacobs}} || {{zastavadržave|United States}} || 1962 || <ref>{{Tennishof|helen-hull-jacobs}}</ref> |- |{{sortname|Jevgenij|Kafelnikov}} || {{zastavadržave|Russia}} || 2019 || <ref>{{Tennishof|yevgeny-kafelnikov}}</ref> |- |{{sortname|Billie|Jean King}} || {{zastavadržave|United States}} || 1987 || <ref>{{Tennishof|billie-jean-king}}</ref> |- |{{sortname|Monique|Kalkman-Van Den Bosch}} || {{zastavadržave|NED}} || 2017 || <ref>{{Tennishof|monique-kalkman}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Ivanišević}} || {{zastavadržave|YUG}}<br>{{zastavadržave|CRO}} || 2020 || <ref>{{Tennishof|goran-ivanisevic}}</ref> |- |{{sortname|Bill|Johnston}} || {{zastavadržave|United States}} || 1958 || <ref>{{Tennishof|bill-johnston}}</ref> |- |{{sortname|Marion|Jones|dab=tenisačica}} || {{zastavadržave|United States}} || 2006 || <ref>{{Tennishof|marion-jones-farquhar}}</ref> |- |{{sortname|Jan|Kodeš}} || {{zastavadržave|Czechoslovakia}} || 1990 || <ref>{{Tennishof|Jan-kodes}}</ref> |- |{{sortname|Karel|Koželuh}} || {{zastavadržave|Czechoslovakia}} || 2006 || <ref>{{Tennishof|karel-kozeluh}}</ref> |- |{{sortname|Hilde|Krahwinkel Sperling}} || {{zastavadržave|Germany}}<br>{{zastavadržave|Denmark}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|hilde-krahwinkel-sperling}}</ref> |- |{{sortname|Jack|Kramer}} || {{zastavadržave|United States}} || 1968 || <ref>{{Tennishof|jack-kramer}}</ref> |- |{{sortname|Gustavo|Kuerten}} || {{zastavadržave|Brazil}} || 2012 || <ref>{{Tennishof|gustavo-kuerten}}</ref> |- |{{sortname|René|Lacoste}} || {{zastavadržave|France}} || 1976 || <ref>{{Tennishof|rene-lacoste}}</ref> |- |{{sortname|William|Larned}} || {{zastavadržave|United States}} || 1956 || <ref>{{Tennishof|bill-larned}}</ref> |- |{{sortname|Art|Larsen}} || {{zastavadržave|United States}} || 1956 || <ref>{{Tennishof|art-larsen}}</ref> |- |{{sortname|Rod|Laver}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1981 || <ref>{{Tennishof|rod-laver}}</ref> |- |{{sortname|Ivan|Lendl}} || {{zastavadržave|Czechoslovakia}}<br>{{zastavadržave|United States}} || 2001 || <ref>{{Tennishof|ivan-lendl}}</ref> |- |{{sortname|Suzanne|Lenglen}} || {{zastavadržave|France}} || 1978 || <ref>{{Tennishof|suzanne-lenglen}}</ref> |- | [[Li Na]] || {{zastavadržave|China}} || 2019 || <ref>{{Tennishof|li-na}}</ref> |- |{{sortname|George|Lott}} || {{zastavadržave|United States}} || 1964 || <ref>{{Tennishof|george-lott}}</ref> |- |{{sortname|Gene|Mako}} || {{zastavadržave|United States}} || 1973 || <ref>{{Tennishof|gene-mako}}</ref> |- |{{sortname|Molla|Mallory}} || {{zastavadržave|Norway}}<br>{{zastavadržave|United States}} || 1958 || <ref>{{Tennishof|molla-bjurstedt-mallory}}</ref> |- |{{sortname|Hana|Mandlíková}} || {{zastavadržave|Czechoslovakia}}<br>{{zastavadržave|Australia}} || 1994 || <ref>{{Tennishof|hana-mandlikova}}</ref> |- |{{sortname|Alice|Marble}} || {{zastavadržave|United States}} || 1964 || <ref>{{Tennishof|alice-marble}}</ref> |- |{{sortname|Conchita|Martínez}} || {{zastavadržave|Spain}} || 2020 || <ref>{{Tennishof|conchita-martinez}}</ref> |- |{{sortname|Simonne|Mathieu}} || {{zastavadržave|Francija}} || 2006 || <ref>{{Tennishof|simonne-mathieu}}</ref> |- |{{sortname|Amélie|Mauresmo}} || {{zastavadržave|Francija}} || 2015 || <ref>{{Tennishof|amelie-mauresmo}}</ref> |- |{{sortname|John|McEnroe}} || {{zastavadržave|United States}} || 1999 || <ref>{{Tennishof|john-mcenroe}}</ref> |- |{{sortname|Ken|McGregor}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1999 || <ref>{{Tennishof|ken-mcgregor}}</ref> |- |{{sortname|Kathleen|McKane Godfree}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1978 || <ref>{{Tennishof|kitty-mckane-godfree}}</ref> |- |{{sortname|Chuck|McKinley}} || {{zastavadržave|United States}} || 1986 || <ref>{{Tennishof|chuck-mcKinley}}</ref> |- |{{sortname|Maurice|McLoughlin}} || {{zastavadržave|United States}} || 1957 || <ref>{{Tennishof|maurice-mcLoughlin}}</ref> |- |{{sortname|Frew|McMillan}} || {{zastavadržave|South Africa}} || 1992 || <ref>{{Tennishof|frew-mcMillan}}</ref> |- |{{sortname|Don|McNeill}} || {{zastavadržave|United States}} || 1965 || <ref>{{Tennishof|don-mcneil}}</ref> |- |{{sortname|Elisabeth|Moore}} || {{zastavadržave|United States}} || 1971 || <ref>{{Tennishof|elisabeth-moore}}</ref> |- |{{sortname|Angela|Mortimer}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1993 || <ref>{{Tennishof|angela-mortimer-barrett}}</ref> |- |{{sortname|Gardnar|Mulloy}} || {{zastavadržave|United States}} || 1972 || <ref>{{Tennishof|gardnar-mulloy}}</ref> |- |{{sortname|Robert Lindley|Murray}} || {{zastavadržave|United States}} || 1958 || <ref>{{Tennishof|r-murray}}</ref> |- |{{sortname|Ilie|Năstase}} || {{zastavadržave|Romania}} || 1991 || <ref>{{Tennishof|Ilie-Nastase}}</ref> |- |{{sortname|Martina|Navratilova}} || {{zastavadržave|Czechoslovakia}}<br>{{zastavadržave|United States}} || 2000 || <ref>{{Tennishof|Martina-Navratilova}}</ref> |- |{{sortname|John|Newcombe}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1986 || <ref>{{Tennishof|John-Newcombe}}</ref> |- |{{sortname|Yannick|Noah}} || {{zastavadržave|France}} || 2005 || <ref>{{Tennishof|Yannick-Noah}}</ref> |- |{{sortname|Richard|Norris Williams}} || {{zastavadržave|United States}} || 1957 || <ref>{{Tennishof|richard-williams}}</ref> |- |{{sortname|Jana|Novotná}} || {{zastavadržave|Czech Republic}} || 2005 || <ref>{{Tennishof|Jana-Novotna}}</ref> |- |{{sortname|Hans|Nüsslein}} || {{zastavadržave|Germany}} || 2006 || <ref>{{Tennishof|Hans-Nusslein}}</ref> |- |{{sortname|Betty|Nuthall}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1977 || <ref>{{Tennishof|betty-nuthall-shoemaker}}</ref> |- |{{sortname|Alex|Olmedo}} || {{zastavadržave|Peru}}<br>{{zastavadržave|United States}} || 1987 || <ref>{{Tennishof|alex-olmedo}}</ref> |- |{{sortname|Manuel|Orantes}} || {{zastavadržave|Španija}} || 2012 || <ref>{{Tennishof|manuel-orantes}}</ref> |- |{{sortname|Margaret|Osborne duPont}} || {{zastavadržave|United States}} || 1967 || <ref>{{Tennishof|margaret-osborne-dupont}}</ref> |- |{{sortname|Rafael|Osuna}} || {{zastavadržave|Mexico}} || 1979 || <ref>{{Tennishof|Rafael-Osuna}}</ref> |- |{{sortname|Sarah|Palfrey Cooke}} || {{zastavadržave|United States}} || 1963 || <ref>{{Tennishof|sarah-palfrey-danzig}}</ref> |- |{{sortname|Frank|Parker}} || {{zastavadržave|United States}} || 1966 || <ref>{{Tennishof|Frank-Parker}}</ref> |- |{{sortname|Gerald|Patterson}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1989 || <ref>{{Tennishof|Gerald-Patterson}}</ref> |- |{{sortname|Budge|Patty}} || {{zastavadržave|United States}} || 1977 || <ref>{{Tennishof|john-patty}}</ref> |- |{{sortname|Theodore|Pell}} || {{zastavadržave|United States}} || 1966 || <ref>{{Tennishof|Theodore-Pell}}</ref> |- |{{sortname|Fred|Perry}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1975 || <ref>{{Tennishof|Fred-Perry}}</ref> |- |{{sortname|Tom|Pettitt}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1982 || <ref>{{Tennishof|Tom-Pettitt}}</ref> |- |{{sortname|Mary|Pierce}} || {{zastavadržave|France}} || 2019 || <ref>{{Tennishof|mary-pierce}}</ref> |- |{{sortname|Nicola|Pietrangeli}} || {{zastavadržave|Italy}} || 1986 || <ref>{{Tennishof|Nicola-Pietrangeli}}</ref> |- |{{sortname|Adrian|Quist}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1984 || <ref>{{Tennishof|Adrian-Quist}}</ref> |- |{{sortname|Patrick|Rafter}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2006 || <ref>{{Tennishof|Patrick-Rafter}}</ref> |- |{{sortname|Dennis|Ralston}} || {{zastavadržave|United States}} || 1987 || <ref>{{Tennishof|Dennis-Ralston}}</ref> |- |{{sortname|Ernest|Renshaw}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1983 || <ref>{{Tennishof|Ernest-Renshaw}}</ref> |- |{{sortname|William|Renshaw}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1983 || <ref>{{Tennishof|William-Renshaw}}</ref> |- |{{sortname|Vincent|Richards}} || {{zastavadržave|United States}} || 1961 || <ref>{{Tennishof|vinnie-richards}}</ref> |- |{{sortname|Nancy|Richey}} || {{zastavadržave|United States}} || 2003 || <ref>{{Tennishof|Nancy-Richey}}</ref> |- |{{sortname|Bobby|Riggs}} || {{zastavadržave|United States}} || 1967 || <ref>{{Tennishof|Bobby-Riggs}}</ref> |- |{{sortname|Tony|Roche}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1986 || <ref>{{Tennishof|Tony-Roche}}</ref> |- |{{sortname|Andy|Roddick}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2017 || <ref>{{Tennishof|Andy-Roddick}}</ref> |- |{{sortname|Ellen|Roosevelt}} || {{zastavadržave|United States}} || 1975 || <ref>{{Tennishof|Ellen-Roosevelt}}</ref> |- |{{sortname|Mervyn|Rose}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2001 || <ref>{{Tennishof|Mervyn-Rose}}</ref> |- |{{sortname|Ken|Rosewall}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1980 || <ref>{{Tennishof|Ken-Rosewall}}</ref> |- |{{sortname|Dorothy|Round Little}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1986 || <ref>{{Tennishof|Dorothy-Round-Little}}</ref> |- |{{sortname|Elizabeth|Ryan}} || {{zastavadržave|United States}} || 1972 || <ref>{{Tennishof|Elizabeth-Ryan}}</ref> |- |{{sortname|Gabriela|Sabatini}} || {{zastavadržave|Argentina}} || 2006 || <ref>{{Tennishof|Gabriela-Sabatini}}</ref> |- |{{sortname|Marat|Safin}} || {{zastavadržave|Argentina}} || 2016 || <ref>{{Tennishof|marat-safin}}</ref> |- |{{sortname|Pete|Sampras}} || {{zastavadržave|United States}} || 2007 || <ref>{{Tennishof|Pete-Sampras}}</ref> |- |{{sortname|Arantxa|Sánchez Vicario}} || {{zastavadržave|Spain}} || 2007 || <ref>{{Tennishof|Arantxa-Sanchez-Vicario}}</ref> |- |{{sortname|Manuel|Santana}} || {{zastavadržave|Spain}} || 1984 || <ref>{{Tennishof|Manuel-Santana}}</ref> |- |{{sortname|Dick|Savitt}} || {{zastavadržave|United States}} || 1976 || <ref>{{Tennishof|Dick-Savitt}}</ref> |- |{{sortname|Ted|Schroeder}} || {{zastavadržave|United States}} || 1966 || <ref>{{Tennishof|Ted-Schroeder}}</ref> |- |{{sortname|Eleonora|Sears}} || {{zastavadržave|United States}} || 1968 || <ref>{{Tennishof|eleanora-sears}}</ref> |- |{{sortname|Richard|Sears}} || {{zastavadržave|United States}} || 1955 || <ref>{{Tennishof|Richard-Sears}}</ref> |- |{{sortname|Frank|Sedgman}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1979 || <ref>{{Tennishof|Frank-Sedgman}}</ref> |- |{{sortname|Leander|Paes}} || {{zastavadržave|IND}} || 2024 || <ref>{{Tennishof|leander-paes}}</ref> |- |{{sortname|Pancho|Segura}} || {{zastavadržave|Ecuador}} || 1984 || <ref>{{Tennishof|Pancho-Segura}}</ref> |- |{{sortname|Vic|Seixas}} || {{zastavadržave|United States}} || 1971 || <ref>{{Tennishof|Vic-Seixas}}</ref> |- |{{sortname|Monika|Seleš}} || {{zastavadržave|Yugoslavia}}<br>{{zastavadržave|United States}} || 2009 || <ref>{{Tennishof|Monica-Seles}}</ref> |- |{{sortname|Pam|Shriver}} || {{zastavadržave|United States}} || 2002 || <ref>{{Tennishof|Pam-Shriver}}</ref> |- |{{sortname|Frank|Shields}} || {{zastavadržave|United States}} || 1964 || <ref>{{Tennishof|Frank-Shields}}</ref> |- |{{sortname|Henry|Slocum}} || {{zastavadržave|United States}} || 1955 || <ref>{{Tennishof|Henry-Slocum}}</ref> |- |{{sortname|Stan|Smith}} || {{zastavadržave|United States}} || 1987 || <ref>{{Tennishof|Stan-Smith}}</ref> |- |{{sortname|Randy|Snow}} || {{zastavadržave|United States}} || 2012 || <ref>{{Tennishof|thomas-randy-snow}}</ref> |- |{{sortname|Michael|Stich}} || {{zastavadržave|FRG}}<br>{{zastavadržave|Germany}} || 2018 || <ref>{{Tennishof|michael-stich}}</ref> |- |{{sortname|Fred|Stolle}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1985 || <ref>{{Tennishof|Fred-Stolle}}</ref> |- |{{sortname|Helena|Suková}} || {{zastavadržave|TCH}}<br>{{zastavadržave|CZE}} || 2018 || <ref>{{Tennishof|helena-sukova}}</ref> |- |{{sortname|May|Sutton}} || {{zastavadržave|United States}} || 1956 || <ref>{{Tennishof|may-sutton-bundy}}</ref> |- |{{sortname|Marija|Šarapova}} || {{zastavadržave|RUS}} || 2025 || <ref>{{Tennishof|maria-sharapova}}</ref> |- |{{sortname|Bill|Talbert}} || {{zastavadržave|United States}} ||1967 || <ref>{{Tennishof|Bill-Talbert}}</ref> |- |{{sortname|Bill|Tilden}} || {{zastavadržave|United States}} || 1959 || <ref>{{Tennishof|Bill-Tilden}}</ref> |- |{{sortname|Bertha|Townsend}} || {{zastavadržave|United States}} || 1974 || <ref>{{Tennishof|bertha-townsend-toulmin}}</ref> |- |{{sortname|Tony|Trabert}} || {{zastavadržave|United States}} || 1970 || <ref>{{Tennishof|Tony-Trabert}}</ref> |- |{{sortname|Lesley|Turner}} || {{zastavadržave|Australia}} || 1997 || <ref>{{Tennishof|Lesley-Turner-Bowrey}}</ref> |- |{{sortname|John|Van Ryn}} || {{zastavadržave|United States}} || 1963 || <ref>{{Tennishof|John-Van-Ryn}}</ref> |- |{{sortname|Chantal|Vandierendonck}} || {{zastavadržave|Nizozemska}} || 2014 || <ref>{{Tennishof|Chantal-Vandierendonck}}</ref> |- |{{sortname|Esther|Vergeer}} || {{zastavadržave|NED}} || 2023 || <ref>{{Tennishof|esther-vergeer}}</ref> |- |{{sortname|Guillermo|Vilas}} || {{zastavadržave|Argentina}} || 1991 || <ref>{{Tennishof|Guillermo-Vilas}}</ref> |- |{{sortname|Ellsworth|Vines}} || {{zastavadržave|United States}} || 1962 || <ref>{{Tennishof|Ellsworth-Vines}}</ref> |- |{{sortname|Holcombe|Ward}} || {{zastavadržave|United States}} || 1956 || <ref>{{Tennishof|Holcombe-Ward}}</ref> |- |{{sortname|Watson|Washburn}} || {{zastavadržave|United States}} || 1965 || <ref>{{Tennishof|Watson-Washburn}}</ref> |- |{{sortname|Malcolm|Whitman}} || {{zastavadržave|United States}} || 1955 || <ref>{{Tennishof|Malcolm-Whitman}}</ref> |- |{{sortname|Mats|Wilander}} || {{zastavadržave|Sweden}} || 2002 || <ref>{{Tennishof|Mats-Wilander}}</ref> |- |{{sortname|Tony|Wilding}} || {{zastavadržave|New Zealand}}|| 1978 || <ref>{{Tennishof|Tony-Wilding}}</ref> |- |{{sortname|Sidney|Wood}} || {{zastavadržave|United States}} || 1964 || <ref>{{Tennishof|Sidney-Wood}}</ref> |- |{{sortname|Robert|Wrenn}} || {{zastavadržave|United States}} || 1955 || <ref>{{Tennishof|bob-wrenn}}</ref> |- |{{sortname|Beals|Wright}} || {{zastavadržave|United States}} || 1956 || <ref>{{Tennishof|Beals-Wright}}</ref> |- |{{sortname|Virginia|Wade}} || {{zastavadržave|Great Britain}} || 1989 || <ref>{{Tennishof|Virginia-Wade}}</ref> |- ||{{sortname|Marie|Wagner}} || {{zastavadržave|United States}} || 1969 || <ref>{{Tennishof|Marie-Wagner}}</ref> |- ||{{sortname|Helen|Wills Moody}} || {{zastavadržave|United States}} || 1969 || <ref>{{Tennishof|helen-wills-moody-roark}}</ref> |- ||{{sortname|Todd|Woodbridge}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2010 || <ref>{{Tennishof|Todd-Woodbridge}}</ref> |- ||{{sortname|Mark|Woodforde}} || {{zastavadržave|Australia}} || 2010 || <ref>{{Tennishof|Mark-Woodforde}}</ref> |- ||{{sortname|Natalija|Zverjeva}} || {{zastavadržave|Belarus}} || 2010 || <ref>{{Tennishof|natasha-zvereva}}</ref> |} ===Graditelji=== {| class="sortable wikitable" !Graditelj/ica !Narodnost !Leto !class="unsortable"|Sklic |- |{{sortname|Russ|Adams|dab=tenisač}} || {{zastavadržave|USA}} || 2007 || <ref>{{Tennishof|russ-adams}}</ref> |- |{{sortname|George|Adee}} || {{zastavadržave|USA}} || 1964 || <ref>{{Tennishof|george-adee}}</ref> |- |{{sortname|Vijay|Amritraj}} || {{zastavadržave|IND}} || 2024 || <ref>{{Tennishof|vijay-amritraj}}</ref> |- |{{sortname|Lawrence|Baker}} || {{zastavadržave|USA}} || 1975 || <ref>{{Tennishof|lawrence-baker}}</ref> |- |{{sortname|John|Barrett|dab=tenisač}} || {{zastavadržave|UK}} || 2014 || <ref>{{Tennishof|john-barrett}}</ref> |- |{{sortname|Nick|Bollettieri}} || {{zastavadržave|USA}} || 2014 || <ref>{{Tennishof|nick-bollettieri}}</ref> |- |{{sortname|Vic|Braden}} || {{zastavadržave|USA}} || 2017 || <ref>{{Tennishof|vic-braden}}</ref> |- |{{sortname|Jane|Brown Grimes}} || {{zastavadržave|USA}} || 2014 || <ref>{{Tennishof|jane-brown-grimes}}</ref> |- |{{sortname|Butch|Buchholz}} || {{zastavadržave|USA}} || 2005 || <ref>{{Tennishof|earl-buccholz}}</ref> |- |{{sortname|Mary|Carillo}} || {{zastavadržave|USA}} || 2026 || <ref>{{Tennishof|mary-carillo}}</ref> |- |{{sortname|Philippe|Chatrier}} || {{zastavadržave|FRA}} || 1992 || <ref>{{Tennishof|philippe-chatrier}}</ref> |- |{{sortname|Gianni|Clerici}} || {{zastavadržave|ITA}} || 2006 || <ref>{{Tennishof|gianni-clerici}}</ref> |- |{{sortname|Bud|Collins}} || {{zastavadržave|USA}} || 1994 || <ref>{{Tennishof|arthur-collins}}</ref> |- |{{sortname|Joseph|Cullman III}} || {{zastavadržave|USA}} || 1990 || <ref>{{Tennishof|joseph-cullman}}</ref> |- |{{sortname|Allison|Danzig}} || {{zastavadržave|USA}} || 1968 || <ref>{{Tennishof|allison-danzig}}</ref> |- |{{sortname|Mike|Davies|dab=tenisač}} || {{zastavadržave|Wales}} || 2012 || <ref>{{Tennishof|michael-davies}}</ref> |- |{{sortname|Herman|David}} || {{zastavadržave|UK}} || 1998 || <ref>{{Tennishof|herman-david}}</ref> |- |{{sortname|Donald|Dell}} || {{zastavadržave|USA}} || 2009 || <ref>{{Tennishof|donald-dell}}</ref> |- |{{sortname|Cliff|Drysdale}} || {{zastavadržave|RSA}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|cliff-drysdale}}</ref> |- |{{sortname|Richard|Evans|dab=novinar}} || {{zastavadržave|UK}} || 2024 || <ref>{{Tennishof|richard-evans}}</ref> |- |{{sortname|Steve|Flink}} || {{zastavadržave|USA}} || 2017 || <ref>{{Tennishof|steve-flink}}</ref> |- |{{sortname|David|Gray}} || {{zastavadržave|UK}} || 1985 || <ref>{{Tennishof|david-gray}}</ref> |- |{{sortname|Clarence|Griffin}} || {{zastavadržave|USA}} || 1970 || <ref>{{Tennishof|clarence-griffin}}</ref> |- |[[Gustav V. Švedski]] || {{zastavadržave|SWE}} || 1980 || <ref>{{Tennishof|king-gustav}}</ref> |- |{{sortname|Derek|Hardwick}} || {{zastavadržave|UK}} || 2010 || <ref>{{Tennishof|derek-hardwick}}</ref> |- |{{sortname|Gladys|Heldman}} || {{zastavadržave|USA}} || 1979 || <ref>{{Tennishof|gladys-heldman}}</ref> |- |{{sortname|William|Hester}} || {{zastavadržave|USA}} || 1981 || <ref>{{Tennishof|w-hester}}</ref> |- |{{sortname|Lamar|Hunt}} || {{zastavadržave|USA}} || 1993 || <ref>{{Tennishof|lamar-hunt}}</ref> |- |{{sortname|Nancy|Jeffett}} || {{zastavadržave|USA}} || 2015 || <ref>{{Tennishof|nancy-jeffett}}</ref> |- |{{sortname|Robert Walter|Johnson}} || {{zastavadržave|USA}} || 2009 || <ref>{{Tennishof|robert-johnson}}</ref> |- |{{sortname|Perry|Jones}} || {{zastavadržave|USA}} || 1970 || <ref>{{Tennishof|perry-jones}}</ref> |- |{{sortname|Robert J.|Kelleher}} || {{zastavadržave|USA}} || 2000 || <ref>{{Tennishof|bob-kelleher}}</ref> |- |{{sortname|Peachy|Kellmeyer}} || {{zastavadržave|USA}} || 2011 || <ref>{{Tennishof|fern-lee-peachy-kellmeyer}}</ref> |- |{{sortname|Al|Laney}} || {{zastavadržave|USA}} || 1979 || <ref>{{Tennishof|al-laney}}</ref> |- |{{sortname|Alastair|Martin}} || {{zastavadržave|USA}} || 1973 || <ref>{{Tennishof|alastair-martin}}</ref> |- |{{sortname|Dan|Maskell}} || {{zastavadržave|UK}} || 1996 || <ref>{{Tennishof|dan-maskell}}</ref> |- |{{sortname|William|McChesney Martin}} || {{zastavadržave|USA}} || 1982 || <ref>{{Tennishof|william-mcchesney-martin}}</ref> |- |{{sortname|Mark|McCormack}} || {{zastavadržave|USA}} || 2008 || <ref>{{Tennishof|mark-mccormack}}</ref> |- |{{sortname|Julian|Myrick}} || {{zastavadržave|USA}} || 1963 || <ref>{{Tennishof|julian-myrick}}</ref> |- |{{sortname|Arthur|Nielsen}} || {{zastavadržave|USA}} || 1971 || <ref>{{Tennishof|arthur-nielsen}}</ref> |- | [[Originalnih 9]] || || 2021 || <ref>{{Tennishof|original-9}}</ref> |- |{{sortname|Mary Ewing|Outerbridge}} || {{zastavadržave|USA}} || 1979 || <ref>{{Tennishof|mary-outerbridge}}</ref> |- |{{sortname|Brad|Parks}} || {{zastavadržave|USA}} || 2010 || <ref>{{Tennishof|brad-parks}}</ref> |- |{{sortname|Charlie|Pasarell}} || {{zastavadržave|USA}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|charlie-pasarell}}</ref> |- |{{sortname|Gene|Scott|dab=tenisač}} || {{zastavadržave|USA}} || 2008 || <ref>{{Tennishof|eugene-scott}}</ref> |- |{{sortname|Lance|Tingay}} || {{zastavadržave|UK}} || 1982 || <ref>{{Tennishof|lance-tingay}}</ref> |- |{{sortname|Ted|Tinling}} || {{zastavadržave|UK}} || 1986 || <ref>{{Tennishof|ted-tinling}}</ref> |- |{{sortname|Ion|Ţiriac}} || {{zastavadržave|ROU}} || 2013 || <ref>{{Tennishof|ion-tiriac}}</ref> |- |{{sortname|Brian|Tobin}} || {{zastavadržave|AUS}} || 2003 || <ref>{{Tennishof|brian-tobin}}</ref> |- |{{sortname|Jimmy|Van Alen}} || {{zastavadržave|USA}} || 1965 || <ref>{{Tennishof|jimmy-van-alen}}</ref> |- |{{sortname|Dennis|Van der Meer}} || {{zastavadržave|USA}} || 2021 || <ref>{{Tennishof|dennis-van-der-meer}}</ref> |- |{{sortname|Walter Clopton|Wingfield}} || {{zastavadržave|UK}} || 1997 || <ref>{{Tennishof|major-walter-clopton-wingfield}}</ref> |} == Opombe == {{sklici|group=op}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * {{official|http://www.tennisfame.com/}} {{sport-stub}} [[Kategorija:Tenis]] [[Kategorija:Športni hrami slavnih|Tenis]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1955]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni teniški hram slavnih| ]] qb4mzsfk0m50srhhc5tzt033bkihvg0 0 297711 6744865 6623015 2026-08-30T23:58:07Z ~2026-44996-51 264415 6744865 wikitext text/x-wiki '''Marinšek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Aleksander Marinšek]], biolog, gozdarski bioznanstvenik, gozdni ekolog *[[Darja Marinšek]], doktorica ameriške literature, otroška pisateljica, urednica leposlovja za odrasle pri MK *[[Denis Marinšek]] (*1987), matematični ekonomist, statistik... *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002), tekstilni tehnik, gospodarstvenik *[[Emil Marinšek]], podjetnik *[[Janez Marinšek]] (1942—2013), cineast, filmski režiser, animator *[[Janez Marinšek (veterinar)|Janez Marinšek]] (1942—2022), veterinar, higienik, univ. prof. *[[Janko Marinšek]], jamar, reševalec *[[Jurij Marinšek]] (1909—1995), ljudski pesnik, posnemovalec [[Jurij Vodovnik|Jurija Vodovnika]] *[[Maksimilijana Marinšek]], dr. psihologije, začetnica terapije z živalmi v Sloveniji *[[Marjan Marinšek]] (1941—2011), pravnik, kulturni delavec in mladinski organizator ([[Pikin festival]]) v Velenju *Marjan Marinšek (*1968), kemik *[[Marsell Marinšek]] (*1969), harmonikar *[[Miro Marinšek|Miro(slav) Marinšek]] (1932—1984) mojster zvoka (tudi [[Mirko Marinšek]]=sin?) *[[Mojca Marinšek]], pesnica, literatka, igralka ? * [[Nik Marinšek]] (*1999), nogometaš * [[Nives Marinšek|Nives Čurin Marinšek]] (*1957), odvetnica in političarka * [[Peter Marinšek]] (1964—2023), fotograf *[[Romana Marinšek Logar]] (*1960), (mikro)biologinja *[[Tina Marinšek]] (*1985), pop-rock pevka in glasbenica *[[Urša Marinšek]], misijonarka *[[Vili Marinšek]] (*1980), harmonikar *[[Zoran Marinšek]] (*1945), strojnik, energetik, inovator == Glej tudi == * priimek [[Marinček]] * priimke [[Marinčič]], [[Marinc]], [[Marinič]], [[Marinko]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Marinšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] p3ztknutzbodoub6mjgtol9jvx1djw4 0 297780 6744772 6744264 2026-08-30T17:36:38Z Pinky sl 2932 - neobstoječ vir, pp ref 6744772 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Unit | unit_name = Italijanska kopenska vojska<br>Esercito Italiano | native_name = Esercito Italiano | image = [[Slika:Coat of arms of the Esercito Italiano.svg|175px|Grb Italijanske kopenske vojske]] | caption = Grb Italijanske kopenske vojske | country = {{flagicon|Italija}} [[Italija]] | type = [[Kopenska vojska]] | branch = | dates = [[1946]] - danes | specialization = [[Kopensko bojevanje]] | command_structure = [[Generalštab Italijanske kopenske vojske]] | size = ~100.000 (2021) | current_commander = [[File:Flag of the chief of staff of armed force.svg|30px]] [[General]] [[Giuseppe Valotto]] | garrison = [[Rim]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = (LA) Salus rei publicae suprema lex esto (SLO) Kar je dobro za republiko je vrhovni zakon | colors = | march = | mascot = | battles = [[Zalivska vojna]]<br>[[EUMM]]<br>[[SFOR]] <br>[[KFOR]] <br>[[ISAF]] <br>[[Iraška vojna]] | notable_commanders = | anniversaries = }} '''Italijanska kopenska vojska''' ({{lang-it|Esercito Italiano}}; [[kratica]]: EI) je [[kopenska vojska|kopenska komponenta]] [[Italijanske oborožene sile|Italijanskih oboroženih sil]]. Uradno je bila ustanovljena ob [[risorgimento|združitvi Italije]] leta 1861 kot [[Kraljeva italijanska kopenska vojska]] in je s prehodom države v republiko leta 1946 prevzela sedanje poimenovanje. Od leta 2005 sestavljajo vojsko le prostovoljci; leta 2010 je tako štela okoli 100.000 pripadnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gli archivi storici del Ministero della Difesa (esercito, marina, aeronautica) dalle origini al 1922 | url=https://doi.org/10.1163/9789004590731|publisher=BRILL|date=1972-01-01|isbn=978-90-04-59073-1|last=Ministero della Difesa}}</ref> Poveljstvo nad Italijansko kopensko vojsko izvaja [[Generalštab Italijanske kopenske vojske]] (''Stato maggiore dell’Esercito italiano''; SME), ki se nahaja v [[Rim]]u in katerega vodi [[načelnik Generalštaba Italijanske kopenske vojske]] (''Capo di stato maggiore dell’Esercito italiano''; CSME); ta položaj trenutno zaseda [[korpusni general (Italija)|korpusni general]] [[Giuseppe Valotto]]<ref>[http://www.esercito.difesa.it/Organizzazione/Il%20Capo%20di%20Stato%20Maggiore/Documents/CV_Valotto_inglese_110713.pdf Esercito.difesa.it - Liutenant General Giuseppe VALOTTO: Chief of Staff of the Italian Army]</ref>. == Struktura == === Operativna struktura === ; Trenutna<ref>[http://www.esercito.difesa.it/Organizzazione/Forze_Operative/Pagine/default.aspx Esercito.difesa.it - Le Forze Operative]</ref><ref>{{Navedi splet |title=Esercito Italiano - Notizie, Concorsi, Operazioni, Storia |url=https://www.esercito.difesa.it/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260720125532/https://www.esercito.difesa.it/ |archive-date=2026-07-20 |access-date=2026-08-12 |website=www.esercito.difesa.it |language=it |url-status=live }}</ref> [[File:CoA mil ITA stato maggiore.png|30px]] [[Generalštab Italijanske kopenske vojske]] ** [[File:Distintivo del Comando Valutazione e Innovazione dell'Esercito.png|25px]] Poveljstvo kopenske vojske za ocenjevanje in inovacije, v [[Civitavecchia]] (Lazio)<ref>{{cite web |title=Comando Valutazione e Innovazione dell'Esercito |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/stato-maggiore-esercito/Comando-Valutazione-e-Innovazione-dell-Esercito |publisher=Italian Army |access-date=1 October 2025}}</ref> *** [[File:CoA mil ITA rgt carri 001.png|25px]] [[1. oklepni polk]], v [[Capo Teulada|Capo Teuladi]] ([[Sardinija]]) *** [[File:CoA mil ITA rgt fanteria 080.png|25px]] [[80. polk "Rim"]], v Monte Romanu ([[Lazio]]) ** [[File:Istituto Geografico Militare.svg|25px]]Vojaški geografski inštitut ** Služba za duhovno pomoč ** Vojaški olimpijski športni center (CSOE) ** Poveljstvo kopenske vojske za C4 * [[File:Distintivo del Comando Forze Operative Terrestri (2016).png|border|30px]][[Poveljstvo operativnih kopenskih sil]] (COMFOTER) ** [[File:Distintivo del NATO Rapid Deployable Corps – Italy.png|border|25px]][[NATO Rapid Deployable Corps – Italy]] (NRDC-IT) ** [[File:Distintivo del Comando Truppe Alpine.png|border|25px]][[Poveljstvo alpinskih enot]] (COMALP) ** [[File:Divisione Acqui 2017.png|border|25px]][[Divizija "Acqui"]] ** [[File:LOGO MND-S.jpg|border|25px]][[Mednarodna divizija jug (italijanske vojske)|Mednarodna divizija jug]] ** [[File:Distintivo del Comando Aviazione dell'Esercito.png|border|25px]][[Poveljstvo letalstva kopenske vojske (Italija)|Poveljstvo letalstva]] ** [[File:Distintivo del Comando delle Forze Operative Terrestri di Supporto.png|border|25px]][[Poveljstvo sil za bojno podporo (Italija)|Poveljstvo sil za bojno podporo]] ** [[File:CoA of the Folgore Brigade.svg|border|25px]][[Padalska brigada "Folgore"]] **[[File:Scudetto del Comando Forze Speciali dell'Esercito.png|25px]] [[Poveljstvo specialnih sil kopenske vojske (Italija)|Poveljstvo specialnih sil kopenske vojske]] * [[File:Distintivo del Comando Territoriale Nazionale dell'Esercito.png|border|30px]][[Teritorialno poveljstvo kopenske vojske (italijanske vojske)|Teritorialno poveljstvo kopenske vojske]] **[[File:Distintivo del Comando Forze Operative Nord.png|border|25px]][[Severno teritorialno poveljstvo (italijanske vojske)|Severno teritorialno poveljstvo]] ***Poveljstvo kopenske vojske "Emilija-Romanija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Furlanija-Julijska krajina" ***Poveljstvo kopenske vojske "Lambardia" ***Poveljstvo kopenske vojske "Piemont" ***Poveljstvo kopenske vojske "Toskana" ***Poveljstvo kopenske vojske "Ligurija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Trento" **[[File:Distintivo del Comando Forze Operative Sud.png|border|25px]][[Južno teritorialno poveljstvo (italijanske vojske)|Južno teritorialno poveljstvo]] ***Poveljstvo kopenske vojske "Sicilija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Sardenija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Lacij" ***Poveljstvo kopenske vojske "Kalabrija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Basilikata" ***Poveljstvo kopenske vojske "Abruco-Molise" ***Poveljstvo kopenske vojske "Pulija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Umbrija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Marke" **[[File:Scudetto del Comando Infrastrutture.png|border|25px]][[Poveljstvo za infrastrukturo (italijanske vojske)|Poveljstvo za infrastrukturo]] ***1. oddelek za infrastrukturo, v Torinu (Piemont) ***5. oddelek za infrastrukturo, v Padovi (Benečija) ***8. oddelek za infrastrukturo, v Rimu (Lazio) ***10. oddelek za infrastrukturo, v Neaplju (Kampanija) ***Inženirska enota za operativno infrastrukturo v Cecchignoli (Lazio **[[File:Raloce.jpg|34x34_pik]] Centralno logistično poveljstvo<ref name="SME">{{navedi splet|url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/comando-logistico-esercito/index.html|title=Comando Logistico dell'Esercito|access-date=2026-08-30 |website=www.esercito.difesa.it |language=it }}</ref> *** Poveljniška enota, v [[Rim|Rimu]] (Lazio) providing security and support to the Army General Staff *** [[File:CoA_mil_ITA_autogr_manovra_11.png|33x33_pik]] 11. Transportni polk "Flaminia", nudi transport za generalštab ** Vadbene in logistične baze: ** Poveljstvo vojaške zaporne organizacije v Santa Maria Capua Vetere (Campania) ** Vojaško zdravilišče in ustanova za helioterapijo - Ischia, v Ischii ** Army Music Band, v Rimu (Lazio) ** Zgodovinski muzej Bersaglieri, Rim (Lazio) ** Center za upravljanje arhivov v Candiolu (Piemont) ** Urad za dokumente v Rimu (Lazio) * [[File:Distintivo del Comando Logistico dell'Esercito.png|border|30px]][[Logistično poveljstvo kopenskih sil (italijanske vojske)|Logistično poveljstvo kopenskih sil]] ** Vojaška bolnišnica v Rimu ** Zdravstveno in veterinarsko poveljstvo ** Tehnično poveljstvo ** Poveljstvo za transport in materialno oskrbo ** Poveljstvo vojaške policije ** Centralna inšpekcijska enota ** Poveljstvo za logistično podporo * [[File:Distintivo del Comando per la Formazione, Specializzazione e Dottrina dell'Esercito.png|border|30px]][[Poveljstvo za usposabljanje, specializacijo in doktrino kopenske vojske (italijanske vojske)|Poveljstvo za usposabljanje, specializacijo in doktrino kopenske vojske]] === Rodovi, specializacije in korpusi === ; Rodovi<ref name="#2">[http://www.esercito.difesa.it/Organizzazione/Armi_corpi/Pagine/default.aspx Esercito.difesa.it - Armi e Corpi dell'Esercito]</ref> * Rod pehote ''(Arma di Fanteria)'' ** [[Zračnodesantne enote|Zračnodesentna]] pehota (''Fanteria Aeromobile'') ** [[Gorske enote|Gorska]] pehota (''Fanteria [[Alpini]]'') ** [[Bersaljerji|Bersalieri]] ** Amfibiska pehota (''[[Lagunari]]'') ** [[Mehanizirane enote|Mehanizirana pehota]] (''Fanteria Meccanizzata'') ** [[Padalske enote|Padalska]] pehota (''Paracadutisti'') * Rod konjenice (Oklepni rod) ''(Arma di Cavalleria)'' * Rod artilerije ''(Arma di Artiglieria)'' * Rod inženirstva ''(Arma di Genio)'' * Rod komunikacij ''(Arma delle Trasmissioni)'' * Rod transporta in oskrbe ''(Arma dei Trasporti e Materiali)'' ; Specializacija<ref name="#2"/> ;* [[Letalstvo Italijanske kopenske vojske|Letalstvo]] ''(Specialità dell'Aviazione dell'Esercito)'' === Trenutna organizacija polkov === Vse brigade so bile in so nenehno napotene v operacije zunaj Italije. Bojne brigade imajo od 3000 do 5000 vojakov. Manevrske enote brigad so označene kot polki, vendar imajo na terenu moštvo in opremo, podobno kot veliki bataljoni, ki jih sestavljajo velika poveljniška in logistično podporna četa ter bojni bataljon. Topniški polki imajo na voljo dodatno baterijo za nadzor, zajem ciljev in taktično zvezo. Vsaka celotna brigada italijanske vojske ima naslednje enote: * Štab brigade * Bataljon za poveljstvo in taktično podporo * Poveljniška četa * Četa za signalizacijo '''Izvidniški polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Oklepni batalijon ** 3 × izvidniške čete ** Četa težkih oklepnikov '''Artilerijski polk''' * Baterija za poveljstvo in logistično podporo * Baterija za nadzor, zajem ciljev in taktično zvezo * Artilerijski batalijon ** 3 × havbične baterije (vsaka s 6 × havbicami PzH2000 ali FH70) ** Baterija za ognjeno in tehnično podporo (Center za vodenje ognja) '''Inženirski polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Inženirski bataljon ** 3 × bojna inžinirka čete ** Četa za podporo razmestitvi (gradbeništvo, premostitev itd.) '''Logistični polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Logistični bataljon ** Oskrbovalna četa ** Vzdrževalna četa ** Transportna četa Odvisno od vrste brigade (lahka, srednja, težka) ima vsaka brigada tri manevrske bataljone. Trenutno so manevrski polki vojske organizirani takole: '''Lahki pehotni polk''' ([[Alpini]], [[Polk lagunarjev Serenissima|Lagunari,]] padalci; in 66. zračnomobilni pehotni polk "Trst") * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Pehotni bataljon ** 3 × strelske čete (z VTLM Lince, Bv206 (samo enote Alpini); vsaka četa s 3 × 81 mm minometi in 2 × izstrelki Spike MR) ** Četa za manevrsko podporo (4 × 120 mm minometi, 4 × izstrelki Spike MR) '''Srednji pehotni polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Pehotni bataljon ** 3 × strelske čete (vsaka s 14 × Freccia Combat, 3 × 81 mm minometi, 2 × Freccia Combat Anti-tank s Spike LR in 2 × izstrelki Spike MR) ** Četa za manevrsko podporo (2 × Freccia Combat, 4 × Freccia Mortar Carrier s 120 mm minometom, 4 × Freccia Combat Anti-Tankovski z izstrelki Spike LR in 4 × Spike MR, 12x VTLM Lince izvidniška vloga) '''Težki pehotni polk''' * Poveljniška in logistično podporna četa * Pehotni bataljon ** 3 × strelske čete (vsaka s 14 × Dardo IFV, 3 × 81 mm minometi, 2 × Dardo Spike LR) ** Manevrsko podporna četa (2 × Dardo IFV, 4 × M106 120 mm minometni nosilci, 4 × Dardo Spike LR) '''Tankski polk''' (4., 32. in 132. tankovski polk) * Poveljniška in logistično podporna četa * Tankski bataljon ** 3 × tankovske čete (vsaka s 13 × Glavni bojni tanki [[Ariete C-1|Ariete]]). == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam kopenskih vojsk]] * [[Kraljeva italijanska kopenska vojska]] ([[Kraljevina Italija]]) * [[Nacionalna republikanska kopenska vojska]] ([[Italijanska socialna republika]]) * [[Italijanska sobojujoča kopenska vojska]] * [[Italijanski osvobodilni korpus]] {{unit-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kopenske vojske po državah|Italija, Republika]] [[Kategorija:Italijanske oborožene sile]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1946]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Rimu]] [[Kategorija:Italijanska kopenska vojska|*]] edv848rufjmw4htb9cqrca9fck620ds 0 298041 6744911 6742522 2026-08-31T08:09:38Z ~2026-44996-51 264415 6744911 wikitext text/x-wiki '''Medič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aljaž Medič]], agronom * [[Igor Medič]] (*1936), elektronik, univ. prof. * [[Hinko Medič]] (1889—1971), učitelj * [[Marija-Minka Vasič]] (r. Medič) (1890—1979), učiteljica * [[Miro Medič]] (*1965), atlet, metalec krogle in diska == Glej tudi == * priimke [[Medic]], [[Meden]], [[Medved (priimek)|Medved]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Medič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3wiero4kb6xrfvx3ab2xrgbzafvc5c7 0 306334 6744997 6533378 2026-08-31T11:08:45Z ~2026-45085-22 264465 6744997 wikitext text/x-wiki '''Škufca''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Škufca]] (*1973), športni plesalec * Andrej Škufca, novodobni? umetnik, kipar? * [[Andreja Cirila Škufca Smrdel|Andreja (Cirila) Škufca Smrdel]], klinična psihologinja * [[Angelca Škufca]] (1932—2020), kmetica, ljudska pisateljica * [[Danijel Škufca]] - Day, gledališčnik (režiser, dramatik) * [[Franc Škufca]] (*1960), župan [[Občina Žužemberk|Občine Žužemberk]] * [[Frank Škufca]], ameriški glasbenik slov. rodu (sodelavec Frankie [[Jankovič|Jankoviča]]) * [[Jože Škufca]] (1934—2012), novomeški publicist, urednik, kulturnik * [[Ludvik Škufca]] (1851—1914), duhovnik in nabožni pisec * Peter Maks Škufca (1942), kemik, gospodarstvenik? * [[Saša Škufca]] (1922—1964), novinar in mladinski pisatelj == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Škufca}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3g86g988zvybgzvw03vkcwjyqfnei34 0 327226 6744973 6189114 2026-08-31T09:39:39Z ~2026-45085-22 264465 6744973 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Stanić}} '''Stanić''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 287 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Dragutin Stanić]] (1913-1996), bosansko-hercegovski general, narodni heroj Jugoslavije * [[Elvis Stanić]] (*1963), hrvaški jazz-glasbenik, skladatelj in aranžer * [[Jovo Stanić]], partizanski komandant (Gregočičeve brigade) * [[Mario Stanić]], hrvaški nogometaš * [[Marjan Stanić]], slovenski igralec; (=? bobnar/tolkalist) * [[Stanko Stanić]] (*1954), ekonomist, rektor univerze v Banja Luki *[[Stjepan Jimmy Stanić|Stjepan "Jimmy" Stanić]] (1929-2026), hrvaški pevec zabavne glasbe (z ženo Barbaro Trohar) == Glej tudi == * priimek [[Stanič]] in [[Stančič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Stanić}} {{priimek|Stanić}} k14z92uz3p0icox8ja3v4e80denvbqk 0 332704 6744661 6717123 2026-08-30T15:03:39Z Erardo Galbi 166658 6744661 wikitext text/x-wiki {{PosebniZnaki}} {{Glavni članek|Čigung}} '''Zgodovina čigunga''' je [[zgodovina]] o vadbi [[čigung]]a, [[Kitajska|kitajski]] telesni in duševni vadbi, ki temelji na zaporedju določenih gibov oziroma drž, na [[meditacija|meditaciji]] ter dihalnih tehnikah. Zgodovina čigunga se je pričela že pred več kot 4.000 leti in je povezana z [[jidžing]]om, [[tradicionalna kitajska medicina|tradicionalno kitajsko medicino]], [[daoizem|daoizmom]], [[konfucionizem|konfucionizmom]], [[budizem|budizmom]] in s kitajskimi [[borilne veščine|borilnimi veščinami]]. ==Izvori== Po pisni kitajski tradiciji naj bi čigung oblikoval legendarni [[Rumeni cesar]] (2696–2598 pr. n. št.), ki naj bi ga opisal v klasičnem delu [[Huangdi nejđing]].<ref>{{navedi knjigo|last1 = Ho |first1 = Peng Yoke | last2 = Peter|first2= Lisowski | year=1997|title= A Brief History of Chinese Medicine |url = https://archive.org/details/briefhistoryofch0002edhope |publisher= World Scientific |isbn= 981-02-2803-1}}</ref><ref>{{navedi knjigo | last1 = Ni | first1 = Maoshing | title = The Yellow Emperor's Classic of medicine: a new translation of the Neijing Suwen with commentary | url = https://archive.org/details/yellowemperorscl0000unse | year = 1995 | publisher = Shambhala | location = Boston | isbn = 1-57062-080-6 | pages = }}</ref><ref>{{navedi knjigo | last1 = Maciocia | first1 = Giovanni | title = The foundations of Chinese medicine: a comprehensive text for acupuncturists and herbalists | url = https://archive.org/details/foundationsofchi0000maci | year = 1989 | publisher = Churchill Livingstone | location = Edinburgh | isbn = 0-443-03980-1 |pages=}}</ref> Kitajski učenjaki pa šele [[Konfucij]]a in [[Mengdzi]]ja štejejo med ustanovitelje študija čigunga.<ref name=Ni1996>{{Cite journal | title = A Qigong Interpretation of Confucianism | year = 1996 | author = Ni, Peimin | journal = Journal of Chinese Philosophy | url=http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-JOCP/jc88111.htm | pages = 79–97 | volume = 23 | issue = 1 | doi = 10.1111/j.1540-6253.1996.tb00486.x}}</ref> Toda arheološki dokazi kažejo, da so se prve oblike čigunga pojavile v meditativni in telesni praksi starih [[šamanizem|šaman]]ov (vuśi 巫覡).<ref name = yeyoung_qigong_origin/> V 3. tisočletju pr. n. št. se qigong postopoma že razvije v dodelane vaje za kultiviranje telesa in uma.<ref>{{navedi knjigo|last= Liu |first= Tianjun |year=2010|date=|title= Chinese Medical Qigong |url= https://archive.org/details/chinesemedicalqi0000unse |publisher= Singing Dragon |isbn= 978-1-84819-023-8}}</ref> Šamansko obredje in šamanske ideje so postopoma dobile bolj formalno podobo v [[Daoizem|daoizmu]] in tudi v [[Tradicionalna kitajska medicina|tradicionalni kitajski medicini]].<ref>{{navedi knjigo |last= Unschuld | first = Paul U | title = Medicine in China: a History of Ideas |url= https://archive.org/details/medicineinchinah0000unsc_h6r2 |year=1985 |publisher = University of California Press | location = Berkeley | isbn = 0-520-05023-1 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Porkert |first=Manfred |title = The Theoretical Foundations of Chinese Medicine: Systems of Correspondence |url=https://archive.org/details/theoreticalfound00pork |publisher = MIT Press | location = Cambridge, MA |year=1974 |isbn= 0-262-16058-7 |pages=}}</ref> ==Klasični čigung== [[Slika:qigong taiji meditation.jpg|thumb|250px|right|Prizori vadbe čigunga iz Mavangduja iz časov [[dinastija Han|dinastije Han]]]] V sledečih stoletjih se je čigung razvijal na osnovi [[tradicionalna kitajska medicina|tradicionalne kitajske medicine]], daoizma, konfucionizma, pa tudi kitajskega [[budizem|budizma]] in kitajskih borilnih veščin. Daoistična besedila, ki jih pripisujejo [[Laodzi]]ju ("Lao Tzu", ca. 400 pr. n. št.) in [[Džuangdzi]]ju ("Chuang Tzu", ca. 300 pr. n. št.), gotovo opisujejo tudi čigung.<ref>{{navedi knjigo|last1 = Feng | first1 = Gia-Fu | last2 = Jane|first2= English | year = 2008 |title = Chuang Tsu: Inner Chapters |url = https://archive.org/details/chuangtsuinnerch0000jane |publisher= Amber Lotus | isbn = 978-1-60237-117-0}}</ref><ref>{{navedi knjigo | last1 = Blofeld | first1 = John Eaton Calthorpe | title = Taoism: the quest for immortality | year = 1979 | publisher = Unwin Paperbacks | location = London | isbn = 0-04-299008-4 | pages = }}</ref><ref>{{navedi knjigo | last1 = Graham | first1 = AL | title = Disputers of the Tao: philosophical argument in ancient China | url = https://archive.org/details/disputersoftaoph0000grah_z2m6 | year = 1989 | publisher = Open Court | location = La Salle, IL | isbn = 0-8126-9087-7 | pages = }}</ref><ref>{{navedi knjigo | last1 = Tzu | first1 = Lao | title = Tao te ching | url = https://archive.org/details/taoteching00laoz_1 | year = 2003 | publisher = Penguin | location = London | isbn = 0-14-044131-X | pages = }}</ref><ref>{{navedi knjigo | title = Chuang-tzŭ: the inner chapters | url = https://archive.org/details/chuangtzuinnerch0000zhua | year = 2001 | publisher = Hackett Pub | location = Indianapolis | isbn = 0-87220-581-9 | pages = }}</ref> Svilni teksti iz Mavangduja iz leta 168 pr. n. št. opisujejo zaporedje vaj [[daojin]]a (導引), kot so tedaj imenovali telesne čigung vaje.<ref>{{navedi novice | work = China Sports Magazine |last= |first= |year=1985 |title= The Wonders of Qigong: a Chinese Exercise for Fitness, Health, and Longevity | url = https://archive.org/details/wondersofqigongc0000unse | publisher = Wayfarer Publications | issn= }}</ref> Že v 3. stoletju pr. n. št. je prvič omenjena vadba zdravilnih zvokov.<ref name=LWW70>{{navedi knjigo|last1= Liang |first1= Shou-Yu | last2= Wen-Ching|first2= Wu|last3= Denise|first3= Breiter-Wu |year=1997|date=|title= Qigong Empowerment: A Guide to Medical, Taoist, Buddhist, and Wushu Energy Cultivation |url= https://archive.org/details/qigongempowermen0000lian |publisher= Way of the Dragon Pub |isbn=1-889659-02-9| pages = [https://archive.org/details/qigongempowermen0000lian/page/70 70]}}</ref> V času dinastije [[Dinastija Han|dinastije Han ]] so na Kitajskem že poznali celo vrsto različnih vaj čigunga, okrog leta 300 n. št. pa je daoistični zdravnik [[Hua Tuo]] razvil vaje Posnemanja petih živali (vućinśi), ki so dobro poznane še danes.<ref name = Yang>{{navedi knjigo | last= Yang |first= Jwing-Ming | year=1998|date= |title= Qigong for Health and Martial Arts | url= https://archive.org/details/qigongforhealthm0000yang | publisher= YMAA Publication | isbn= 1-886969-57-4 | chapter= | pages = [https://archive.org/details/qigongforhealthm0000yang/page/5 5]}}</ref> Okrog leta 600 n. št. je Dži Džvan posamezne zdravilne zvoke tudi omenil kot Śu, Ke, Hu, Si, Hui in Hu.<ref name=LWW70/> [[Slika: Macaco.gif|thumb|200pix|levo|Stari mojstri so opazovali gibe živali in ustvarjali čigung vaje. Na sliki je prikazana vaja Opica]] Ko je na Kitajsko prišel [[budizem]], ki je na osnovi [[joga|joge]] izdelal lastne tehnike za kultiviranje telesa in duha, so bile nekatere od teh praks prevzete tudi na Kitajskem in združene s staro kitajsko tradicijo.<ref>{{navedi knjigo |last= Zucher |first= Erik | year=2007 |title = The Buddhist conquest of China: the spread and adaptation of Buddhism in early medieval China Volume 11 of Sinica Leidensia |url= https://archive.org/details/bwb_KS-475-099 |publisher = BRILL | isbn = 90-04-15604-6}}</ref> Tako je nastala tradicija budističnega čigunga. Po starem izročilu naj bi budistični čigung vrhunec razvoja doživel s pojavom [[Zen budizem|čan]] (禪) budizma v 5. ali 6. stoletju n. št., ko naj bi [[Bodhidharma]] v [[samostan Šaolin|samostanu Šaolin]] ustvaril vaje [[jidžindžing]] (''Spreminjanje mišic/kit''). Džidžindžing se je postopoma uveljavil kot skrivna metoda pri pouku šaolinskega Kung Fuja.<ref name="Qigong, The Secret of Youth">{{navedi knjigo | last1 = Yang | first1 = Jwing-Ming | title = Qigong, The Secret of Youth | url = https://archive.org/details/qigongsecretofyo0000yang | year = 2000 | publisher = YMAA Publication Center | location = | isbn = 978-1-886969-84-1 | pages = }}</ref> Toda sodobne raziskave kažejo, da najstarejša pisna omemba jidžindžing izhaja šele iz leta 1827,<ref name="Matsuda" >{{navedi knjigo | author = Matsuda Ryuchi 松田隆智 | authorlink = | title = Zhōngguó wǔshù shǐlüè 中國武術史略 | year = 1986 | publisher = Danqing tushu | location = Taipei 臺北 | language = zh}}</ref> in da se je morda oblikoval šele v 17. stoletju.<ref name="lin">{{navedi knjigo | last = Lin | first = Boyuan | title = Zhōngguó wǔshù shǐ 中國武術史 | year = 1996 | publisher = Wǔzhōu chūbǎnshè 五洲出版社 | location = Taipei 臺北 | language = zh | page = 183}}</ref> Raziskave so tudi pokazale, da številna besedila iz šaolinskega templja, ki govorijo o borilnih veščinah, pred 19. stoletjem sploh ne omenjajo Bodhidharme.<ref name="Matsuda" /> Po drugi strani se zdi, da se je Yi jin jing oblikoval pred nastankom Osmih kosov brokata ([[badvanđin]]), ki je v arhaični obliki omenjen že v besedilu iz leta 1150.<ref name="shaolin">Shahar, Meir. ''The Shaolin Monastery: History, Religion, and the Chinese Martial Arts''. Honolulu: University of Hawai'i Press, 2008 (ISBN 0824831101), pg. 160</ref> Bodhidharma naj bi po tradiciji razvil tudi vaje za spiranje kostnega mozga ([[Śisviđing]]), ki naj krepile telo in kri in posamezniku omogočale dosego razsvetljenja.<ref>{{navedi knjigo|last= Yang |first= Jwing-Ming |year=1998|date=|title= Qigong fr Health and Martial Arts: Exercises and Meditation |url= https://archive.org/details/qigongforhealthm0000yang |publisher= YMAA Publication Center| location= Boston |isbn=1886969574 | pages = [https://archive.org/details/qigongforhealthm0000yang/page/6 6]}}</ref> Kakorkoli že, v srednjem veku se pojavijo tudi borilne veščine, ki so pogosto povezane s čigungom. Mnoge od teh veščin izvirajo iz daoistične ali budistične tradicije. Tako npr. Tajdžičvanu pogosto pripisujejo daoistični izvor.<ref>{{navedi knjigo | last1 = Galante | first1 = Lawrence | last2 = Selman | first2 = Betsy | title = Tai chi: the supreme ultimate | url = https://archive.org/details/taichisupremeult0000gala | year = 1981 | publisher = S. Weiser | location = York Beach, ME | isbn = 978-0-87728-497-0 | pages = }}</ref> Čeprav jim tradicija v glavnem pripisuje večjo starost, pa so se mnoge oblike borilnih veščin, ki hkrati predstavljajo obliko čigunga, razvile šele pred nekaj stoletji, npr. [[tajdžičvan]] (okrog 1665), [[śingji]] (17. stoletje) in [[bagvadžang]] (18. ali 19. stoletje).<ref>{{navedi knjigo | last= Yang |first= Jwing-Ming | year=1998|date= |title= Qigong for Health and Martial Arts | url= https://archive.org/details/qigongforhealthm0000yang | publisher= YMAA Publication | isbn= 1-886969-57-4 | chapter= | pages = [https://archive.org/details/qigongforhealthm0000yang/page/14 14],16}}</ref><ref >{{navedi knjigo|last= Reid |first= Howard |year=1994|date=|title= The Book of the Martial Arts: Finding personal harmony with Chi Kung, Hsing I, Pa Kua and T'ai Chi |publisher= Gaia |isbn= 1856750965 | pages = 16, 65}}</ref><ref >{{navedi knjigo|last= N.N. |first= |year=1984|date=|title= Chen Style Taijiquan|url= https://archive.org/details/chenstyletaijiqu00feng |publisher= Hai Feng Publishing co. & Zhaohua Publishing House |isbn= 9622380166 | pages = [https://archive.org/details/chenstyletaijiqu00feng/page/1 1]-3}}</ref> Tekom časa se je v različnih segmentih kitajske družbe torej razvila množica različnih oblik čigunga,<ref name="YJM2">{{navedi knjigo|last= Yang |first=Jwing-Ming. | year=1989|date= |title= The root of Chinese Chi kung: the secrets of Chi kung training |url= https://archive.org/details/rootofchinesechi0000yang |publisher= Yang's Martial Arts Association |isbn=0940871076}}</ref> v tradicionalni kitajski medicini iz preventivnih in kurativnih razlogov,<ref name=Holland>{{navedi knjigo |last=Holland |first=Alex |year=2000 |title=Voices of Qi: An Introductory Guide to Traditional Chinese Medicine |url=https://archive.org/details/voicesofqiintrod0000holl |publisher= North Atlantic Books |isbn=1556433263}}</ref> v [[Konfucijanstvo|konfucijanstvu]] za dolgo življenje in boljšo moralo,<ref name=Cohen>{{navedi knjigo|last= Cohen |first=K. S. | year=1999|date= |title= The Way of Qigong: The Art and Science of Chinese Energy Healing |url= https://archive.org/details/wayofqigongchi00cohe |publisher= Random House of Canada |isbn=0345421094}}</ref> v [[daoizem|daoizmu]] in [[budizem|budizmu]] kot del [[meditacija|meditativne]] prakse,<ref name=LWW>{{navedi knjigo|last1= Liang |first1= Shou-Yu | last2= Wen-Ching|first2= Wu|last3= Denise|first3= Breiter-Wu |year=1997|date=|title= Qigong Empowerment: A Guide to Medical, Taoist, Buddhist, and Wushu Energy Cultivation |url= https://archive.org/details/qigongempowermen0000lian |publisher= Way of the Dragon Pub |isbn=1-889659-02-9}}</ref> in v kitajskih borilnih veščinah z namenom povečati sposobnosti za boj.<ref name = yeyoung_qigong_origin>{{navedi splet |last=YeYoung |first=Bing |year= |title=Origins of Qi Gong |publisher=YeYoung Culture Studies: Sacramento, CA (http://literati-tradition.com) |url=http://literati-tradition.com/qi_gong_origins.html |accessdate= |archive-date=2011-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111017031024/http://www.literati-tradition.com/qi_gong_origins.html |url-status=dead }}</ref><ref name=YJM3>{{navedi knjigo|last= Yang |first=Jwing-Ming | year=1998|date= |title= Qigong for health and martial arts: exercises and meditation |url= https://archive.org/details/qigongforhealthm0000yang |publisher= YMAA Publication Center |isbn=1886969574}}</ref> Sodobni čigung odseva različne in včasih ločene tradicije, predvsem pa daoistično meditativno prakso "notranje akimije" ([[nejdan]] 內丹术), staro meditativno prakso "kroženja či" (śingći 行氣), "stoječo meditacijo" ([[džandžvang]] 站桩) ter počasno telovadbo z dihanjem (daojin 導引). Tradicionalno se je znanje o čigungu prenašalo s strani usposobljenega mojstra na izbrane učence v elitni neprekinjeni verigi, s tipično skrivnim in ezoteričnim znanjem o vadbi in s poudarkom na ustni predaji znanja.<ref name = yeyoung_lineage_transmission>{{navedi splet | last = YeYoung | first = Bing | year = | title = Lineage Transmission of Qi Gong | publisher = YeYoung Culture Studies: Sacramento, CA (http://literati-tradition.com) | url = http://literati-tradition.com/qi_gong_lineage.html | accessdate = | archive-date = 2012-04-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120414192300/http://literati-tradition.com/qi_gong_lineage.html | url-status = dead }}</ref> ==Soočenje z vplivi zahodne civilizacije== Od 16. stoletja naprej so se pod težo širjenja idej, tehnologije in kulture iz zahodne civilizacije kitajske vrednote pričele spreminjati.<ref>{{navedi knjigo | last1 = Mungello | first1 = David E | title = The Great Encounter of China and the West, 1500–1800, Third Edition (Critical Issues in History) | url = https://archive.org/details/greatencounterof0000mung_k0j1 | year = 2009 | publisher = Rowman Littlefield Publishers | location = | isbn = 978-0-7425-5798-7 | pages = }}</ref> Predvsem v zadnjem obdobju dinastije [[dinastija Qing|Čing]] (1644–1912) sta se tradicionalna kitajska filozofija in kultura znašli pod vprašajem. Tudi medicino so pod vtisom večje učinkovitosti zahodne medicine ponovno prevrednotili.<ref>{{navedi knjigo | last1 = Wang | first1 = Zhen'guo | last2 = Chen | first2 = Ping | last3 = Xie | first3 = Peiping | title = History and development in traditional Chinese medicine | year = 1999 | publisher = Science press | location = Beijing | isbn = 978-7-03-006567-4 | pages = }}</ref> Spor med zahodnimi in vzhodnajškimi pristopi je vrhunec dosegel z nastopom republikanskega obdobja. Vse večji deli kitajske družbe so pričeli odkrito napadati stare kitajske filozofije kot sta daoizem in konfucionizem, hkrati pa so zagovarjali prevzemanje zahodnih načel. Na drugi strani so kitajski nacionalisti pričeli poudarjati omejenost zahodne družbe in uspešnost tradicionalne kitajske medicine in čigunga, posledično pa se je povečalo število publikacij o čigungu, ki je prvič postal dostopen širokim množicam.<ref>{{navedi knjigo | last1 = Lin | first1 = Yü-sheng | last2 = Lin | first2 = Yü-sheng | title = The crisis of Chinese consciousness: radical antitraditionalism in the May Fourth era | url = https://archive.org/details/crisisofchinesec0000liny | year = 1979 | publisher = University of Wisconsin Press | location = Madison | isbn = 978-0-299-07410-4 | pages = }}</ref> ==Čigung v komunistični Kitajski== Od konca štiridesetih let in skozi petdeseta leta 20. stoletja si je komunistična oblast na kitajski celini prizadevala, da bi različne tradicije čigunga integrirala v en sam skladen sistem, ki bi slonel na trdnih [[znanost|znanstvenih]] temeljih. [[Komunizem|Komunisti]] kitajski tradiciji niso zaupali, toda v času prvih sovjetov in dolgega pohoda so se morali zanašati na pomoč tradicionalne kitajske medicine in čigunga.<ref>{{navedi knjigo|last= Palmer |first= David A.|year=2007|date=|title= Qigong Fever: Body, Science, and Utopia in China |url= https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm |publisher= Columbia University Press |isbn=0231140665 | pages = [https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm/page/29 29]-30}}</ref> Ko se je leta 1947 neki partijski funkcionar ozdravil s pomočjo čigunga, so komunisti pričeli uporabljati stare tradicionalne vaje, ki so jih skušali očistiti starega vraževerja, že leta 1949 pa so komunisti skovali ime čigung.<ref>{{navedi knjigo|last= Palmer |first= David A.|year=2007|date=|title= Qigong Fever: Body, Science, and Utopia in China |url= https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm |publisher= Columbia University Press |isbn=0231140665 | pages = [https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm/page/31 31]-32}}</ref> [[Slika: 2004-7-6-gao rongrong3.jpg |thumb|200pix|right|Kitajske oblasti neusmiljeno obračunavajo z »vraževerjem« pripadnikov falungunga]] V prvih letih komunistične oblasti je bilo na Kitajskem le 12.000 usposobljenih zdravnikov po standardih zahodne medicine v nasprotju s 400.000 zdravniki tradicionalne kitajske medicine. <ref>{{navedi knjigo|last= Palmer |first= David A.|year=2007|date=|title= Qigong Fever: Body, Science, and Utopia in China |url= https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm |publisher= Columbia University Press |isbn=0231140665 | pages = [https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm/page/33 33]}}</ref> V tem času je kitajski zdravnik Liu Gvidžen (劉貴珍) (1920–83) izdal knjigo z naslovom ''Či gung liaofa šijan'' (氣功療法實驗), da bi sisteme čigunga opredelil brez religiozne in filozofske interpretacije, in izkazalo se je, da je takšen pristop sprejemljiv tudi za komunistično oblast na Kitajskem.<ref>{{navedi splet| url = http://www.neiyanggong.us/nei-yang-gong-history.html| title = The History of Nei Yang Gong Qigong| author = Liu Ya Fei (刘亚非)| year = 2010| publisher = National Medical Qigong Hospital and Training Facility| location = Beidaihe China}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet | url =http://www.literati-tradition.com/qi_gong_text_sources.html | title =The Text Source of Qi Gong | author = Bing F. YeYoung | year = 2010 | publisher =YeYoung Culture Studies | location= San Francisco, CA, USA}}</ref> Liuguizhen je leta 1954 v letovišču Bejdahe odprl prvo bolnišnico, ki je uporabljala čigung.<ref name=Tianjun62>{{navedi knjigo|last= Liu |first= Tianjun |year=2010|date=|title= Chinese Medical Qigong |url= https://archive.org/details/chinesemedicalqi0000unse |publisher= Singing Dragon |isbn= 978-1-84819-023-8 | pages = 62 }}</ref> V času Velikega skoka naprej (1959-1961) je čigung krepil svoj vpliv, že pred nastopom [[Kulturna revolucija|kulturne revolucije]] (1966–1976) in v njenem času pa je čigung za krajši čas doživel krizo, saj so ga povezovali z vraževerjem ali pa z ostanki [[fevdalizem|fevdalizma]].<ref name=Tianjun62/> in je bil prepovedan.<ref>{{navedi knjigo|last= Palmer |first= David A.|year=2007|date=|title= Qigong Fever: Body, Science, and Utopia in China |url= https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm |publisher= Columbia University Press |isbn=0231140665 | pages = [https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm/page/29 29]}}</ref> Po koncu kulturne revolucije se je okrog leta 1979 za qigong pričelo zelo ugodno obdobje.<ref name=Tianjun62/> Popularnost čigunga je hitro naraščala v obdobju vladavine [[Deng Śjaoping|Deng Śjaopinga]] in [[Džjang Dzemin|Džjang Dzemina]] v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja, ko se je po splošnih ocenah s čigungom ukvarjalo med 60 in 200 milijoni Kitajcev<ref >{{navedi knjigo |last=Chen |first=Nancy N. |year=1995 | chapter= Urban places and experiance of qigong |editor-last = Davis | editor-first = Deborah | title = Urban Spaces in Contemporary China: The Potential for Autonomy and Community in Post-Mao China|url=https://archive.org/details/urbanspacesincon0000unse | year = 1995 |publisher=Cambridge University Press,|isbn=0521479436}}</ref> in morda več kot petina urbanega kitajskega prebivalstva. <ref name= Tianjun6>{{navedi knjigo|last= Palmer |first= David A.|year=2007|date=|title= Qigong Fever: Body, Science, and Utopia in China |url= https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm |publisher= Columbia University Press |isbn=0231140665 | pages = [https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm/page/6 6]}}</ref> Kitajsko je zajela prava čigung vročica, tako da sta se največji čigung gibanji -[[falungung]] in [[džunggung]]- po številu članov skoraj lahko kosala s članstvom komunistične partije.<ref name= Tianjun6/> Leta 1999 se je kitajska oblast odločila narediti konec širjenju tradicionalističnih oblik morale, spiritualizma in misticizma, zato je postrožila nadzor nad vadbo čigunga, skupine kot so falungung ali pa džunggung so postale prepovedane<ref>{{navedi knjigo|last= Goldman |first= Merle|year=2005|date=|title= From Comrade To Citizen:The Struggle For Political Rights In China |url= https://archive.org/details/fromcomradetocit00gold |publisher= Harvard University Press |isbn= 0674018907 | pages = [https://archive.org/details/fromcomradetocit00gold/page/220 220]}}</ref> in sledilo je celo grobo preganjanje gibanja falungung. Leta 2000 je bila ustanovljeno Zduženje čigunga, da bi uredili področje čigunga.<ref name = Palmer>{{navedi knjigo | last= Palmer |first= David A. | year=2007|date= |title= Qigong fever: body, science, and utopia in China | url= https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm | publisher= Columbia University Press | isbn=0231140665 | chapter= Chapter 6. Controversy and Crisis | pages = [https://archive.org/details/qigongfeverbodys0000palm/page/158 158]–170 }}</ref><ref name = Ownby>{{navedi knjigo | last1 = Ownby | first1 = David | title = Falun Gong and the future of China | url = https://archive.org/details/falungongfutureo2008ownb | year = 2008 | publisher = Oxford University Press | location = Oxford | isbn = 978-0-19-532905-6 | pages = [https://archive.org/details/falungongfutureo2008ownb/page/181 181]–186 }}</ref><ref name = Penny>{{navedi knjigo | last1 = Penny | first1 = Benjamin | chapter = Qigong, Daoism and Science: some contexts for the qigong boom |editor-last = Lee | editor-first = M. | editor2-last = Syrokomla-Stefanowska | editor2-first= A.D. | year = 1993 | title = Modernisation of the Chinese Past | url = https://archive.org/details/modernizationofc0000unse_k2f7 | publisher = Wild Peony | location = Sydney | isbn = 978-0-86758-658-9 | pages = [https://archive.org/details/modernizationofc0000unse_k2f7/page/166 166]-179 }}</ref> ==Čigung po svetu== Preko kitajske diaspore, turizma na Kitajskem in [[globalizacija|globalizacije]] se je prakticiranje čigunga razširilo tudi po svetu. Izven Kitajske praktikanti lahko vadijo tudi oblike čigunga, katerih vadba je na Kitajskem prepovedana. Tudi danes praktikanti izvirajo iz različnih okolij in čigung prakticirajo iz različnih vzrokov: nekateri za rekreacijo, drugi za preventivno medicino, samozdravljenje, samo-kultiviranje, meditacijo ali pa za izboljšanje borilne veščine. ==Opombe== {{sklici|2}} {{Čigung}} [[Kategorija:Čigung]] s1edhqpvlprjgqvl2j5mn8wwwl4li2i 0 341569 6744709 6569503 2026-08-30T15:57:27Z Erardo Galbi 166658 6744709 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Michael Anthony Rizzo''', [[Američani|ameriški]] [[bejzbolist]] in upravni delavec, * [[14. december]] [[1960]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike]]. Rizzo je trenutni splošni upravitelj in izvršni podpredsednik baseballskih dejavnosti moštva [[Washington Nationals]]. Na tem položaju je od 19. oktobra 2010, predhodno pa je deloval kot pomočnik splošnega upravitelja. == Mladost == Obiskoval je srednjo šolo Holy Cross High School v mestu [[River Grove, Illinois]], kasneje pa se vpisal na univerzo [[Saint Xavier University]]. Na naboru lige [[Major League Baseball|MLB]] leta 1982 ga je v 22. krogu s skupno 553. izbiro izbral klub [[Los Angeles Angels of Anaheim|California Angels]]. Med letoma 1982 in 1984 je igral v treh nižjih podružnicah kluba: Salem Angels, Peoria Suns in Redwood Pioneers. Po igralski upokojitvi je postal iskalec talentov, delo pa je našel pri organizacijah [[Chicago White Sox]] in [[Boston Red Sox]]. Ob ustanovitvi kluba se je leta 1998 pridružil [[Arizona Diamondbacks]], kjer je med letoma 2000 in 2006 deloval kot Direktor iskanja talentov.<ref>[http://nationalsreview.wordpress.com/2009/03/04/who-is-mike-rizzo/ Who is Mike Rizzo?]</ref> == Washington Nationals == Ekipi iz Washingtona se je kot pomočnik splošnega upravitelja in podpredsednik baseballskih dejavnosti pridružil 24. julija 2006 po povabilu [[Jim Bowden|Jima Bowdena]].<ref>{{Navedi splet |url=http://washington.nationals.mlb.com/news/press_releases/press_release.jsp?ymd=20060724&content_id=1572901&vkey=pr_was&fext=.jsp&c_id=was |title="Nationals name Mike Rizzo Assistant GM and Vice President of Baseball Operations," Washington Nationals press release, Monday, 24. julij 2006. |accessdate=2012-09-12 |archive-date=2012-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008102914/http://washington.nationals.mlb.com/news/press_releases/press_release.jsp?ymd=20060724&content_id=1572901&vkey=pr_was&fext=.jsp&c_id=was |url-status=dead }}</ref> Sočasno je lastništvo kluba od lige MLB prevzela lastniška skupina iz Washingtona pod vodstvom [[Ted Lerner|Teda Lernerja]].<ref>{{Navedi splet |url=http://washington.nationals.mlb.com/news/press_releases/press_release.jsp?ymd=20060724&content_id=1572870&vkey=pr_was&fext=.jsp&c_id=was |title="Lerner Group finalizes purchase of Washington Nationals," Washington Nationals press release, Monday, 24. julij 2006. |accessdate=2012-09-12 |archive-date=2012-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008102921/http://washington.nationals.mlb.com/news/press_releases/press_release.jsp?ymd=20060724&content_id=1572870&vkey=pr_was&fext=.jsp&c_id=was |url-status=dead }}</ref> Tri dni po Bowdenovem nenadnem odstopu 1. marca 2009<ref>{{cite press release|title=Statement from Jim Bowden|publisher=MLB.com|date=1. marec 2009|url=http://washington.nationals.mlb.com/news/press_releases/press_release.jsp?ymd=20090301&content_id=3900326&vkey=pr_was&fext=.jsp&c_id=was|accessdate=4. september 2012|archive-date=2012-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121008102928/http://washington.nationals.mlb.com/news/press_releases/press_release.jsp?ymd=20090301&content_id=3900326&vkey=pr_was&fext=.jsp&c_id=was|url-status=dead}}</ref> je predsednik moštva [[Stan Kasten]] Rizza imenoval za vršilca dolžnosti splošnega upravitelja.<ref>{{navedi novice|url=http://voices.washingtonpost.com/nationalsjournal/2009/03/rizzo_gets_new_duties_kasten_h.html|work=The Washington Post|title=Rizzo Gets New Duties; Kasten: No Urgency for Search|accessdate=12. maj 2010|archive-date=2012-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20120603131046/http://voices.washingtonpost.com/nationalsjournal/2009/03/rizzo_gets_new_duties_kasten_h.html|url-status=dead}}</ref> Vlogo vodilnega podpredsednika in splošnega upravitelja je za nedoločen čas prevzel 20. avgusta 2009.<ref>{{Navedi splet |url=http://washington.nationals.mlb.com/news/press_releases/press_release.jsp?ymd=20090820&content_id=6523218&vkey=pr_was&fext=.jsp&c_id=was |title="Washington Nationals promote Mike Rizzo to Senior Vice President & General Manager," Washington Nationals press release, Thursday, 20. avgust 2009. |accessdate=2012-09-12 |archive-date=2012-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008102939/http://washington.nationals.mlb.com/news/press_releases/press_release.jsp?ymd=20090820&content_id=6523218&vkey=pr_was&fext=.jsp&c_id=was |url-status=dead }}</ref> 19. oktobra 2010 je s klubom podpisal 5-letno pogodbo, s katero je prevzel svoj današnji položaj.<ref>{{navedi splet|title=Nationals Ink Rizzo To 5-Year Extension|url=http://www.csnwashington.com/10/19/10/Nationals-Ink-Rizzo-To-5-Year-Extension/landing_v3.html?blockID=334445&feedID=5685|date=19. oktober 2010|first=Mark|last=Zuckerman|publisher=CSNwashington.com|accessdate=19. oktober 2010|archive-date=2012-07-23|archive-url=https://archive.today/20120723225144/http://www.csnwashington.com/10/19/10/Nationals-Ink-Rizzo-To-5-Year-Extension/landing_v3.html?blockID=334445&feedID=5685|url-status=dead}}</ref> Rizzo je zaradi [[Stephen Strasburg#Omejitev menjav in konec sezone|prisilnega končanja sezone Stephena Strasburga]] septembra 2012 kot del metalčevega okrevalnega postopka po [[Tommy Johnova operacija|Tommy Johnovi operaciji]] prejel številne kritike.<ref>{{navedi novice|url=http://www.washingtontimes.com/blog/nationals-watch/2012/sep/2/johnson-rizzo-weigh-stephen-strasburgs-shutdown/|title=Johnson, Rizzo weigh in on Stephen Strasburg's shutdown|last=Schad|first=Tom|date=3. september 2012|work=[[The Washington Times]]|accessdate=4. september 2012|archive-date=2012-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120904062309/http://www.washingtontimes.com/blog/nationals-watch/2012/sep/2/johnson-rizzo-weigh-stephen-strasburgs-shutdown/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{baseballstats|cube=Michael-Rizzo|brm=rizzo-001mic}} {{s-start}} {{succession box | before = [[Jim Bowden]] | title = Splošni upravitelj moštva [[Washington Nationals]]| years = 2009-danes | after = /}} {{s-end}} {{DEFAULTSORT:Rizzo, Mike}} [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski Američani]] nzqbxzjfvzp0usmda6v6tvei4jjysn9 0 342896 6744882 6317418 2026-08-31T06:04:39Z Upwinxp 126544 {{drugipomeni}} 6744882 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Golica (razločitev)}} [[Image:Koralpe von West.jpg|thumb|Golica, pogled z zahodne strani]] '''Golica''' ([[nemški jezik|nemško]] ''Koralpe''; pogovorno tudi ''Koralm'') je pogorje v območju Lavantinskih ali Noriških [[Alpe|Alp]] v [[Avstrija|Avstriji]] in [[Slovenija|Sloveniji]], med rekama [[Mura|Muro]] in [[Labotnica|Labotnico]]. Predstavlja naravno mejo med avstrijskima zveznima deželama [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] (na zahodu) in [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]] (na vzhodu). Južni del Golice sega preko državne meje med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]], kjer se brez ostre meje nadaljuje v [[Kozjak]]. Najvišji vrh Golice je Golica ali Großer Speikkogel z 2.140 m nadmorske višine. == Topografija == Golica na zahodu meji na [[Labotska dolina|Labotsko dolino]], na severu na gorsko sedlo Paka (nem. Packsattel), na vzhodu na zahodnoštajersko gričevje, na jugu pa se preko gorskega sedla [[Sobote]] (1349 m.), ki povezuje dolino [[Drava|Drave]] z dolino reke Sulne (nemško ''Sulmtal''), preko Kobanskega spusti vse do [[Dravska dolina|Dravske doline]]. Po grebenu Golice poteka deželna meja med avstrijskima zveznima deželama Koroško in Štajersko. Čeprav najvišja območja pogorja izkazujejo nekatere visokogorske značilnosti, predstavljajo največji del Golice predvsem sredogorske oblike. Najpomembnejši vrhovi so: * Golica ali Großer Speikkogel (2.140 m): gre za priljubljeno pohodniško točko. Poleg planinske koče stojita blizu vrha tudi oddajnik avstrijske [[televizija|televizije]] in [[radar]] avstrijske zvezne vojske. * Reinischkogel (1.463 m): leži na severovzhodu Golice. Zaradi svoje bližine predstavlja priljubljen izletniški cilj predvsem za prebivalce [[Gradec|Gradca]], pot na vrh pa je prepredena s številnimi okrepčevalnicami in gostilnami. Ob prelazu Sobote, na jugu pogorja, se nahaja tudi umetno jezero Sobote (nemško ''Stausee Soboth''), katerega vode se uporabljajo za proizvodnjo elektrike v [[hidroelektrarna|hidroelektrarni]] blizu [[Labot|Labota]]. Prelaz Sobote predstavlja točko, kjer se Golica skoraj neopazno prelije v Kobansko oziroma [[Kozjak]] na severnem bregu Drave. Ta del izkazuje sredogorski karakter, njegovi potoki pa se preko ozkih dolinic izlivajo naravnost v Dravo. Najvišji vrh Kobanskega je s 1522 m nadmorske višine [[Košenjak]] (nemško ''Hühnerkogel''), ki leži na meji med Republiko Slovenijo in avstrijsko zvezno deželo Koroško. Celotno območje Golice je prepredeno z mnogimi planinskimi in pohodniškimi potmi. == Geologija == Golica sestoji iz velike povzdignjene planote, ki je bila v nekem obdobju geološke zgodovine narita nad ostala območja Lavantinskih alp. Na zahodu jo omejuje [[Svinška planina]], na vzhodu pa se pogreza pod sedimente štajerskega grebena. Na jugu se njena kameninska sestava nadaljuje v geološko sorodnem [[Pohorje|Pohorju]]. Sestavljajo jo predvsem metamorfne kamenine. Golica je dobila njeno današnjo podobo med [[ledena doba|ledeno dobo]], ko se je preko procesa [[erozija|erozije]] precej zgladila. Njeno slovensko ime verjetno izvira iz ogolele in gladke podobe , ki jo razlikuje od sosednjih pogorij. Silikati na Golici vsebujejo veliko [[litij|litija]], zato Golica predstavlja eno od največjih nahajlišč litija v [[Evropa|Evropi]]. Dve kamenini, ki jih je možno najti na Golici, sta tudi kremen in marmor, ki se uporabljata v proizvodnji stekla, keramike, porcelana in izolacijskih materialov.<ref>Leopold Weber (Hrsg.): ''Handbuch der Lagerstätten der Erze, Industrieminerale und Energierohstoffe Österreichs. Erläuterungen zur metallogenetischen Karte von Österreich 1&nbsp;:&nbsp;500.000 unter Einbeziehung der Industrieminerale und Energierohstoffe.'' Archiv für Lagerstättenforschung Band 19 Wien 1997. Geologische Bundesanstalt ISBN 3-900312-98-2 ISSN 0253 – 097X. (Verzeichnis der bearbeiteten Rohstoffvorkommen, nach ÖK-Blättern geordnet, Seite 25). [http://www.geologie.ac.at/filestore/download/AL0019_001_A.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120130232811/http://www.geologie.ac.at/filestore/download/AL0019_001_A.pdf |date=2012-01-30 }} (43 MB)</ref> == Turizem == Predvsem v osrednjem delu Golice, okoli gorskega sedla Weinebene, se nahaja priljubljeno območje za pohodništvo z mnogimi sprehajalnimi potmi in planinskimi kočami. Od [[Volšperk|Volšperka]] na koroški strani je možno doseči Veliki Speikkogel po preprosti pohodni poti. Nekaj manjših zimsko športnih središč omogoča alpsko in nordijsko smučanje. == Koroško narečje == Na južnih obronkih Golice, vse do prelaza Sobote, se poleg nemščine na nekaterih gorskih domačijah še vedno govori tudi [[koroška narečna skupina|koroško]] [[severnopohorsko-remšniško narečje]] [[slovenski jezik|slovenskega jezika]]. == Literatura == * Anton Melik: Slovenski alpski svet. Ljubljana 1954; * Franc Kukovica: Moja dežela, učbenik za 4. razred dvojezične ljudske šole in glavno šolo na Koroškem. Celovec/Klagenfurt 1996, ISBN 3-85312-000-8; * Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na Avstrijskem Koroškem = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. Ljubljana 2010. ISSN 0560-2920. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Koralpe|Golica, Koroška}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Labotska dolina}} [[Kategorija:Geografija Koroške (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Štajerska]] {{normativna kontrola}} 0d8lexepq5avknwxpo2mzsbq0vj60jn 0 346941 6744650 6608708 2026-08-30T14:48:53Z A09 188929 {{Iran}} 6744650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = İmparatoriya-Ashkâniân |conventional_long_name = Partsko cesarstvo |common_name = Partija | |continent = Azija |region = Centralna Azija |country = Iran |era = [[antika|klasična antika]] |government_type = monarhija | |year_start = 247 pr. n. št. |year_end = 224 | |p1 = Selevkidsko cesarstvo |flag_p1 =Vergina_sun.svg |s1 = Sasanidsko cesarstvo |flag_s1 = Derafsh Kaviani.png | |image_map = Parthianextentwithlines.png |image_map_caption = Partsko cesarstvo leta 1 n. št. | |capital = [[Asaak]]<!--(precise location unknown, probably near [[Kuchan]])-->, [[Hekatomfil]], [[Amol]], [[Ekbatana]], [[Ktezifon]], [[Sousse|Susa]], [[Nisa, Turkmenistan|Mitridatkirt-Nisa]], [[Amol]] |common_languages = [[partščina|partski]] (uradni jezik), drugi [[perzijščina|srednjeiranski]] jeziki, [[aramejščina|aramejski]]<ref>J. Wiesehöfer, ''Ancient Persia'', I.B. Tauris Ltd, 2007, str. 119.</ref> |title_leader = [[Seznam perzijskih kraljev|šahanšah]] |leader1 = [[Arsak I.]] <small>(prvi)</small> |year_leader1 = 247–211 pr. n. št. |leader2 = [[Artaban V.]] <small>(zadnji)</small> |year_leader2 = 208–224 |religion = [[zoroastrstvo]] |currency = [[drahma]] |today = {{flag|Iran}} <br /> {{flag|Irak}} <br /> {{flag|Sirija}} <br /> {{flag|Pakistan}} <br /> {{flag|Afganistan}} <br /> {{flag|Turkmenistan}} | |_noautocat = True }} {{Iran}} '''Partsko cesarstvo''' ([[perzijščina|perzijsko]] شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot '''Arsakidsko cesarstvo''', je bilo [[antika|antična]] [[iran]]ska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega [[Ahemenidi|ahemenidskega]] Perzijskega cesarstva.<ref>Waters 1974, str. 424.</ref> Cesarstvo je leta 247 pr. n. št. ustanovil [[Arsak I.|Arsak I. Partski]],<ref>Brosius 2006, str. 84.</ref> poglavar iranskega plemena [[Parni]], po osvojitvi takratne [[Selevkidi|selevkidske]] [[satrapija|satrapije]] [[Partija (satrapija)|Partije]]<ref>Bickerman 1983, str. 6.</ref> na območju sedanjega severovzhodnega [[Iran]]a. Cesarstvo je zelo razširil [[Mitridat I. Partski]], ki je osvojil [[Medijci|Medijo]] in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], v katerih so vladali Selevkidi. Partsko cesarstvo je na višku svoje moči obsegalo ozemlje od [[Evfrat]]a na zahodu do vzhodnega Irana. Ležalo je ob [[svilna cesta|svilni cesti]] med [[Rimsko cesarstvo|rimskim cesarstvom]] in [[Sredozemlje]]m na zahodu in kitajskim cesarstvom [[Dinastija Han|Han]] na vzhodu in je hitro postalo pomembno trgovsko središče. [[Parti]] so v veliki meri sprejeli umetnost, arhitekturo, versko prepričanje in vladarske insignije svojega kulturno raznolikega cesarstva, v katerem so se regionalne kulture prepletale s perzijsko in grško kulturo. [[Arsakidi (Iran)|Arsakidi]] so v prvi polovici svoje vladavine privzeli elemente grške kulture, potem pa so začeli postopoma oživljati staro iransko izročilo. Vladarji so se naslavljali s »kralj kraljev«, s čimer so želeli poudariti, da so nasledniki Ahemenidskega cesarstva. Od Ahemenidov so podedovali številne lokalne vazalne vladarje, ki jih je imenovala prejšnja centralna oblast, večino vladarjev pa so tvorili avtonomni [[satrap]]i. Partski dvor je imenoval samo manjše število satrapov, večinoma izven Irana. Te satrapije so bile manjše in manj vplivnejše od ahemenidskih. Po razširitvi oblasti so Arsakidi sedež centralne vlade preselili iz [[Nisa, Turkmenistan|Nise]] v [[Turkmenistan]]u v [[Ktezifon]] na [[Tigris]]u južno od sedanjega [[Bagdad]]a, vendar so imeli tudi več drugih prestolnic. Prvi partski nasprotniki so bili Selevkidi na zahodu in [[Skiti]] na vzhodu. Ko so Parti začeli širiti svoje cesarstvo proti zahodu, so izzvali konflikt z [[Armenija|Armenskim kraljestvom]] in zatem z [[Rimska republika|Rimsko republiko]], ker so tako Parti kot Rimljani želeli iz armenskih kraljev narediti svoje [[vazal]]e. Parti so leta 53 pr. n. št. prepričljivo porazili [[Mark Licinij Kras|Marka Licinija Krasa]] v bitki pri Kari (Harran) in v letih 40–39 pr. n. št. Rimljanom odvzeli ves [[Levant]], razen [[Tir, Libanon|Tira]]. [[Mark Antonij]] je zato sprožil rimsko protiofenzivo in napadel Mezopotamijo. V rimsko-partskih vojnah, ki so ji sledile, je sodelovalo tudi več drugih rimskih cesarjev. Rimljani so v teh vojnah po več poskusih osvojili mesti [[Selevkija (razločitev)|Selevkija]] in [[Ktezifon]] ob [[Tigris]]u, vendar ju nikoli niso uspeli obdržati. Bolj kot Rimljani so Partsko cesarstvo ogrožale pogoste državljanske vojne med kandidati za partski prestol. Partska moč je izhlapela, ko se je Arsakidom uprl [[Ardašir I.]], vladar Istahra v provinci [[Fars]], in ubil cesarja [[Artaban V.|Artabana V.]] Ardašir je zatem ustanovil Sasanidsko rodbino, ki je v Iranu vladala do [[islam|muslimanskih]] osvajanj v 7. stoletju. Arsakidi so se obdržali kot Arsakidska rodbina v Armeniji. Primarni partski viri, napisani v partskem, grškem in drugih jezikih, so v primerjavi s sasanidskimi in celo zgodnejšimi ahemenidskimi viri zelo skopi. Poleg razpršenih [[klinopis]]nih tablic, napisov na fragmentih lončenine, napisov na skalah, kovancev in redkih pergamentov, je večina partske zgodovine poznana samo iz sekundarnih virov. Mednje spadajo predvsem grški in rimski, pa tudi kitajski zgodovinski spisi. Dragoceni viri za razumevanje partske družbe in kulture, ki vsaj delno dopolnjujejo sicer redke pisne vire, so partske umetnine in obrtni izdelki. == Zgodovina == === Začetki in ustanovitev cesarstva === [[Slika:Pdc 24586.jpg|thumb|250px|Srebrna drahma Arsaka I. Partskega]] Arsak I. Partski je bil pred ustanovitvijo svojega cesarstva poglavar srednjeazijskega nomadskega iranskega plemena Parni iz plemenske zveze Dahi.<ref>Katouzian 2009, str. 41; Curtis 2007, str. 7; Bivar 1983, str. 24–27; Brosius 2006, str. 83–84.</ref> Parni so zelo verjetno govorili vzhodni iranski jezik in ne severozahodnega, katerega so takrat govorili v Partiji.<ref>Bivar 1983, str. 24; Brosius 2006, str. 84.</ref> Partija je bila severovzhodna provinca najprej [[Ahemenidi|Ahemenidskega]] in zatem [[Selevkidi|Selevkidskega cesarstva]].<ref>Bivar 1983, str. 24–27; Brosius 2006, str. 83–84.</ref> Parni so po osvojitvi regije za uradni dvorni jezik privzeli [[Partščina|partski]] jezik, četudi so v cesarstvu govorili tudi srednje perzijski, [[aramejščina|aramejski]], [[grščina|grški]], [[babilonščina|babilonski]], [[sogdijščina|sogdijski]] in druge jezike.<ref>Curtis 2007, str. 7–8; Brosius 2006, str. 83–84.</ref> Zakaj so Arsakidi za prvo leto svoje vladavine retroaktivno izbrali prav leto 247 pr. n. št., še vedno ni znano. A. D. H. Bivar ugotavlja, da je bilo to leto, ko so morali Selevkidi oblast v Partiji prepustiti uporniškemu satrapu Andragoru. Arsak I. je torej začetek svojega vladanja pomaknil nazaj do trenutka, ko so Selevkidi izgubili oblast v Partiji.<ref>Bivar 1983, str. 28–29.</ref> Vesta Sarkhosh Curtis temu nasprotuje in trdi, da je Arsak tega leta postal poglavar plemena Parni,<ref name=Curtis_7>Curtis 2007, str. 7.</ref> Homa Katouzian<ref name=Katouzian_41>Katouzian 2009, str. 41.</ref> in Gene Ralph Garthwaite<ref>Garthwaite 2005, str. 67.</ref> pa trdita, da je Arsak tega leta osvojil Partijo in izgnal selevkidske oblastnike. Curtisova<ref name=Curtis_7/> in Maria Brosius<ref name=Brosius_85>Brosius 2006, str. 85.</ref> v nasprotju z njima trdita, da Arsakidi niso strmoglavili Andragora pred letom 238 pr. n. št. Nejasno je tudi, kdo je bil neposredni naslednik Arsaka I. Bivar<ref>Bivar 1983, str. 29–31.</ref> in Katouzian<ref name=Katouzian_41/> menita, da je to bil njegov brat [[Tiridat I.]], katerega je leta 211 pr. n. št. nasledil njegov sin [[Artaban I.]], bolj poznan kot Arsak II. Curtisova<ref name=Curtis_8>Curtis 2007, str. 8.</ref> in Brosiusova<ref name=Brosius_86>Brosius 2006, str. 86.</ref> trdita, da je bil njegov neposredni naslednik Arsak II. Po mnenju prve je do zamenjave na prestolu prišlo leta 211 pr. n. št., po mnenju druge pa se je to zgodili leta 217 pr. n. št. Bivar vztraja, da je bilo zadnje leto vladanja Mitridata I. leto 238 pr. n. št., ki naj bi bilo ''»prvi točen datum v partski zgodovini«''.<ref>Bivar 1983, str. 36.</ref> Zaradi vseh teh in drugih razhajanj je Bivar zasnoval dve različni vladarski kronologiji, ki so ju zgodovinarji sprejeli.<ref>Bivar 1983, str. 98–99.</ref> [[Slika:Rome-Seleucia-Parthia 200bc.jpg|thumb|left|300px|Partija (rumena), Selevkidsko cesarstvo (modro) in Rimska republika (vijolična) okoli leta 200 pr. n. št.]] Nekateri partski kralji so kasneje trdili, da so potomci Ahemenidov. Nedavne numizmatične raziskave in raziskave pisnih virov to možnost podpirajo, ker so tako ahemenidski kot partski kralji trpeli zaradi dedne [[nevrofibromatoza|nevrofibromatoze]].<ref name="neurofibromatosis">{{navedi revijo |author=Ashrafian H. |title=Limb gigantism, neurofibromatosis and royal heredity in the Ancient World 2500 years ago: Achaemenids and Parthians |journal=J Plast Reconstr Aesthet surg |volume=64 |year=2011 |doi=10.1016/j.bjps.2010.08.025 |pages=557}}</ref> Arsak je postopoma utrdil svoj položaj v Partiji in Hirkaniji, pri čemer je izkoristil vdor egiptovskega vladarja [[Ptolemaj III. Everget|Ptolemaja III. Evergeta]] (vladal 246–222 pr. n. št.) na selevkidsko ozemlje. Tretja sirska vojna, ki je trajala od 246 do 241 pr. n. št., je omogočila tudi upor Diodota I. Baktrijskega in ustanovitev grško-baktrijskega kraljestva v Srednji Aziji.<ref name=Brosius_85/> Njegov naslednik Diodot II. je sklenil zavezništvo z Arsakidi proti Selevkidom, vendar je [[Selevk II. Kalinik]] (vladal 246–225 pr. n. št.) kljub temu postopoma izrinil Arsaka iz Partije.<ref name=Brosius_8586>Brosius 2006, str. 85–86.</ref> Arsak je nekaj časa preživel v izgnanstvu pri nomadskem plemenu Apasijakov in nato s protinapadom ponovno osvojil Partijo. Selevkov naslednik [[Antioh III. Veliki]] se na napad ni mogel takoj odzvati, ker je bila njegova vojska zaposlena z Molonovim uporom v [[Medijci|Mediji]].<ref name=Brosius_8586/> Antioh III. je leta 210 ali 209 pr. n. št. sprožil obsežno vojaško ofenzivo za ponovno osvojitev Partije in Baktrije. Operacija mu ni uspela in se je končala z mirovnim sporazumom z Arsakom II. Antioh je Arsaku odobril naslov kralja (grško ''basileos''), Arsak pa je v zameno priznal Antioha za svojega vazalnega vladarja.<ref name=Bivar_2931>Bivar 1983, str. 29; Brosius 2006, str. 86; Kennedy 1996, str. 74.</ref> Zaradi naraščajoče rimske grožnje in poraza pri Magneziji leta 190 pr. n. št. Selevkidi niso bili več zmožni posegati v partske notranje zadeve.<ref name=Bivar_2931/> Friapatija Partskega (vladal 191-176 pr. n. št.) je nasledil Fraat I. (vladal 176-171 pr. n. št.). Med njegovim vladanjem se Selevkidi že niso več vmešavali v partske notranje zadeve.<ref>Bivar 1983, str. 29–31; Brosius 2006, str. 86.</ref> === Širitev in utrditev države === [[Slika:Parther reich.jpg|thumb|left|300px|Partsko cesarstvo]] [[Slika:Xong-e Ashdar Parthian relief.jpg|thumb|250px|Podoba Mitridata I. Partskega na konju na reliefu Xong-e Ashdar v mestu Izeh v provinci Huzestan v jugozahodnem Iranu]] [[Fraat I.]] je partsko državo razširil preko [[Aleksandrova vrata|Aleksandrovih vrat]] in zasedel [[Apamea|Apameo Regiano]], katerih lokacija ni poznana Cesarstvo je še bolj razširil njegov brat in naslednik [[Mitridat I. Partski|Mitridat I.]] (vladal približno 171–138 pr. n. št.), katerega Katouzian primerja z ustanoviteljem [[Ahemenidi|Ahemenidskega cesarstva]] [[Kir Veliki|Kirom Velikim]] (umrl 530 pr. n. št.). Po smrti grško-baktrijskega kralja Diodota II. je Mitridatova vojska zasedla dve eparhiji njegovega naslednika Evkratida I. (vladal približno 170–145 pr. n. št.) in odnosi med državama so se pokvarili.<ref>Bivar 1983, str. 33; Brosius 2006, str. 86.</ref> Mitridat je zatem svojo pozornost preusmeril proti Selevkidskemu cesarstvu, ki je bilo oslabljeno zaradi Timarhovega upora.<ref>Curtis 2007, str. 10–11; Bivar 1983, str. 33; Garthwaite 2005, str. 76.</ref> Napadel je Medijo in leta 148 ali 147 pr. n. št. zasedel [[Ekbatana|Ekbatano]]. Mediji je sledila osvojitev [[Babilonija|Babilonije]]. Mitridat je leta 141 pr. n. št. v Selevkiji na Tigrisu prisostvoval uradni [[investitura|investituri]] in začel kovati svoj denar.<ref name=Curtis_1011>Curtis 2007, str. 10–11; Brosius 2006, str. 86–87; Bivar 1983, str. 34; Garthwaite 2005, str. 76.</ref> Po osvojitvah se je umaknil v [[Hirkanija|Hirkanijo]], njegova vojska pa je osvojila še kraljestvi Elimaido in Harakeno in zasedlo Suso.<ref name=Curtis_1011/> Partsko ozemlje je v tistem času na vzhodu segalo vse do [[Ind]]a.<ref>Garthwaite 2005, str. 76; Bivar 1983, str. 35.</ref> Prva prestolnica Partskega cesarstva je bil [[Hekatompil]]. Mitridat je svoje rezidence ustanovil tudi v Selevkiji, Ekbatani, [[Ktezifon]]u in novoustanovljenem [[Nisa, Turkmenistan|Mitridatkirtu]] ([[Nisa, Turkmenistan|Nisa]] v [[Turkmenistan]]u), kjer je zgradil kraljeve grobnice.<ref>Brosius 2006, str. 103, 110–113.</ref> Glavna poletna rezidenca arsakidskih kraljev je postala Ekbatana.<ref>Kennedy 1996, str. 73; Garthwaite 2005, str. 77.</ref> Ktezifon je postal uradna prestolnica verjetno šele med vladanjem [[Gotarz I.|Gotarza I.]] (vladal približno 95–90 pr. n. št.).<ref>Garthwaite 2005, str. 77; Bivar 1983, str. 38–39.</ref> Ktezifon je bil reprezentančno arsakidsko mesto, v katerem so potekala tudi uradna kronanja partskih kraljev.<ref name=Brosius_103>Brosius 2006, str. 103.</ref> Selevkidi se zaradi upora generala Diodota Trifona v prestolnici [[Antiohija|Antiohiji]] leta 142 pr. n. št. niso mogli takoj maščevati osvajalskim Partom.<ref>Bivar 1983, str. 34.</ref> Ofenzivo proti njim je šele leta 140 pr. n. št. sprožil [[Demetrij II. Nikator]], katerega so po začetnih uspehih Parti porazili in ujeli ter odpeljali v Hirkanijo. Mitridat je v ujetništvu z njim ravnal zelo gostoljubno in ga nazadnje celo poročil s svojo hčerko Rodoguno.<ref>Brosius 2006, str. 89; Bivar 1983, str. 35.</ref> [[Slika:Mithradatesi.jpg|thumb|right|250px|Drahma Mitridata I. Partskega]] Demetrijev brat [[Antioh VII. Sidet]] (vladal 138–129 pr. n. št.) se je med Demetrijevo odsotnostjo poročil z njegovo ženo Kleopatro Teo in zasedel selevkidski prestol. Po zmagi nad Trifonom se je leta 130 pr. n. št. odpravil na velik vojni pohod proti Partom, da bi povrnil izgubljeno Mezopotamijo, v kateri je takrat vladal [[Fraat II.]] (vladal približno 138–128 pr. n. št.). Porazil je partskega generala Indata, porazu pa je sledila lokalna vstaja, v kateri je bil ubit partski guverner Babilonije. Antioh je osvojil Babilonijo in zasedel Suso.<ref>Bivar 1983, str. 36–37; Curtis 2007, str. 11.</ref> Po prodoru njegove vojske v Medijo so Parti zaprosili za mir, ki ga je Antioh zavrnil. Od njih je zahteval, da mu vrnejo vsa osvojena ozemlja razen same Partije, plačajo velik davek in izpustijo Demetrija iz ujetništva. Fraat je Demetrija izpustil in ga poslal v [[Sirija|Sirijo]], druge zahteve pa je zavrnil.<ref>Garthwaite 2005, str. 76–77; Bivar 1983, str. 36–37; Curtis 2007, str. 11.</ref> Spomladi leta 129 pr. n. št. so se Antiohu uprli [[Medijci]]. Njegova vojska, ki je čez zimo na podeželju izčrpala vse razpoložljive vire, je poskusila upor zadušiti. V Medijo je medtem vdrla glavnina partske vojske in ubila Antioha. Njegovo truplo so v srebrni krsti poslali nazaj v Sirijo. Antiohov sin Selevk je postal partski knez in je svojo hčerko poslal v Fraatov harem.<ref>Bivar 1983, str. 37–38; Garthwaite 2005, str. 77.</ref> [[Slika:Mithridatesiiyoung.jpg|thumb|250px|Drahma Mitridata II. Partskega]] Medtem ko so Parti ponovno osvajali izgubljena ozemlja na zahodu, se je na vzhodu pojavila nova grožnja. V letih 177–176 pr. n. št. je zveza nomadskih plemen [[Hsiongnu]] iz njihove domovine v sedanji kitajski pokrajini [[Gansu]] pregnala nomadske Juedžije.<ref>Torday 1997, str. 80–81.</ref> Juedžiji so se umaknili na zahod v Baktrijo in od tam pregnali [[Skiti|skitske]] Sake. Saki so bili prisiljeni na selitev proti zahodu in so vdrli preko severovzhodne meje Partskega cesarstva.<ref>Garthwaite 2005, str. 76; Bivar 1983, str. 36–37; Brosius 2006, str. 89, 91.</ref> Mitridat se je zato po osvojitvi Mezopotamije umaknil v Hirkanijo.<ref>Brosius 2006, str. 89.</ref> Nekaj Sakov je vstopilo v Fraatovo vojsko, da bi se vojskovalo proti Antiohu. Ker so prišli prepozno, da bi se aktivno vključili v spopade, je Fraat zavrnil izplačilo njihovih plač in Saki so se uprli. Fraat je poskušal upor zatreti s pomočjo prebeglih selevkidskih vojakov, vendar so se uprli tudi oni in se pridružili upornim Sakom.<ref>Bivar 1983, str. 38; Garthwaite 2005, str. 77.</ref> Fraat II. je napadel združeno uporniško vojsko in v bitki z njimi padel.<ref>Bivar 1983, str. 38–39; Garthwaite 2005, str. 77; Curtis 2007, str. 11; Katouzian 2009, str. 42.</ref> Rimski zgodovinar [[Justin (zgodovinar)|Justin]] poroča, da je podobno usodo doživel tudi njegov naslednik [[Artaban I.]] (vladal približno 128–124 pr. n. št.) v boju z nomadi na vzhodu.<ref>Bivar 1983, str. 38–39.</ref> Vsa ozemlja, ki so jih osvojili Saki v [[Sistan]]u, je kasneje dobil nazaj [[Mitridat II. Partski|Mitridat II.]] (vladal približno 124-90 pr. n. št.).<ref>Bivar 1983, str. 40–41; Katouzian 2009, str. 42.</ref> Po umiku Selevkidov iz Mezopotamije je partski guverner Babilona Himer dobil ukaz, naj osvoji [[Harakena|Harakeno]], v kateri je vladal selevkidski [[satrap]] Aspasin. Ko mu to ni uspelo, je Aspasin leta 127 pr. n. št. napadel Babilonijo in zasedel Selevkijo. Leta 122 pr. n. št. je Mitridat II. pregnal Aspasina iz Babilonije in iz harakenskih kraljev naredil svoje vazale.<ref>Bivar 1983, str. 40; Curtis 2007, str. 11–12; Brosius 2006, str. 90.</ref> Po osvojitvi Harakene je Mitridat II. razširil svojo oblast še bolj proti zahodu. Leta 113 pr. n. št. je zasedel [[Dura-Europos]] in se zapletel v spor z [[Armenija|Armenskim kraljestvom]].<ref>Curtis 2007, str. 11–12.</ref> Njegova vojska je leta 97 pr. n. št. premagala in odstavila armenskega kralja [[Artavazd I.|Artavazda I.]] in vzela njegovega sina Tigrana za talca. Tigran je kasneje postal armenski kralj [[Tigran Veliki|Tigran II. Veliki]] (vladal 95-55 pr. n. št.).<ref>Brosius 2006, str. 91–92; Bivar 1983, str. 40–41.</ref> [[Slika:Silk from Mawangdui 2.jpg|thumb|left|250px|Kitajska svila iz Mavangduja, 2. stoletje pr. n. št; svila je bila najprestižnejše blago, s katerim s Parti trgovali z zahodom<ref>Garthwaite 2005, tr. 78.</ref>]] Indo-partsko kraljestvo na ozemlju sedanjega [[Afganistan]]a in [[Pakistan]]a je v 1. stoletju pr. n. št. sklenilo zavezništvo s Partskim cesarstvom.<ref name=Bivar_26>Bivar 2007, str. 26.</ref> Bivar trdi, da sta se obe državi imeli za politično enakopravni.<ref>Bivar 1983, str. 41.</ref> Ko je grški filozof [[Apolonij iz Tijane]] leta 42 obiskal dvor [[Vardan I.|Vardana I. Partskega]] (vladal 40-47 n. št.), je Vardan dal njegovi karavani spremstvo na potovanju v Indo-Partijo. Ko je Apolonij prispel v indo-partsko prestolnico Taksilo, je vodja karavane indijskemu uradniku prebral uradno Vardanovo pismo, napisano morda v partščini, in Apolonija so zelo gostoljubno sprejeli.<ref name=Bivar_26/> Po smeli in uspešni diplomatski odpravi kitajskega diplomata [[Zhang Qian]]a v Srednjo Azijo med vladanjem cesarja Vuja Hanskega (vladal 141–87 pr. n. št.) je cesarstvo Han leta 121 pr. n. št. poslalo na dvor [[Mitridat II. Partski|Mitridata II.]] svojo delegacijo. Kitajski ambasadorji so po [[svilna cesta|svilni cesti]] vzpostavili uradne trgovinske stike s Partijo, niso pa sklenili zaželenega vojaškega zavezništva proti konfederaciji Šjongnu.<ref>Brosius 2006, str. 90–91; Watson 1983, str. 540–542; Garthwaite 2005, str. 77–78.</ref> Partsko cesarstvo je z obdavčitvijo trgovine s [[svila|svilo]], ki je bila v Rimu najbolj cenjeno luksuzno blago, zelo obogatelo.<ref>Garthwaite 2005, str. 78; Brosius 2006, str. 122–123.</ref> Zelo cenjeno kitajsko blago so bili tudi [[biser]]i. [[Kitajci Han|Kitajci]] so od Partov kupovali predvsem začimbe, dišave in sadje.<ref>Brosius 2006, str. 123–125.</ref> Parti so na kitajski dvor kot darila pošiljali tudi eksotične živali. Leta 87 n. št. je [[Pakor II.|Pakor II. Partski]] poslal hanskemu cesarju Zhanu (vladal 75–88 n. št.) leve in perzijske gazele.<ref>Wang 2007, str. 100–101.</ref> Parti so Rimljanom poleg svile prodajali tudi [[železo]] iz [[Indija|Indije]], začimbe in fino [[usnje]].<ref>Kurz 1983, str. 560.</ref> Karavane, ki so potovale skozi Partsko cesarstvo, so na Kitajsko včasih tovorile tudi zahodnoazijske in rimske luksuzne izdelke iz [[steklo|stekla]].<ref>Ebrey 1999, str. 70; An 2002, str. 79–84.</ref> === Rim in Armenija === {{Glej tudi|Rimsko-partske vojne|Bitka pri Kari|Rimsko-partska vojna 58–63}} Varnost partske vzhodne meje je v veliki meri zagotavljalo cesarstvo Južni Kušan v severni [[Indija|Indiji]],<ref name=Brosius_92>Brosius 2006, str. 92.</ref> zato so se partski vladarji od sredine 1. stoletja pr. n. št. dalje ukvarjali večinoma z varovanjem zahodne meje, predvsem meje z [[Rimska republika|Rimsko republiko]].<ref name=Brosius_92/> Leto dni po Mitridatovem podjarmljenju [[Armenija|Armenije]] se je rimski prokonzul [[Kilikija|Kilikije]] [[Sula]] na Evfratu sestal s partskim diplomatom Orobazom. Dogovorila sta se, da bo meja med Partijo in Rimom potekala po [[Evfrat]]u.<ref>Kennedy 1996, str. 73–78; Brosius 2006, str. 91; Sheldon 2010, str. 12–16.</ref> [[Slika:Orodesi.jpg|thumb|250px|Drahma Oroda I. Partskega]] Parti so leta 93 ali 92 pr. n. št. kljub dogovoru začeli vojno v Siriji proti plemenskemu poglavarju Laodike in njegovemu selevkidskemu zavezniku [[Antioh X. Evzeb|Antiohu X. Evzebu]] (vladal 95-92 pr. n. št.) ter slednjega ubili.<ref name=Kennedy_7778>Kennedy 1996, str. 77–78.</ref> Ko je eden od zadnjih selevkidskih monarhov, [[Demetrij III. Evcer]], poskušal oblegati Berojo, sedanji [[Alep]], je Partija mestu poslala vojaško pomoč in ga porazila.<ref name=Kennedy_7778/> Po smrti Mitridata II. je v Babiloniji zavladal [[Gotarz I.]] (vladal 95–90 pr. n. št.), v Partiji pa [[Orod I.]] (vladal okoli 90–80 pr. n. št.).<ref>Bivar 1983, str. 41–44; Garthwaite 2005, str. 78.</ref> Delitev oblasti je oslabila Partsko cesarstvo in omogočila Tigranu II. Armenskemu, da k svoji državi priključi partsko ozemlje v zahodni Mezopotamiji. Izgubljeno ozemlje je ostalo armensko vse do vladanja [[Sanatruk I.|Sanatruka I. Partskega]] (vladal 78-71 pr. n. št.).<ref>Brosius 2006, str. 91–92.</ref> Po izbruhu [[tretja mitridatska vojna|tretje mitridatske vojne]] je [[Mitridat VI. Pontski]] (vladal 119–63 pr. n. št.), ki je bil sicer Tigranov zaveznik, zaprosil za pomoč Partijo. Sanatruk I. je prošnjo zavrnil.<ref>Bivar 1983, str. 44–45.</ref> Ko je rimski poveljnik [[Lucij Licinij Lukul Mlajši|Lukul]] leta 69 pr. n. št. odšel na pohod proti armenski prestolnici Tigranokert, sta Mitridat VI. Pontski in Tigran II. zaprosila za pomoč [[Fraat III.|Fraata III. Partskega]] (vladal 71-58 pr. n. št.). Fraat jima ni poslal pomoči, ampak je po padcu Tigranokerta potrdil Evfrat za mejo med Partijo in Rimom.<ref>Bivar 1983, str. 45–46; Brosius 2006, str. 94.</ref> Na armenski prestol je poskušal na silo priti Tigran Mlajši, sin Tigrana II. Armenskega. Ker mu uzurpacija oblasti ni uspela, je pobegnil k Fraatu III. in ga prepričal, naj napade armensko novo prestolnico Artaksarto, sedanji [[Artašat]]. Obleganje mesta je spodletelo in Tigran Mlajši je ponovno pobegnil, tokrat k rimskemu poveljniku [[Pompej]]u. Pompeju je obljubil, da ga bo kot vodnik peljal skozi Armenijo, ko je Tigran II. pristal na vazalni odnos z Rimom, pa so ga odpeljali v Rim za talca.<ref>Bivar 1983, str. 46–47.</ref> Fraat je zahteval, da ga izročijo njemu, vendar je Pompej njegovo zahtevo zavrnil. Fraat je iz maščevanja napadel [[Korduena|Kordueno]], od koder ga je po vojaški ali diplomatski poti pregnal rimski konzul Lucij Afranij.<ref>Bivar 1983, str. 47.</ref> Leta 57 pr. n. št. sta [[Orod II.]] in [[Mitridat III. Partski|Mitridat III.]] umorila svojega očeta Fraata III. in se zatem sprla. Orod je Mitridata prisilil na beg iz Medije v rimsko Sirijo,<ref>Bivar 1983, str. 48–49; Katouzian 2009, str. 42–43.</ref> kjer je dobil podporo rimskega prokonzula Avla Gambina. Gambin je z vojsko odšel proti Evfratu, vendar se je moral zaradi upora proti [[Ptolemaj XII. Avlet|Ptolemaju XII. Avletu]] v Egiptu obrniti.<ref>Bivar 1983, str. 48–49; Brosius 2006, str. 94–95.</ref> Mitridatu je tudi brez rimske pomoči uspelo osvojiti Babilonijo, kjer je vladal do leta 54 pr. n. št., ko je Orodov general osvojil Selevkijo in ga usmrtil.<ref>Bivar 1983, str. 49.</ref> Leta 53 pr. n. št. je eden od triumvirov in takratni prokonzul Sirije [[Mark Licinij Kras]] napadel Partijo, da bi (prepozno) podprl Mitridata.<ref>Bivar 1983, str. 49–50; Katouzian 2009, str. 42–43.</ref> Ko je njegova vojska je odkorakala proti Kari, sedanjemu [[Harran]]u, je Orod II. napadel Armenijo in presekal rimske povezave z zaveznikom [[Artavazd II. Armenski|Artavazdom II. Armenskim]] (vladal 53-34 pr. n. št.). Orod je Artavazda prisilil v poroko med kronskim princem [[Pakor I.|Pakorjem I. Partskim]] in Artavazdovo sestro.<ref>Bivar 1983, str. 55–56; Garthwaite 2005, str. 79; Brosius 2006, str. 94–95 , Curtis 2007, str. 12–13.</ref> Proti Krasu je nato z vojsko skoraj samih konjenikov odjezdil general Surena.<ref>Bivar 1983, str. 52–55.</ref> Rimska armada, v kateri je bilo sedem [[rimska legija|rimskih legij]] in pomožnih enot, v katerih so bili tudi [[Galci|galski]] konjeniki in lahka pehota, je bila približno štirikrat močnejša od Surenovih 1.000 oklepljenih konjenikov, oboroženih s sulicami, in 9.000 konjeniških lokostrelcev.<ref name=Bivar_52>Bivar 1983, str. 52.</ref> Surenovo vojsko je spremljevalna karavana s skoraj tisoč kamelami stalno oskrbovala s puščicami.<ref name=Bivar_52/> Njegovi konjeniki so uporabljali taktiko »partskega udara« – lažnega umika z bojišča in hitrega protinapada, ki je zahtevala izjemno izurjenost lokostrelcev. Lokostrelci, oboroženi s težkimi sestavljenimi loki, so na odprti ravnini popolnoma uničili Krasovo pehoto.<ref>Bivar 1983, str. 52–55; Brosius 2006, str. 94–95; Garthwaite 2005, str. 78–79.</ref> Rimljani so imeli približno 20.000 mrtvih in 10.000 ujetih vojakov, približno 10.000 pa jih je pobegnilo. Med ubežniki je bil tudi Kras.<ref>Katouzian 2009, str. 42–43; Garthwaite 2005, str. 79; Bivar 1983, str. 52–55; Brosius 2006, str. 96.</ref> Surena ga je na čelu svoje vojske zasledoval in mu ponudil pogajanja, ki jih je Kras sprejel. Med pripravami na pogajanja je bil Kras ubit.<ref> Bivar 1983, str. 52–55; Brosius 2006, str. 96.</ref> Krasov poraz v bitki pri Kari, ki je bil eden od najhujših v rimski zgodovini,<ref name=Kennedy_7778/> je tako utrdil ugled Partskega cesarstva, da so ga začeli primerjati z Rimsko republiko.<ref>Bivar 1983, str. 55–56; Brosius 2006, str. 96.</ref> Surena je po bitki z vsem spremstvom, vojnimi ujetniki in bogatim plenom odšel proti 700 km oddaljeni Selevkiji, kjer so proslavili njegovo zmago. Orod se je zaradi Surenovih sposobnosti zbal za svoj prestol, zato ga je kmalu zatem usmrtil.<ref name=Kennedy_7778/> [[Slika:Antony with Octavian aureus.jpg|thumb|250px|Rimska ''aurea'' s portretoma Marka Antonija (levo) in Oktavijana (desno), skovana leta 41 pr. n. št. v počastitev obletnice ustanovitve [[drugi triumvirat|drugega triumvirata]] [[Oktavijan]]a, [[Mark Antonij|Marka Antonija]] in [[Mark Emilij Lepid|Marka Emilija Lepida]] leta 43 pr. n. št.]] Zmaga nad Krasom je Parte ohrabrila, zato so poskušali osvojiti rimska ozemlja v zahodni Aziji.<ref>Kennedy 1996, str. 80.</ref> Kronski princ [[Pakor I.]] in njegov general Osak sta napadla Sirijo in leta 51 pr. n. št. prodrla do [[Antiohija|Antiohije]], kjer ju je zaustavil Gaj Kasij Longin in iz zasede ubil Osaka.<ref>Kennedy 1996, str. 78–79; Bivar 1983, str. 56.</ref> V [[Pompej]]evi državljanski vojni proti [[Julij Cezar|Juliju Cezarju]] so Parti stopili na Pompejevo stran in poslali svoje vojake na pomoč proticezarski koaliciji v [[bitka pri Filipih|bitki pri Filipih]] leta 42 pr n. št.<ref>Bivar 1983, str. 56–57; Strugnell 2006, str. 243.</ref> General Kvint Labien, ki je bil lojalen Kasiju in Brutu, se je leta 40 pr. n. št. na partski strani vojskoval proti drugemu triumviratu in naslednje leto skupaj s Pakorjem I. napadel Sirijo.<ref name=Strugnell_244> Bivar 1983, str. 57; Strugnell 2006, str. 244; Kennedy 1996, str. 80.</ref> Triumvir [[Mark Antonij]] ni mogel osebno voditi rimske obrambe pred Parti, ker je odšel v [[Italija|Italijo]], da bi zbral vojsko za spopad s svojim tekmecem [[Oktavijan]]om.<ref>Syme 1939, str. 214–217.</ref> Ko je Pakorjeva vojska zasedla Sirijo, se je Labien odcepil od glavnine partske vojske in napadel Malo Azijo, Pakor in njegov general Barzafarn pa sta medtem napadla rimski [[Levant]].<ref name=Strugnell_244/> Zavzela sta vsa naselja ob sredozemski obali do Ptolemaja, sedanje [[Akra, Izrael|Akre]] v [[Izrael]]u, razen Tira.<ref>Bivar 1983, str. 57.</ref> V Judeji sta s pomočjo svojega judovskega zaveznika Antigona porazila prorimske judovske sile velikega duhovnika Hirkana II., Fazaela in [[Herod Veliki|Heroda Velikega]]. Herod je pobegnil v svojo trdnjavo [[Masada|Masado]],<ref name=Strugnell_244/> njegov prestol pa je zasedel Antigon kot Antigon II. Matatija (vladal 40–37 pr. n. št.). Rimljani so v protiofenzivi Parte kmalu izgnali iz Levanta. Nekdanji Antonijev častnik Publij Ventidij Bas je leta 39 pr. n. št. porazil Labiena v bitki v [[Kilikijska vrata|Kilikijskih vratih]] in ga nato usmrtil.<ref name=Strugnell_239>Bivar 1983, str. 57–58; Strugnell 2006, str. 239, 245; Brosius 2006, str. 96; Kennedy 1996, str. 80.</ref> Kmalu zatem je Ventidij v bitki na Amanskem prelazu v Siriji porazil tudi partsko vojsko pod poveljstvom generala Farnapata<ref name=Strugnell_239/> in Pakor I. se je moral za nekaj časa umakniti iz Sirije. Ko se je spomladi leta 38 pr. n. št. vrnil, se je z Ventidijem spopadel v bitki na gori Gindar severozahodno od Antiohije. Pakor je bil med bitko ubit, njegova vojska pa se je umaknila preko Evfrata. Pakorjeva smrt je povzročila nasledstveno krizo, v kateri je [[Orod II.]] (vladal v letih 38–2 pr. n. št.) za svojega novega naslednika izbral [[Fraat IV.|Fraata IV.]]<ref>Bivar 1983, str. 58; Brosius 2006, str. 96; Kennedy 1996, str. 80–81; Strugnell 2006, str. 239, 245–246.</ref> [[Slika:Phraatesiv.jpg|thumb|250px|Drahma Fraata IV. Partskega]] Fraat IV. je po prihodu na oblast ubil ali izgnal vse svoje brate, ki so kandidirali za partski prestol.<ref>Garthwaite 2005, str. 79.</ref> Brat Mones je pobegnil k Marku Antoniju in ga prepričal, naj napade Partijo.<ref>Bivar 1983, str. 58–59; Kennedy 1996, str. 81.</ref> Mark Antonij je leta 37 pr. n. št. premagal partskega judejskega zaveznika Antigona II. in na njegovo mesto za vazalnega kralja imenoval [[Herod Veliki|Heroda]]. Ko je Antonij naslednje leto odšel z vojsko proti [[Erzurum]]u, je Artavazd II. Armenski z njim ponovno sklenil zavezništvo in mu poslal nekaj vojakov. Antonij je napadel [[Atropatena|Medijo Atropateno]], sedanji [[Azerbajdžan]], v kateri je vladal partski zaveznik Artavazd I. Medijsko-atropatenski. V načrtu je imel obleganje prestolnice Praaspe, katere lokacija ni poznana. Fraat IV. je iz zasede napadel Antonijevo zaščitnico in uničil ogromnega oblegovalnega ovna, namenjenega obleganju Praaspe. Artavazd je po rimskem porazu zapustil Antonijevo vojsko,<ref>Bivar 1983, str. 58–59.</ref> ki je med stalnimi napadi Partov zbežala v Armenijo in zelo oslabljena nazadnje prišla do Sirije.<ref>Bivar 1983, str. 60–63; Garthwaite 2005, str. 80; Curtis 2007, str. 13.</ref> Mark Antonij je po teh dogodkih zvabil Artavazda II. v past z obljubo zavezniške poroke. Leta 34 pr. n. št. ga je ujel in poslal v [[Rim]], kjer so ga usmrtili.<ref name=Bivar_6465>Bivar 1983, str. 64–65.</ref> Antonij je zatem poskušal skleniti zavezništvo z Artavazdom I. Medijsko-atropatenskim, katerega odnosi s Fraatom IV. so se malo pred tem ohladili. Leta 33 pr. n. št. je načrt opustil, ker se je moral zaradi napada Partov na vzhodu in istočasnega napada tekmeca Oktavijana na zahodu umakniti iz Armenije.<ref name=Bivar_6465/> Po Antonijevem umiku je armenski prestol zasedel partski zaveznik Artaks II. === Sklenitev miru z Rimom in dvorne spletke === Po porazu Marka Antonija v [[bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št. je [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] utrdil svoj politični položaj. [[Rimski senat]] ga je leta 27 pr. n. št. imenoval za Avgusta in postal je prvi rimski cesar. Približno v istem času je [[Tiridat II.|Tiridat II. Partski]] strmoglavil [[Fraat IV.|Fraata IV.]], ki se je s skitsko pomočjo kmalu vrnil na prestol.<ref>Bivar 1983, str. 65–66.</ref> Tiridat je pobegnil k Rimljanom in s seboj odpeljal Fraatovega sina. V pogajanjih leta 20 pr. n. št. je Fraat izposloval vrnitev svojega ugrabljenega sina in Rimljanom v zameno vrnil vse vojne ujetnike in legijske prapore, ki so jih leta 53 pr. n. št. izgubili v [[bitka pri Kari|bitki pri Kari]].<ref>Garthwaite 2005, str. 80.</ref> Parti so na zamenjavo gledali kot na dobro kupčijo za ugrabljenega princa.<ref>Bivar 1983, str. 66–67.</ref> Enakega mnenja je bil tudi Oktavijan, ki je vrnitev praporov razglasil za politično zmago nad Parti. Dogodek je proslavil s kovanjem spominskih kovancev, zgraditvijo novega templja za spravilo vrnjenih praporov in celo s posebnim prizorom na prsnem oklepu na svojem kipu v Primaporti.<ref>Brosius 2006, str. 96–97; 136–137; Bivar 1983, str. 66–67; Curtis 2007, str. 12–13.</ref> [[Slika:Augustus Prima Porta (detail).PNG|thumb|right|Detajl z Oktavijanovega prsnega oklepa na kipu v Primaporti, na katerem Part vrača Avgustu legijski prapor, ki ga je v bitki pri Kari izgubil Mark Licinij Kras]] [[Slika:Augustus Denarius 19 BC 2230399.jpg|thumb|right|Rimski denarij iz leta 19; na obverzu je boginja Feronija, na reverzu pa Part, ki kleče vrača rimske prapore, izgubljene v bitki pri Kari<ref>Brosius 2006, str. 137-138.</ref>]] Avgust je Fraatu IV. skupaj s princem dal tudi italsko sužnjo, ki je kasneje postala kraljica [[Muza Partska]]. Muza je hotela na vsak način zagotoviti prestol svojemu sinu, zato je nagovorila Fraata IV., naj izroči Avgustu za talce svoje sinove. Avgust je tudi to dejanje prikazal kot svoj politični uspeh in podretitev Partskega cesarstva Rimu. To je posebej poudaril tudi v svojih ''[[Res gestae Divi Augusti]]''.<ref>Bivar 1983, str. 67; Brosius 2006, str. 96–99.</ref> Muza je leta 2 pr. n. št. s sinovo pomočjo Fraata IV. zastrupila. Ko je njen sin [[Fraat V.|Fraatek]] kot Fraat V. zasedel partski prestol (vladal približno 2 pr. n. št.–4 n. št.), se je Muza z njim poročila in skupaj z njim vladala kot Muza Partska. Partsko plemstvo, ki ni odobravalo niti njunega krvoskrunskega zakona niti vladarja nearsakidskega porekla, je par pregnalo na rimsko ozemlje.<ref>Bivar 1983, str. 68; Brosius 2006, str. 97–99.</ref> Fraatov naslednik [[Orod III.]] je vladal samo dve leti. Nasledil ga je [[Vonon I.]], ki se je med bivanjem v Rimu navzel mnogih rimskih manir. Ker partskemu plemstvu njegovo spogledovanje z Rimom ni bilo pogodu, so podprli njegovega tekmeca [[Artabana II.]], ki je premagal Vonona in ga izgnal v [[Sirija (rimska provinca)|rimsko Sirijo]].<ref>Bivar 1983, str. 68–69; Brosius 2006, str. 97–99.</ref> Med vladanjem Artabana II. sta se [[Judje|judovska]] podložnika, brata Anilaj in Asinaj iz Nehardeje, v sedanjem Iraku<ref>Bivar 1983, str. 69–71.</ref> uprla partskemu guvernerju [[Babilonija|Babilonije]]. Po njegovem porazu je Artaban II., ki se je zbal upora v še kateri drugi pokrajini, bratoma podelil oblast v Babiloniji.<ref>Bivar 1983, str. 71.</ref> Anilaj je po prihodu na oblast zastrupil svojega brata Asinaja, se zapletel v oborožen spopad z Artabanovim zetom in bil nazadnje poražen.<ref>Bivar 1983, str. 71–72.</ref> Po padcu judovskih oblastnikov so začeli domorodni Babilonci trpinčiti lokalne judovske skupnosti in jih prisilili na selitev v Selevkijo. Ko se je Selevkija leta 35-36 n. št. uprla partski oblasti, so Jude ponovno izgnali, tokrat lokalni [[Grki]] in [[Aramejci]]. Judje so pobegnili v [[Ktezifon]], [[Nehardeja|Nehardejo]] in [[Nisibis]].<ref>Bivar 1983, str. 72–73.</ref> Rim se je kljub sklenitvi miru še vedno vmešaval v partske zadeve. Cesar [[Tiberij]] (vladal 14-37 n. št.) se je vključil v neuspelo zaroto Farazmana I. Iberskega, ki je nameraval umoriti partskega zavezniškega kralja Arsaka Armenskega in na njegovo mesto postaviti svojega brata Mitridata.<ref>Bivar 1983, str. 73.</ref> Artaban II. je poskusil ponovno vzpostaviti partsko oblast v Armeniji. Ker mu to ni uspelo, se mu je partska aristokracija uprla in ga prisilila na beg v [[Skiti]]jo. Rimljani so zato osvobodili partskega princa [[Tiridat III.|Tiridata III.]], ki so ga imeli za talca, in ga nameravali kot svojega zavezniškega kralja posaditi na partski prestol. Artabanu je malo pred smrtjo uspelo z vojsko iz Hirkanije prisiliti Tiridata III. k odstopu.<ref>Bivar 1983, str. 73–74.</ref> Po Artabanovi smrti leta 38 n. št. je v Partiji izbruhnila dolga državljanska vojna med zakonitim naslednikom [[Vardan I.|Vardanom I.]] in njegovim bratom [[Gotarz II.|Gotarzom II.]].<ref>Bivar 1983, str. 75–76.</ref> Ko so Vardana med pohodom na brata umorili, je partsko plemstvo leta 49 pozvalo rimskega cesarja [[Klavdij I.|Klavdija]] (vladal 41-54 n. št.), naj osvobodi talca princa Meherdata, da bi zamenjal Gotarza. Poskus se je izjalovil, ker je Meherdata izdal edeški guverner Izat bar Monobaz Adiabenski. Meherdata so ujeli in izročili Gotarzu. Gotarz mu je dal odrezati ušesa, da kot invalid ne bi mogel naslediti prestola, in ga pustil živeti.<ref>Bivar 1983, str. 76–78.</ref> === Stik s kitajskimi diplomati === Leta 97 n. št. je kitajski general Ban Čao, generalni protektor zahodnih kitajskih pokrajin, na diplomatsko misijo v Rimsko cesarstvo poslal svojega odposlanca Gan Jinga. Gan Jing je mimogrede v [[Hekatompil]]u obiskal tudi dvor [[Pakor II.|Pakorja II.]].<ref name=Watson_543>Watson 1983, str. 543–544.</ref> Od tam je odpotoval do [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]], kjer so ga partski oblastniki prepričali, da je težavna plovba okoli [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]] edina možna pot do Rima.<ref>Watson 1983, str. 543–544; Yü 1986, str. 460–461; de Crespigny 2007, str. 239–240; Wang 2007, str. 101.</ref> Novica ga je odvrnila od načrta in Gan Jing se je vrnil na hanski dvor, kjer je iz podatkov, ki jih je dobil od svojih partskih gostiteljev, cesarju Hanu (vladal 88-105 n. št.) podrobno poročal o Rimskem cesarstvu.<ref>Wood 2002, str. 46–47; Morton & Lewis 2005, str. 59.</ref> William Watson predvideva, da so si Parti zaradi njegovega neuspelega poskusa sklenitve diplomatskih odnosov z Rimom oddahnili, zlasti po Ban Čaovih vojaških zmagah v Hsiongnuju v vzhodni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].<ref name=Watson_543/> Vendar kitajski zapisi pričajo, da je med vladanjem [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] (vladal 161-180) in cesarja Huana Hanskega (vladal 146-168) leta 166 v hansko prestolnico Luojang prišlo rimsko odposlanstvo ali morda samo skupina trgovcev.<ref>Yü 1986, str. 460–461; de Crespigny 2007, str. 600.</ref> === Nadaljevanje rimskih sovražnosti in propadanje Partskega cesarstva === Glej tudi: *[[Trajan#Trajanova_partska_kampanja_(115–117)|Trajanova partska kampanja (115–117)]] *[[Lucij_Ver#Vojna_s_Parti_(161-166)|Rimsko-partska vojna 161–166]] *[[Septimij_Sever#Vojna_proti_Partom|Bitka pri Ktezifonu (198)]] *[[Karakala#Partska_vojna|Partska vojna Karakale]] [[Slika:Roman-Parthian War 58-60.svg|thumb|300px|Gibanje vojaških enot po Armenskem kraljestvu v prvih dveh letih [[Rimsko-partska vojna (58-63)|Rimsko-partske vojne]] (58-63)]] [[Kavkaška Iberija|Iberski]] kralj [[Farazman I. Iberski|Farazman I.]] je okoli leta 52 nahujskal svojega sina [[Radamist]]a (vladal približno 51-55 n. št.), naj napade Armenijo in odstavi Farazmanovega brata, rimskega vazalnega kralja Mitridata. [[Vologaz I.|Vologaz I. Partski]] (vladal 51-78 n. št.) ga je nameraval napasti in na armenski prestol posaditi svojega brata, kasnejšega kralja [[Tiridat I. Armenski|Tiridata I. Armenskega]] (vladal 66-?).<ref>Bivar 1983, str. 79.</ref> Radamista so nazadnje le izrinili z oblasti in Arsakidi so po Tiridatovem prihodu na armenski prestol v svojih rokah trdno držali oblast v Armeniji.<ref>Bivar 1983, str. 79–81; Kennedy 1996, str. 81.</ref> Armenska veja Arsakidske dinastije je preko armenskih kraljev celo preživela propad Partskega cesarstva.<ref>Garthwaite 2005, str. 82; Bivar 1983, str. 79–81.</ref> Ko se je [[Vardan II.|Vardan II. Partski]] leta 55 uprl svojemu očetu Vologazu I., je Vologaz umaknil svojo vojsko iz Armenije. Rim je takoj poskusil zapolniti politično praznino, ki jo je za seboj pustil Vologaz,<ref>Bivar 1983, str. 81.</ref> in izbruhnila je [[rimsko-partska vojna (58-63)]], v kateri je rimski poveljnik Gnej Domicij Korbulo dosegel nekaj vojaških uspehov proti Partom in na armenski prestol pripeljal rimskega vazalnega kralja [[Tigran VI. Armenski|Tigrana VI. Armenskega]].<ref>Bivar 1983, str. 81–85.</ref> Korbulovega naslednika Lucija Cezenija Peta so Parti prepričljivo premagali in ga pregnali v Armenijo.<ref>Bivar 1983, str. 83–85.</ref> Po sklenitvi miru je Tiridat I. leta 63 odpotoval v [[Neapelj]] in [[Rim]]. Cesar [[Neron]] ga je v obeh mestih s kraljevskim diademom slavnostno kronal za kralja Armenije.<ref>Brosius 2006, str. 99–100; Bivar 1983, str. 85.</ref> Vojni je sledilo dolgo obdobje miru, v katerem rimski zgodovinarji omenjajo samo vdor [[Alani|Alanov]] v vzhodno Partijo okoli leta 72.<ref>Bivar 1983, str. 86.</ref> Cesarja Avgust in Neron sta vodila oprezno vojaško politiko do Partov, medtem ko so kasnejši rimski cesarji napadali in poskušali osvojiti [[Rodovitni polmesec]], srce Partskega cesarstva ob Tigrisu in Evfratu. Povečano rimsko agresivnost bi se dalo delno pojasniti z rimskimi vojaškimi reformami.<ref>Kennedy 1996, str. 67, 87–88.</ref> Rimljani so imeli sprva manj kopjanikov in konjenikov kot Parti, zato so jih najemali pri svojih zaveznikih, predvem [[Nabatejci]]h. Kasneje so ustanovili svoje stalne pomožne enote (''[[auxilia]]''), s katerimi so dopolnili svojo težko legionarsko pehoto.<ref>Kennedy 1996, str. 87.</ref> V svojih vzhodnih provincah so nazadnje ustanovili tudi polke konjeniških lokostrelcev (''[[sagittarii]]'') in celo lahko oklepljene ''[[katafrakt]]e''.<ref>Kennedy 1996, str. 87–88; Kurz 1983, str. 561–562.</ref> Ker niso imeli jasne strategije, so v vojnah s Parti osvojili zelo malo ozemlja.<ref>Sheldon 2010, str. 231–232.</ref> Osnovni motiv vojn je bil predvsem doseganje osebne slave in utrjevanje političnega položaja cesarjev in ohranjanje rimskega ugleda pred očitnimi partskimi poseganji v notranje zadeve rimskih vazalnih držav.<ref>Sheldon 2010, str. 9–10, 231–235.</ref> [[Slika:ParthianInChains.jpg|thumb|left|Partski vojak s frigijsko kapo (na desni), upodobljen vojni ujetnik, okovan v verige; Slavolok Septimija Severja, Rim]] Sovražnosti med Rimom in Partijo so se obnovile, ko je [[Kosroj I.|Kosroj I. Partski]] (vladal 109-128) odstavil armenskega kralja Tiridata in ga brez posveta z Rimom zamenjal z Aksidarjem, sinom Pakorja II.<ref>Bivar 1983, str. 86–87.</ref> Rimski cesar [[Trajan]] (vladal 98-117) je nameraval na armenski prestol posaditi svojega partskega kandidata Partamazirja, ki naj bi iz Armenije ponovno naredil rimsko provinco, vendar so ga leta 114 ubili.<ref>Bivar 1983, str. 88; Curtis 2007, str. 13; Lightfoot 1990, str. 117.</ref> Trajanova vojska pod poveljstvom Lucija Kvijeta je zasedla [[Nisibis]], ki je bil ključnega pomena za zavarovanje vseh glavnih trgovskih poti preko severne Mezopotamije,<ref>Lightfoot 1990, str. 117–118; Bivar 1983, str. 90–91.</ref> in naslednje leto napadla Mezopotamijo. Ker je bil Kosroj I. zaposlen z državljansko vojno proti [[Vologaz III.|Vologazu III. Partskemu]] na vzhodu države, se je Trajanu neznatno uprl samo Meharasp Adiabenski.<ref>Bivar 1983, str. 88–89.</ref> Trajan je zimo 115-116 preživel v [[Antiohija|Antiohiji]], spomladi pa je pohod nadaljeval. Prodiral je vzdolž Evfrata in osvojil Dora-Europos, prestolnico Ktezifon, Selevkijo in Harakeno,<ref>Bivar 1983, str. 88–90; Garthwaite 2005, str. 81; Lightfoot 1990, str. 120; Katouzian 2009, str. 44.</ref> od koder so ladje preko [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] plule v [[Indija|Indijo]]. V zadnjih mesecih leta 116 je Trajan zasedel perzijsko mesto [[Sousse|Susa]]. Ko je [[Sanatruk II.|Sanatruk II. Partski]] v vzhodni Partiji zbral svojo vojsko, da bi se zoperstavil Rimljanom, ga je njegov bratranec [[Partamapast]] izdal in ubil. Trajan je nato Partamapasta kronal za novega partskega kralja.<ref>Bivar 1983, str. 90–91.</ref> Rimsko cesarstvo ni zatem nikoli več prodrlo tako daleč proti vzhodu. Po Trajanovem odhodu proti severu so se babilonska mesta uprla rimskim vojaškim posadkam<ref>Lightfoot 1990, str. 120; Bivar 1983, str. 90–91.</ref> in ga leta 117 prisilila k umiku iz Mezopotamije. Med umikom je neuspešno oblegal Hatro.<ref>Bivar 1983, str. 91; Curtis 2007, str. 13; Garthwaite 2005, str. 81.</ref> Umik naj bi bil samo začasen, ker je nameraval že leta 118 ponovno napasti Partijo in ''»uresničiti (dokončno) podjarmljenje Partov«''.<ref>Mommsen 2004, str. 69.</ref> Njegovi načrti so ostali neizpolnjeni, ker je avgusta 117 nenadoma umrl. [[Rimski senat]] je Trajanu med njegovim pohodom podelil naslov ''Particus'' (''Partski'') in njegove zmage v Partiji ovekovečil s priložnostnimi kovanci.<ref>Bivar 1983, str. 90–91; Brosius 2006, str. 137; Curtis 2007, str. 13.</ref> Zgodovinarja [[Evtropij]] in [[Fest]] sta bila edina, ki sta šele v 4. stoletju priznala, da je Trajan v Spodnji Mezopotamiji samo poskušal ustanoviti rimsko provinco.<ref>Lightfoot 1990, str. 120–124.</ref> [[Slika:Caucasus 300 map alt de.png|thumb|right|300px|Rimsko cesarstvo in vazalna Armenija okoli leta 300]] Trajanov naslednik [[Hadrijan]] (vladal 117-138) je ponovno vzpostavil rimsko-partsko mejo na Evfratu in zaradi omejenih vojaških zmožnosti ni vdrl v Mezopotamijo.<ref>Brosius 2006, str. 100; Lightfoot 1990, str. 115; Garthwaite 2005, str. 81; Bivar 1983, str. 91.</ref> Partamaspat je po partskem uporu proti njemu pobegnil k Rimljanom, ki so ga kronali za kralja Osroene. Kosroj I. je med spopadi z [[Vologas III.|Vologasom III.]] umrl. Slednjega je nasledil [[Vologas IV.]] (vladal 147-191), s katerim se je začelo obdobje miru in stabilnosti.<ref>Bivar 1983, str. 92–93.</ref> Mir je leta 161 prekinil Vologasov napad na Armenijo in Sirijo in osvojitev Edese. Začela se je rimsko-partska vojna, ki je trajala do leta 166. Rimski cesar [[Mark Avrelij]] (vladal 161-180) je svojega sovladarja [[Lucij Ver|Lucija Vera]] (vladal 161-169) zadolžil, naj brani Sirijo, Mark Stacij Prisk pa je medtem leta 163 napadel Armenijo. Leta 164 je sledila invazija na Mezopotamijo, ki jo je vodil general Avidij Kasij.<ref>Bivar 1983, str. 93.</ref> Rimljani so osvojili in do tal požgali Selevkijo in Ktezifon, potem pa so se morali umakniti, ker je med vojaki izbruhnila epidemija, morda [[črne koze|črnih koz]]. Epidemija je kmalu zatem prizadela tudi ostali rimski svet.<ref>Brosius 2006, str. 100; Bivar 1983, str. 93–94.</ref> Kljub umiku je v rimskih rokah ostala Mezopotamija do mesta Dura-Europos.<ref>Curtis 2007, str. 13; Bivar 1983, str. 93–94.</ref> Ko je rimski cesar [[Septimij Sever]] (vladal 193-211) leta 197 med vladanjem [[Vologas V.|Vologasa V. Partskega]] (vladal 191–208) napadel Mezopotamijo, so Rimljani ponovno prodirali ob Evfratu ter ponovno osvojili Selevkijo in Ktezifon. Ko je Septimij Sever v rimskem senatu dobil častni naziv ''Parthicus Maximus'', se je konec leta 198 med neuspešnim obleganjem Hatre umaknil.<ref>Brosius 2006, str. 100; Curtis 2007, str. 13; Bivar 1983, str. 94; Katouzian 2009, str. 44.</ref> Kmalu potem, ko je na partski prestol prišel [[Vologas VI.]] (vladal približno 208-222), se mu je okoli leta 212 uprl brat [[Artaban IV.]] in prevzel oblast nad večjim delom cesarstva.<ref name=Bivar_9495>Bivar 1983, str. 94–95.</ref> Rimski cesar [[Karakala]] (vladal 211-217) je medtem odstavil kralja Osroene in Armenije in kraljestvi ponovno pretvoril v rimski provinci. Pod pretvezo, da se bo poročil z eno od Artabanovih hčera, je vkorakal v Mezopotamijo, ko mu poroke niso dovolili pa je sprožil vojno in osvojil Arbil vzhodno od Tigrisa. [[Slika:Bas relief nagsh-e-rostam couronnement.jpg|thumb|left|250px|Sasanidski relief v [[Naqsh-e Rustam]]u, na katerem je upodobljena investitura [[Ardašir I.|Ardaširja I.]]]] Karakala so naslednje leto na poti v Karo umorili njegovi vojaki.<ref name=Bivar_9495/> Parti so po tem dogodku s cesarjem [[Makrin]]om (vladal 217-218) sklenili mirovni sporazum, po katerem so morali Rimljani poleg daril plačati Partom še več kot dvesto milijonov [[denarij]]ev.<ref>Brosius 2006, str. 100–101; Katouzian 2009, str. 44.</ref> Partsko cesarstvo je zaradi notranjih razprtij in vojn z Rimom kljub temu oslabelo. [[Ardašir I.]], lokalni iranski vladar Perzije, sedanjega [[Fars]]a, je začel osvajati sosednja ozemlja in izzivati arsakidsko oblast.<ref name=Curtis_14>Brosius 2006, str. 101; Bivar 1983, str. 95–96; Curtis 2007, str. 14; Katouzian 2009, str. 44.</ref> 28. aprila 224 se je, verjetno blizu [[Isfahan]]a, spopadel z Artabanom IV. in ga porazil. Po zmagi je ustanovil [[Sasanidi|Sasanidsko sarstvo]].<ref name=Curtis_14/> Kralj Vologas VI. je kljub temu v Selevkiji koval svoje denar vse do leta 228.<ref>Bivar 1983, str. 95–96.</ref> Sasanidi niso samo prevzeli partske dediščine, ampak so poskušali obnoviti tudi meje [[Ahemenidi|Ahemenidskega cesarstva]]. Med vladanjem [[Kozrav II.|Kozrava II.]] (vladal 590-628) so [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnemu rimskemu cesarstvu]] za nekaj časa odvzeli [[Levant]], [[Mala Azija|Malo Azijo]] in [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]],<ref>Frye 1983, str. 173–174.</ref> vendar so jih že med [[Heraklij]]evo vladavino (vladal 610-641) izgubili. === Domači in tuji zgodovinski viri === {{Več slik| align = right | direction = horizontal | header = | header_align = left/right/center | footer = Zlat partski nakit s pokopališča v [[Ninive|Ninivah]] pri sedanjemu [[Mosul]]u v [[Irak]]u | footer_align = left | image1 = Parthian gold funerary objects by Nickmard Khoey.jpg | width1 = 126 | caption1 = | image2 = Parthian jewelry from Nineveh by Nickmard Khoey.jpg | width2 = 174 | caption2 = }} Za rekonstruiranje partske zgodovine so bili uporabljeni domači in tuji pisni ter nepisni viri.<ref>Widengren 1983, str. 1261–1262.</ref> Partski dvor je sicer vzdrževal svoj arhiv, uradnega zgodovinopisja pa ni imel. Najstarejša splošna zgodovina Irana ''[[Khwaday-Namag]]'' je bila zbrana šele med vladanjem zadnjega sasanidskega vladarja [[Jazdegerd III.|Jazdegerda III.]] (vladal 632-651).<ref>Yarshater 1983, str. 359.</ref> Domači viri partske zgodovine so bolj skromni kot za katerokoli drugo obdobje iranske zgodovine.<ref>Widengren 1983, str. 1261.</ref> Večino pisnih dokumentov predstavljajo grški, pa tudi partski in aramejski napisi.<ref>Garthwaite 2005, str. 75–76.</ref> Besedila v partskem jeziku so se pisala v posebni pisavi, ki se je razvila iz [[Ahemenidi|ahemenidske]] cesarske aramejske pisave, iz katere se je kasneje razvila pahlavijska pisava.<ref>Boyce 1983, str. 1151–1152.</ref> Najdragocenejši domači vir za rekonstruiranje natančne kronologije arsakidskih vladarjev so kovanci – drahme, ki so jih kovali posamezni vladarji,<ref>Garthwaite 2005, str. 67; Widengren 1983, str. 1262; Brosius 2006, str. 79–80.</ref> in spadajo v prehod med nepisnimi in pisnimi dokumenti.<ref name=Widengren_1262>Widengren 1983, str. 1262.</ref> Drugi partski viri za rekonstruiranje kronologije so klinopisne astronomske tablice in kolofoni, ki so jih odkrili v [[Babilonija|Babiloniji]].<ref>Widengren 1983, str. 1265.</ref> Med domače pisne vire spadajo tudi napisi na kamnu, [[pergament]]u, [[papirus]]u in odlomkih [[keramika|lončenine]].<ref name=Widengren_1262/> Veliko lončenine, v kateri so prevažali in shranjevali na primer vino, so odkrili v [[Nisa, Turkmenistan|Nisi]] v [[Turkmenistan]]u.<ref>Garthwaite 2005, str. 75–76; Widengren 1983, str. 1263; Brosius 2006, str. 118–119.</ref> Lončenina in zapisi na pergamentu, ki so jih odkrili v [[Dura-Europos|Duri-Europos]], dajejo pomembne podatke o partski državni upravi, na primer davčnem sistemu, vojaških nazivih in organizaciji provinc.<ref>Widengren 1983, str. 1263; Brosius 2006, str. 118–119.</ref> [[Slika:Golden Necklace - Parthian Empire 2nd AD.JPG|thumb|left|Zlata partska ogrlica iz 2. stoletja pr. n. št., Muzej Reza Abbasi, Iran]] [[Slika:Iran-bastan-32.jpg|thumb|left|Partska keramična oljenka iz Kuzistana, Narodni muzej Irana]] Grške in latinske ''Zgodovine'', ki vsebujejo večino gradiva za odkrivanje partske zgodovine, niso povsem zanesljive, ker so napisane s stališča tekmecev in vojaških nasprotnikov.<ref>Garthwaite 2005, str. 67, 75; Bivar 1983, str. 22.</ref> Tuji viri na splošno vsebujejo samo podatke o vojaških in političnih dogodkih in pogosto zanemarjajo socialne in kulturne vidike partske zgodovine.<ref>Garthwaite 2005, str. 75; Bivar 1983, str. 80–81.</ref> Rimljani so Parte običajno prikazovali kot okrutne vojščake, po drugi strani pa tudi kot kulturno prefinjeno ljudstvo. Občudovali so na primer njihovo kuhinjo, kar dokazujejo recepti za pripravo partskih jedi v rimski kuharski knjigi ''[[Apicius]]''.<ref>Kurz 1983, str. 564; Brosius 2006, str. 138.</ref> [[Apolodor Artemidski]] in [[Arijan]] sta napisala zgodovini, ki se osredotočata predvsem na Partijo. Njuni deli sta se ohranili samo v navedkih in povzetkih v drugih Zgodovinah.<ref>Widengren 1983, str. 1261, 1264.</ref> [[Izidor Haraški]], ki je živel v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]], je napisal poročilo o partskih ozemljih, ki je morda nastalo iz partskih vladnih poročil.<ref>Widengren 1983, str. 1264.</ref> Manj obsežni zapisi o prebivalcih in dogodkih v partski zgodovini so tudi v zgodovinah [[Justin (zgodovinar)|Justina]], [[Strabon]]a, [[Diodor Sicilski|Diodorja Sicilskega]], [[Plutarh]]a, [[Kasij Dion|Kasija Diona]], [[Apijan]]a, [[Jožef Flavij|Jožefa Flavija]], [[Plinij Starejši|Plinija Starejšega]] in [[Herodijan (zgodovinar)|Herodijana]].<ref>Widengren 1983, str. 1265–1266.</ref> Del partske zgodovine je možno rekonstruirati tudi iz kitajskih zgodovinskih knjig.<ref name= Widengren_1265>Widengren 1983, str. 1265, 1267.</ref> Zgodnje kitajske ''Zgodovine'' vsebujejo v primerjavi z grškimi in rimskimi bolj objektivne opise Partije,<ref>Brosius 2006, str. 80; Posch 1998, str. 363.</ref> četudi so kitajski kronisti pogosto prepisovali iz starejših virov in je zato težko ugotoviti časovni potek dogodkov.<ref>Posch 1998, str. 358.</ref> Kitajci so Partijo imenovali ''Anhsi'' ([[kitajščina|kitajsko]] 安息), morda po grškem imenu partskega mesta Margianska Antiohija (grško Αντιόχεια της Μαργιανήs)<ref>Watson 1983, str. 541–542.</ref> Ime bi lahko bilo tudi transliteracija imena ustanovitelja cesarstva [[Arsak I.|Arsaka]].<ref>Wang 2007, str. 90.</ref> Med kitajske zgodovinske knjige in avtorje spadajo ''[[Zapisi velikega zgodovinarja]]'' ali ''Zgodovinski zapisi'' (kitajsko 史記, [[pinjin]] Shǐjì), ki jo je leta 109-91 pr. n. št. napisal [[Sima Qian]], ''[[Knjiga Hanov]]'' (kitajsko 漢書, pinjin Qián Hànshū), ki so jo napisali Ban Biao, Ban Gu in Ban Žao, in ''[[Knjiga Poznih Hanov]]'' (kitajsko 後漢書, pinjin Hòu Hànshū), ki jo je napisal Fan Je.<ref>Wang 2007, str. 88.</ref> V omenjenih delih so podatki o selitvah nomadov do prvih vpadov Sakov v Partijo in pomembni politični in geografski podatki.<ref name=Widengren_1265/> V ''Zgodovinskih zapisih'' so v 123. poglavju na primer podatki o diplomatskih izmenjavah in dragocenih darilih [[Mitridat II.|Mitridata II.]] hanskemu dvoru, poljskih pridelkih v Partiji, proizvodnji vina iz grozdja, potujočih trgovcih in značilnostih partskega ozemlja.<ref>Wang 2007, str. 89–90; Brosius 2006, str. 90–91, 122.</ref> Knjiga omenja tudi to, da Parti ''»pišejo vodoravno na usnjene trakove«'', se pravi na [[pergament]].<ref>Brosius 2006, str. 118; Wang 2007, str. 90.</ref> == Vlada in državna uprava == === Centralna oblast in polavtonomni kralji === [[Slika:650521.jpg|thumb|250px|Kovanec elamskega kralja Kamnaskirja III. in njegove žene kraljice Anzaze iz 1. stoletja pr. n. št.]] Partsko cesarstvo je bilo v primerjavi s prejšnjim Ahemenidskim cesarstvom mnogo bolj decentralizirano.<ref>Garthwaite 2005, str. 67–68.</ref> Iz domačih zgodovinskih virov je razvidno, da je bilo ozemlje centralne vlade organizirano podobno kot v Selevkidskem cesarstvu. Obe cesarstvi sta imeli tri organizacijske ravni, v katerih so partske ''marzbān'', ''xšatrap'' in ''dizpat'' ustrezale selevkidski satrapiji, eparhiji in hiparhiji.<ref>Widengren 1983, str. 1263.</ref> Partsko cesarstvo je imelo tudi več podložnih polavtonomnih kraljestev, med katerimi so bile [[Kavkaška Iberija]], [[Armenija]], [[Atropatena]], [[Gordijena]], [[Adijabena]], [[Edesa]], [[Hatra]], [[Mesena]], [[Elam]] in [[Perzis]].<ref>Lukonin 1983, str. 701.</ref> Vladarji odvisnih kraljestev so vladali na svojih ozemljih in kovali svoj denar, ki se je razlikoval od denarja iz cesarskih kovnic.<ref>Lukonin 1983, str. 701; Curtis 2007, str. 19–21.</ref> Partija se je po tem razlikovala od zgodnjega Ahemenidskega cesarstva, v katerem je tudi bilo nekaj delno avtonomnih mestnih držav in celo oddaljenih satrapij, vendar so vse priznavale vrhovno oblast kralja, plačevale davke in mu zagotavljale vojaško pomoč.<ref>Brosius 2006, str. 113–114.</ref> Ob tem je treba poudariti, da so v partskem obdobju [[satrap]]i upravljali samo manjša ozemlja in verjetno imeli manj veljave in vpliva kot njihovi ahemenidski predhodniki.<ref>Brosius 2006, str. 115–116.</ref> V selevkidskem obdobju je polavtonomna oblast lokalnih, pogosto uporniških dinastij, postala samoumevna, kar se je odrazilo tudi v kasnejšem partskem slogu vladanja.<ref>Brosius 2006, str. 114–115.</ref> === Plemstvo === [[Slika:Arm less man edit 3.jpg|thumb|Bronast kip partskega plemiča iz svetišča v Šarmiju v Elamu ob Perzijskem zalivu, sedanji provinci Huzestan v Iranu]] Na čelu partske vlade je bil kralj kraljev. Njegov zakon je bil poligamen, vendar ga je na prestolu običajno nasledil njegov prvorojeni sin.<ref name=Brosius_103> Brosius 2006, str. 103–104.</ref> Partski kralji so se, podobno kot Ptolemeji v Egiptu, poročali tudi s svojimi nečakinjami in morda celo s polsestrami. Kraljica [[Muza Partska]] je bila poročena kar s svojim sinom, kar pa je bil skrajen in osamljen primer.<ref name=Brosius_103/> Brosius je objavil izvleček iz pisma, napisanega v grščini, ki ga je leta 21 n. št. napisal kralj [[Artaban II.]] guvernerju, katerega naslavlja z [[Arhonti|arhontom]], in meščanom Suse. V pismu so omenjeni tudi nekateri najvišji državni položaji: častni prijatelj, telesni stražar in zakladnik. Iz pisma je razvidno, da je kralj lahko nadziral lokalne sodne postopke in postopke za imenovanje visokih funkcionarjev ter interveniral v korist posameznika, če se mu je zdelo potrebno.<ref>Brosius 2006, str. 119.</ref> Dedni plemiški naslovi, dokumentirani med vladanjem prvega sasanidskega kralja Ardaširja, so najverjetneje odraz stanja v partskem obdobju.<ref>Lukonin 1983, str. 699–700.</ref> Plemstvo je bilo rezdeljeno na tri ravni: na najvišji ravni so bili regionalni kralji, neposredno podrejeni kralju kraljev, na drugi so bili plemiči, ki so bili v sorodu s kraljem kraljev samo preko porok, in na tretji poglavarji lokalnih plemen ter vladarji majhnih ozemelj.<ref>Lukonin 1983, str. 700–704.</ref> Do 1. stoletja n. št. je partsko plemstvo dobilo veliko moč in vpliv na imenovanje in odstavljanje arsakidskih kraljev.<ref>Brosius 2006, str. 99–100, 104.</ref> Nekaj plemičev je bilo kraljevih dvornih svetovalcev in visokih duhovnikov.<ref>Brosius 2006, str. 104–105, 117–118.</ref> Od velikih partskih plemiških družin, omenjenih na začetku sasanidskega obdobja, sta v zgodnjih partskih dokumentih izrecno omenjani samo dve: Sureni in Kareni.<ref>Lukonin 1983, str. 704–705.</ref> Zgodovinar [[Plutarh]] omenja, da so bili najvplivnejša plemiška družina Sureni, ki so imeli privilegij kronanja arsakidskih kraljev na slavnostnih kronanjih.<ref>Lukonin 1983, str. 704; Brosius 2006, str. 104.</ref> Nekateri kasnejši arsakidski kralji so trdili, da so potomci Ahemenidov. Njihove trditve so pred kratkim podkrepile ugotovitve, da so v družini morda imeli dedno bolezen nevrofibromatozo, ki je prepoznavna iz opisov njihovega videza in njihovih kovancev.<ref name="neurofibromatosis"/> === Vojska === [[Slika:Zahhak castle stucco 2.JPG|thumb|Partski relief s podobo pešaka, grad Zahhak, Provinca Vzhodni Azerbajdžan, Iran]] Partsko cesarstvo ni imelo stalne vojske, ker je bilo v kriznih trenutkih sposobno zelo hitro rekrutirati svoje vojake.<ref>Brosius 2006, str. 116, 122; Sheldon 2010, str. 231–232.</ref> Majhno stalno vojaško stražo, sestavljeno iz plemičev, podložnikov in najemnikov, je imel samo kralj.<ref name=Kennedy_84>Kennedy 1996, str. 84.</ref> Stalne vojaške posadke so bile v obmejhih trdnjavah. Na partskih napisih so odkrili celo nekaj vojaških naslovov, ki so jih podelili poveljnikom teh trdnjav.<ref name=Kennedy_84/> Vojska se je uporabljala tudi v diplomatske namene: ko je v poznem 2. stoletju pr. n. št. Partijo obiskala kitajska diplomatska delegacija, jo je na vzhodni meji čakalo spremstvo 20.000 konjenikov.<ref>Wang 2007, str. 99–100.</ref> Tako številno spremstvo bi lahko pomenilo tudi pretiravanje in razkazovanje moči. Glavna udarna sila partske vojske so bili težko oklepljeni konjeniki [[katafrakt]]i, ki so imeli oklepljene tudi konje.<ref name=Brosius_120>Brosius 2006, str. 120; Garthwaite 2005, str. 78.</ref> Oboroženi so bili s sulicami za prebijanje sovražnikovih linij ter loki in puščicami.<ref>Brosius 2006, str. 120; Kennedy 1996, str. 84.</ref> Zaradi visokih stroškov za opremo so bili katafrakti predvsem aristokrati, ki so v zameno za svoje vojaške storitve od partskih kraljev zahtevali določeno avtonomijo na lokalni ravni.<ref>Brosius 2006, str. 116–118; Garthwaite 2005, str. 78; Kennedy 1996, str. 84.</ref> V lahki konjenici, oboroženi predvsem z loki, so bili večinoma podložniki. V bitki so bili oblečeni v preproste tunike in hlače.<ref name=Brosius_120/> Oboroženi so bili s sestavljenimi loki in bili sposobni streljati bočno tudi med ježo. Takšna tehnika, imenovana partski strel, je bila zelo učinkovita.<ref>Brosius 2006, str. 120; Garthwaite 2005, str. 78; Kurz 1983, str. 561.</ref> Težka in lahka konjenica sta odigrali ključno vlogo v partski zmagi proti mnogo večji [[Mark Licinij Kras|Krasovi]] vojski v [[Bitka pri Kari|bitki pri Kari]]. Po napadu konjenice je z razpršenimi rimskimi enotami obračunala pehota, sestavljena iz podložnikov in najemnikov.<ref>Brosius 2006, str. 122.</ref> Število prebivalcev Partskega cesarstva in velikost njegove vojske nista poznana. Arheološka izkopavanja so odkrila naselja, ki bi lahko imela precej veliko število prebivalcev in zato tudi veliko število možnih vojakov.<ref name=Kennedy_83>Kennedy 1996, str. 83.</ref> Gosto naseljena središča, na primer tista v Babiloniji, so bila nedvomno privlačna za Rimljane, ker bi se njihova vojska tam lahko preživljala iz lokalnih virov.<ref name=Kennedy_83/> === Denar === Partski denar je bil večinoma [[srebro|srebrn]].<ref>Curtis 2007, str. 9, 11–12, 16.</ref> Standardni denarni enoti sta bili [[drahma]] in [[tetradrahma]], ki sta bili v obtoku po vsem cesarstvu.<ref>Curtis 2007, str. 7–25; Sellwood 1983, str. 279–298.</ref> Arsakidi so imeli kraljeve kovnice v [[Hekatompil]]u, [[Selevkija|Selevkiji]] in [[Ekbatana|Ekbatani]],<ref name=Brosius_103/> zelo verjetno tudi v [[Nisa, Turkmenistan|Nisi]].<ref name=Curtis_8/> Partska drahma je od začetka do propada cesarstva redkokdaj tehtala manj kot 3,5 g in več kot 4,2 g.<ref>Sellwood 1983, str. 280.</ref> Prve partske tetradrahme so se pojavile potem, ko je [[Mitridat I. Partski|Mitridat I.]] osvojil Mezopotamijo. Kovale so se izključno v Selevkiji in tehtale praviloma okoli 16 g.<ref>Sellwood 1983, str. 282.</ref> == Družba in kultura == === Helenizem in oživitev iranstva === [[Slika:ParthianHorseman.jpg|thumb|left|Partski konjenik, Palazzo Madama, Torino]] Četudi so ljudstva na Srednjem vzhodu v helenističnem obdobju na široko privzela grško kulturo Selevkidov, je v partskem obdobju v veri, umetnosti in celo v načinu oblačenja ponovno oživela iranska kultura.<ref>Curtis 2007, str. 14–15; Katouzian 2009, str. 45.</ref> Arsakidski vladarji so se zavedali tako helenističnih kot perzijskih korenin svojega kraljestva, zato so se po perzijskem izročilu naslavljali s »kralj kraljev« ([[Šah (vladar)|šah]]) in obenem zatrjevali, da so prijatelji Grkov (φιλελληνοσ [filhellenos]).<ref>Garthwaite 2005, str. 85; Curtis 2007, str. 14–15.</ref> Beseda »prijatelj Grkov« (ΦΙΛΕΛΛΗΝΟΣ) je bila vse do [[Artaban II.|Artabana II.]] (vladal 128-124 pr. n. št.) izpisana tudi na njihovih kovancih.<ref>Curtis 2007, str. 11.</ref> Prvi partski vladar, ki je na svoje kovance vpeljal partsko pisavo in jezik skupaj s sedaj skoraj nečitljivo grščino,<ref>Garthwaite 2005, str. 80–81; Curtis 2007, str. 21; Schlumberger 1983, str. 1030.</ref> je bil [[Vologas I.]] (vladal 51-78 n. št.). Grški napisi na partskih kovancih so se kljub temu ohranili vse do propada Partskega cesarstva.<ref>Schlumberger 1983, str. 1030.</ref> Grški kulturni vpliv kljub temu ni izginil, saj obstajajo dokazi, da so Arsakidi uživali v [[grško gledališče|grškem gledališču]]. Ko so [[Orod II.|Orodu II.]] (vladal 57-38 pr. n. št.) prinesli glavo rimskega generala [[Mark Licinij Kras|Marka Licinija Krasa]], je skupaj z armenskim kraljem Artavazdom II. ravno gledal predstavo [[Evripid]]ove tragedije ''Bakhe''. Vodja predstave je Krasovo glavo uporabil kot odrski rekvizit namesto umetne Pentejeve glave.<ref>Bivar 1983, str. 56.</ref> [[Slika:ParthianWaterSpoutWithFaceOfIranianMan1-2ndCenturyCE.jpg|thumb|Partski keramični dulec v obliki človeške glave, 1. ali 2. stoletje n. št.]] [[Arsak I.]] je na svojih kovancih upodobljen podobno kot ahemenidski [[satrap]]i. Po mnenju A. Shahbazija se je Arsak ''»namerno razlikoval od portretov na selevkidskih kovancih, da bi poudaril svoje nacionalistične in kraljevske težnje«''. Sam sebe je imenoval ''Kārni'' (avtokrat), kot so se imenovali najvišji ahemenidski generali, na primer [[Kir Mlajši]].<ref name=Shahbazi_525>Shahbazi 1987, str. 525.</ref> V skladu z ahemenidsko tradicijo je dal v steno gore Behistun, tako kot [[Darej I.|Darej I. Perzijski]] (vladal 522-486 pr. n. št.), izklesati kraljeve napise in podobe arsakidskih vladarjev.<ref>Garthwaite 2005, str. 85; Brosius 2006, str. 128–129.</ref> Arsak je poleg tega razglasil, da so Arsakidi potomci [[Artakserks I.|Artakserksa I. Perzijskega]] (vladal 404-358 pr.n. št.), s čimer je želel podkrepiti zakonitost svoje oblasti nad nekdanjimi ahemenidskimi ozemlji.<ref>Lukonin 1983, str. 697.</ref> [[Artaban III.]] (vladal 36-38 n. št.) je enega od svojih sinov imenoval Darej in postavil zahtevo po Kirovi dediščini.<ref name=Shahbazi_525/> Arsakidski kralji so zase izbirali značilna zoroastrska imena in imena iz [[Avesta|Aveste]].<ref>Lukonin 1983, str. 687; Shahbazi 1987, str. 525.</ref> Parti so namesto selevkidskega [[makedonski koledar|makedonskega koledarja]] privzeli [[babilonski koledar]] z imeni iz ahemenidskega [[iranski koledar|iranskega koledarja]].<ref>Duchesne-Guillemin 1983, str. 867–868.</ref> === Vera === [[Slika:ParthianVotiveReliefIranKhuzestan2ndCenturyCE.jpg|thumb|Partski votivni relief iz Huzestana, 2. stoletje n. št.]] Partsko cesarstvo je bilo kulturno in politično raznoliko. Imelo je več verskih sistemov in verovanj, od katerih so bili najbolj razširjeni grški in iranski kulti.<ref name= Katouzian_045>Katouzian 2009, str. 45.</ref> Če odštejemo manjšinske Jude<ref>Neusner 1983, str. 909–923.</ref> in zgodnje kristjane,<ref>Asmussen 1983, str. 924–928.</ref> je bila večina Partov mnogobožnih.<ref name=Brosius_125> Brosius 2006, str. 125.</ref> Grška in iranska božanstva so se pogosto zlila v eno. [[Zevs]] na primer se je pogosto enačil z [[Ahura Mazda|Ahura Mazdo]], [[Had]] z [[Angra Mainju|Angrom Mainjujem]], [[Afrodita]] in [[Hera]] z Anahito, [[Apolon]] z [[Mitra (bog sonca)|Mitro]] in [[Hermes]] s [[Šamaš]]em.<ref>Garthwaite 2005, str. 68, 83–84; Colpe 1983, str. 823; Brosius 2006, str. 125.</ref> Poleg glavnih bogov in boginj so vse etnične skupine in mesta imela še svoja lokalna božanstva.<ref name=Brosius_125/> Iz partske umetnosti je razvidno, da so partski vladarji, tako kot selevkidski,<ref>Duchesne-Guillemin 1983, str. 872–873.</ref> tudi sami nase gledali kot na bogove, zato je bil najbolj razširjen verjetno prav kult vladarja.<ref>Colpe 1983, str. 844.</ref> Obseg arsakidskega podpiranja [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]] je med sodobnimi znanstveniki predmet razprav.<ref>Katouzian 2009, str. 45; Brosius 2006, str. 102–103.</ref> Privrženci zaratustrstva so v nekaterih obdobjih iranske zgodovine opravljali krvava žrtvovanja, ki za nekatere iranske kulte v partskem obdobju niso bila sprejemljiva.<ref name= Katouzian_045/> Kljub temu obstajajo dokazi, da je Vologas I. vzpodbujal prisotnost zaratustrskih duhovnikov na dvoru in podpiral zbiranje zaratustrskih svetih besedil, iz katerih se je kasneje izoblikovala Avesta.<ref>Bivar 1983, str. 85–86; Garthwaite 2005, str. 80–81; Duchesne-Guillemin 1983, str. 867.</ref> Sasanidski dvor je zaratustrstvo sprejel za uradno državno vero.<ref>Garthwaite 2005, str. 67; Asmussen 1983, str. 928, 933–934.</ref> Prerok [[Mani]] (216-276), ki je utemeljil [[manihejstvo]], svojega verskega razodetja ni razglasil vse do leta 228/229. Bivar trdi, da je njegova nova vera vsebovala elemente mandeizma, iranske kozmogonije in celo krščanstva in da nanjo lahko gledamo kot na značilen odraz mešanih verskih doktrin v poznem arsakidskem obdobju, ki jih je sasanidsko zaratustrstvo kmalu odpravilo.<ref>Bivar 1983, str. 97.</ref> Redki arheološki dokazi kažejo tudi na širjenje [[budizem|budizma]] iz [[Kušan]]skega cesarstva.<ref>Emmerick 1983, p. 957.</ref> Iz kitajskih virov je razvidno, da je partski plemič in budistični menih An Šigao v 2. stoletju n. št. kot budistični misijonar odpotoval v Luojang v cesarstvu Han in tam prevedel več budističnih kanonov v [[kitajščina|kitajščino]]. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Hatra (17).jpg|thumb|Banjasto obokan ivan na vhodu v staro Hatro, Irak, zgrajen okoli leta 50]] Partska umetnost se se deli na tri geografsko-zgodovinska obdobja: pravo partsko umetnost, umetnost Iranske planote in umetnost partske Mezopotamije.<ref name=Brosius_127>Brosius 2006, str. 127.</ref> Izvirna partska umetnost, ki so jo odkrili v [[Nisa, Turkmenistan|Mitridatkertu/Nisi]], združuje elemente grške in iranske umetnosti, prilagojene ahemenidskemu in selevkidskemu izročilu. V drugi fazi je partska umetnost našla navdih v ahemenidski umetnosti, kar je opazno na primer na skalnem reliefu [[investitura|investiture]] [[Mitridat II. Partski|Mitridata II.]] na Behistunu.<ref name=Brosius_128>Brosius 2006, str. 128.</ref> Tretja faza se je razvila postopoma po partski osvojitvi Mezopotamije.<ref name=Brosius_128/> [[Slika:Duraeuropa-1-.gif|left|thumb|25opx|Stenska poslikava z motivi iz Esterine knjige v sinagogi v Dura-Europos, zgrajeni leta 245, s portreti, ki jih imata Curtis<ref>Curtis 2007, str. 18.</ref> in Schlumberger<ref>Schlumberger 1983, str. 1052–1053.</ref> za značilno partske]] Običajni motivi iz partskega obdobja so na primer prizori s kraljevih lovov in investiture arsakidskih kraljev.<ref>Brosius 2006, str. 127; Schlumberger 1983, str. 1041–1043.</ref> V te prizore so kasneje začeli vključevati tudi portrete lokalnih vladarjev.<ref name=Brosius_127/> Najpogostejši mediji so bili skalni reliefi, [[freska|freske]] in celo [[grafit]]i.<ref name=Brosius_127/> Na štukaturah in mavčnih stenah se pojavljajo tudi geometrijski in stilizirani rastlinski vzorci. Pogost motiv iz sasanidskega obdobja, boj dveh konjenikov s sulicama, se je v partski umetnosti prvič pojavil na reliefih na Behistunu.<ref>Brosius 2006, str. 129, 132.</ref> Pri portretiranju so Parti v slikarstvu, kiparstvu in na reliefih dajali prednost portretu ''en fáce'', medtem ko so vladarje na kovancih upodabljali v profilu.<ref>Brosius 2006, str. 127; Garthwaite 2005, str. 84; Schlumberger 1983, str. 1049–1050.</ref> Portretiranje ''en fáce'' je bilo poznano že pred tem, vendar so mu Parti dodali veliko svoje inovativnosti.<ref>Schlumberger 1983, str. 1051.</ref> Partska umetnost s prepoznavnim slogom portretiranja se je med temeljitimi kulturnimi in političnimi spremembami, ki jih je s seboj prineslo Sasanidsko cesarstvo,<ref>Schlumberger 1983, str. 1053.</ref> postopoma opustila in izgubila. Partski slog portretiranja se je kljub temu ohranil in tudi po rimski zasedbi cvetel v [[Dura-Europos]]u, kar je razvidno iz stenskih poslikav v mestni [[sinagoga|sinagogi]] iz sredine 3. stoletja, [[tempelj|templju]] in lokalnem [[mitrej]]u.<ref>Curtis 2007, str. 18; Schlumberger 1983, str. 1052–1053.</ref> Partska arhitektura je privzela elemente ahemenidske in grške arhitekture, vendar se je od njiju precej razlikovala. Značilen partski slog se je najprej pojavil v Mithridatkertu/Nisi.<ref name=Brosius_1112>Brosius 2006, str. 111–112.</ref> Značilen primer je Okrogla dvorana v Nisi, ki je podobna helenističnim palačam, vendar se od njih razlikuje po tem, da znotraj kvadratnega prostora vsebuje krog in obok.<ref name=Brosius_1112/> Druge umetnine iz Nise, na primer kipi iz marmorja in prizori, izrezljani na ritonih iz slonove kosti, so nedvomno nastali pod vplivom grške umetnosti.<ref>Brosius 2006, str. 111–112, 127–128; Schlumberger 1983, str. 1037–1041.</ref> Značilna oblika partske arhitekture je [[ivan]], na eni strani odprta sprejemna dvorana,<ref name=Garthwaite_84>Garthwaite 2005, str. 84; Brosius 2006, str. 128; Schlumberger 1983, str. 1049.</ref> v kateri je helenistične stebre, ki so nosili streho, zamenjal sodčast obok.<ref name=Brosius_128/> Ivan je bil poznan že pred ahemenidskim obdobjem, vendar samo v manjših in podzemskih zgradbah, Parti pa so ga dodelali do veličastnih razsežnosti.<ref name=Garthwaite_84/> Najzgodnejši partski ivani so bili zgrajeni v [[Selevkija|Selevkiji]] v zgodnjem 1. stoletju n. št.<ref name=Brosius_128/> Mogočni ivani v partskem slogu so pogosti tudi v strarodavnih templjih v [[Hatra|Hatri]],<ref name=Brosius_1345> Brosius 2006, str. 134–135.</ref> kjer ima največi obok razpon loka 15 metrov.<ref>Schlumberger 1983 str. 1049.</ref> === Oblačila in oblačenje === [[Slika:YoungManWithParthianCostume.jpg|thumb|left|Kip mladeniča v partski opravi; stela iz Palmire, zgodnje 3. stoletje]] Značilno opravo partskega konjenika so sestavljali suknjič, tunika z izrezom v obliki črke V, speta s pasom, ohlapne zgubane hlače s podvezami in trak za spenjanje las.<ref>Brosius 2006, str. 132–134-</ref> Način oblačenja partskih vladarjev do sredine 1. stoletja pr. n. št. je pogosto razviden z njihovih kovancev.<ref>Curtis 2007, str. 16</ref> Partska oblačila so prepoznavna tudi na kipih, ki so jih odkrili med izkopavanji v Hatri v severozahodnem Iranu. Mednje sodi značilna srajca ''qamis'' v kombinaciji s hlačami iz finih dekorativnih tkanin.<ref>Bivar 1983, str. 91–92.</ref> Aristokratska elita v Hatri je nosila kratko pristrižene pričeske, pokrivala in s trakom prevezane tunike, kakršne so nosili na arsakidskem dvoru.<ref name=Brosius_1345/> Dolge hlače so nosili celo arsakidski kralji, kar je razvidno iz njihovih podob na kovancih.<ref>Curtis 2007, str. 15.</ref> Partski hlačni kostim in slog portretiranja so privzeli tudi Palmirci v Siriji.<ref>Curtis 2007, str. 17.</ref> Premožne ženske so preko oprijetih spodnjih oblačil nosile ohlapna zgornja oblačila z dolgimi rokavi, ogrlice, zapestnice in pokrivala, okrašena z dragulji.<ref>Brosius 2006, str. 108, 134–135.</ref> Večkrat preganjena oblačila so bila na rami speta z broško.<ref name=Brosius_1345/> Na glavi so nosile tudi zgubane in zadaj spete tančice.<ref name=Brosius_1345/> S kovancev partskih kraljev je razvidno, da so se pričeske s časom spreminjale. Na najstarejših arsakidskih kovancih kralji nosijo mehke kape z do lic visečimi podaljški, imenovane ''bašlik'' (grško ''kyrbasia'').<ref>Brosius 2006, str. 101.</ref> Kape so se verjetno zgledovale po satrapskih pokrivalih iz ahemenidskega obdobja in koničastih klobukih na ahemenidskih reliefih v Behistunu in Perzepolisu.<ref>Curtis 2007, str. 8; Sellwood 1983, str. 279–280.</ref> [[Mitridat I. Partski|Mitridat I.]] (vladal 171-138 pr. n. št.) na svojih prvih kovancih še nosi mehko kapo, na kovancih iz druge polovice svojega vladanja pa kot prvi partski vladar nosi helenistični kraljevski diadem.<ref>Brosius 2006, str. 101–102; Curtis 2007, str. 9.</ref> [[Mitridat II. Partski|Mitridat II.]] (vladal 123-88 pr. n. št.) je bil prvi vladar, ki je nosil partsko [[tiara|tiaro]], okrašeno z biseri in dragulji, in pričesko, kakršne so nosili pozni partski in sasanidski monarhi.<ref>Brosius 2006, str. 101–102; Curtis 2007, str. 15.</ref> === Pisava in književnost === Na partskem dvoru so poezijo iz ljudskega izročila ob glasbeni spremljavi recitirali dvorni [[menestrel]]i (gōsāni, bardi, grško μενεστρέλοι [menestreloi]). Njihove zgodbe v verzih so začeli zapisovati šele v poznem sasanidskem obdobju.<ref>Brosius 2006, str. 106.</ref> Med njimi ni nobene, ki bi bila napisana v partskem jeziku.<ref>Boyce 1983, str. 1151.</ref> Kljub temu obstaja domneva, da v partsko ustno izročilo spadata romantična pripovedka ''[[Vis in Ramin]]'' in epski ciklus dinastije Kajanijan, ki sta bila zapisana mnogo kasneje.<ref>Boyce 1983, str. 1158–1159.</ref> Partski kralji so kljub temu, da svojega izročila na žalost niso zapisovali, dobro poznali in spoštovali grško književnost.<ref>Boyce 1983, str. 1154–1155; Kennedy 1996, str. 74.</ref> == Seznam partskih kraljev == {{Glavni|Seznam perzijskih kraljev}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{refbegin|colwidth=30em}} * J. An (2002), ''When Glass Was Treasured in China'' v A.L. Juliano, J.A. Lerner, ''Silk Road Studies: Nomads, Traders, and Holy Men Along China's Silk Road'', '''7''', Turnhout, Brepols Publishers, ISBN 2-503-52178-9, str. 79–94. * J.P. Asmussen (1983), ''Christians in Iran'', Cambridge History of Iran, '''3.2''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 924–948. * E.J. Bickerman (1983), ''The Seleucid Period'', Cambridge History of Iran, '''3.1''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X. str. 3–20. * A.D.H. Bivar (1983), The Political History of Iran Under the Arsacids, Cambridge History of Iran, '''3.1''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 21–99. * A.D.H. Bivar (2007), ''Gondophares and the Indo-Parthians'', The Age of the Parthians: The Ideas of Iran, '''2''', London & New York, I.B. Tauris & Co Ltd. v sodelovanju z London Middle East Institute v SOAS and the British Museum, ISBN 978-1-84511-406-0, str. 26–36. * M. Boyce (1983), ''Parthian Writings and Literature'', Cambridge History of Iran, '''3.2''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 1151–1165. * M. Brosius (2006), ''The Persians: An Introduction'', London & New York, Routledge, ISBN 0-415-32089-5. * C. Colpe (1983), ''Development of Religious Thought'', Cambridge History of Iran, '''3.2''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 819–865. * V.S. Curtis (2007), ''The Iranian Revival in the Parthian Period'', The Age of the Parthians: The Ideas of Iran, '''2''', London & New York, I.B. Tauris & Co Ltd. v sodelovanju z London Middle East Institute v SOAS and the British Museum, ISBN 978-1-84511-406-0. str. 7–25. * R. de Crespigny (2007), ''A Biographical Dictionary of Later Han to the Three Kingdoms (23–220 AD)'', Leiden, Koninklijke Brill, ISBN 90-04-15605-4. * P. Demiéville (1986), ''Philosophy and religion from Han to Sui'', Cambridge History of China: the Ch'in and Han Empires, 221 B.C. – A.D. 220, 1, Cambridge University Press, ISBN 0-521-24327-0, str. 808–872. * J. Duchesne-Guillemin (1983), ''Zoroastrian religion'', Cambridge History of Iran, '''3.2''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 866–908. * P.B. Ebrey (1999), ''The Cambridge Illustrated History of China'', Cambridge, Cambridge University Press, ISBN 0-521-66991-X. * R.E. Emmerick (1983), ''Buddhism Among Iranian Peoples'', Cambridge History of Iran, '''3.2''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 949–964. * R.N. Frye 1983), ''The Political History of Iran Under the Sasanians'', Cambridge History of Iran, '''3.1''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 116–180. * G.R. Garthwaite (2005), ''The Persians'', Oxford & Carlton, Blackwell Publishing, Ltd., ISBN 1-55786-860-3. * H. Katouzian (2009), ''The Persians: Ancient, Medieval, and Modern Iran'', New Haven & London, Yale University Press, ISBN 978-0-300-12118-6. * D. Kennedy (1996), ''Parthia and Rome: eastern perspectives'', The Roman Army in the East, Ann Arbor, Cushing Malloy Inc., Journal of Roman Archaeology: Supplementary Series Number Eighteen, ISBN 1-887829-18-0, str. 67–90. * O. Kurz (1983), ''Cultural Relations Between Parthia and Rome'', Cambridge History of Iran, '''3.1''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 559–567. * C.S. Lightfoot (1990), ''Trajan's Parthian War and the Fourth-Century Perspective'', The Journal of Roman Studies, '''80''', str. 115–126. * V.G. Lukonin (1983), ''Political, Social and Administrative Institutions: Taxes and Trade'', Cambridge History of Iran, '''3.2''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 681–746. * T. Mommsen (2004), ''The Provinces of the Roman Empire: From Caesar to Diocletian'', '''2''', Piscataway (New Jersey), Gorgias Press, ISBN 1-59333-026-X. * W.S. Morton, L.M. Charlton (2005), ''China: Its History and Culture'', New York, McGraw-Hill, ISBN 0-07-141279-4. * J. Neusner (1983), ''Jews in Iran'', Cambridge History of Iran, '''3.2''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 909–923. * W. Posch (1998), ''Chinesische Quellen zu den Parthern'' v J. Weisehöfer, ''Das Partherreich und seine Zeugnisse'', Zeitschrift für alte Geschichte, '''122''', Stuttgart, Franz Steiner, str. 355–364. * D. Schlumberger (1983), ''Parthian Art'', Cambridge History of Iran, '''3.2''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 1027–1054. * D. Sellwood (1983), ''Parthian Coins'', History of Iran, '''3.1''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 279–298. * S.A. Shahbazi (1987), ''Arsacids. I. Origin'', Encyclopaedia Iranica, '''2''', str. 255. * R.M. Sheldon (2010), ''Rome's Wars in Parthia: Blood in the Sand'', London & Portland, Valentine Mitchell, ISBN 978-0-85303-981-5. * E. Strugnell (2006), ''Ventidius' Parthian War: Rome's Forgotten Eastern Triumph'', Acta Antiqua, '''46''' (3), str. 239–252. * R. Syme (1939), ''The Roman Revolution'', Oxford, Oxford University Press, ISBN 0-19-280320-4. * L. Torday (1997), ''Mounted Archers: The Beginnings of Central Asian History'', Durham, The Durham Academic Press, ISBN 1-900838-03-6. * T. Wang (2007), ''Parthia in China: a Re-examination of the Historical Records'' v V.S. Curtis in S. Stewart, ''The Age of the Parthians: The Ideas of Iran'', '''2''', London & New York, I.B. Tauris & Co Ltd. v sodelovanju z London Middle East Institute na SOAS and the British Museum, ISBN 978-1-84511-406-0, str. 87–104. * K.H. Waters (1974), ''The Reign of Trajan'', VII. del: ''Trajanic Wars and Frontiers. The Danube and the East'', Aufstieg und Niedergang der römischen Welt. Principat. II.2, Berlin, Walter de Gruyter, str. 415–427. * W. Watson (1983), ''Iran and China'', Cambridge History of Iran, '''3.1''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 537–558. * G. Widengren (1983), ''Sources of Parthian and Sasanian History'', Cambridge History of Iran, '''3.2''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 1261–1283. * F. Wood (2002), ''The Silk Road: Two Thousand Years in the Heart of Asia'', Berkeley & Los Angeles, University of California Press, ISBN 0-520-24340-4. * E. Yarshater (1983), ''Iranian National History'', Cambridge History of Iran, '''3.1''', London & New York, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20092-X, str. 359–480. * Ying-shih Yü (1986), ''Han Foreign Relations'', Cambridge History of China: the Ch'in and Han Empires, 221 B.C. – A.D. 220, '''1''', Cambridge, Cambridge University Press, ISBN 0-521-24327-0, str. 377–462. * G. Zhang (2002), ''The Role of the Sogdians as Translators of Buddhist Texts'' v A.L. Juliano in J.A. Lerner, ''Silk Road Studies: Nomads, Traders, and Holy Men Along China's Silk Road'', '''7''', Turnhout, Brepols Publishers, ISBN 2-503-52178-9, str. 75–78. {{refend}} == Zunanje povezave == * Iran Chamber Society, Zgodovina Irana: [http://www.iranchamber.com/history/parthians/parthians.php Partsko cesarstvo] * Iran Chamber Society, Zgodovina Irana: [http://www.iranchamber.com/art/articles/art_of_parthians.php Partska umetnost] * Iran Chamber Society, Zgodovina Irana: [http://www.iranchamber.com/history/parthians/parthian_army.php Partska vojska] * [http://www.parthia.com/ Parthia.com] - Partsko cesarstvo (zgodovina, geografija, denar, umetnost in kultura, viri) {{zvezdica}} [[Kategorija:Partsko cesarstvo|*]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Zgodovina Iraka]] [[Kategorija:Zgodovina Sirije]] [[Kategorija:Zgodovina Pakistana]] [[Kategorija:Zgodovina Afganistana]] [[Kategorija:Zgodovina Turkmenistana]] {{normativna kontrola}} {{Predloga:Iranska zgodovina}} 7t1uhgyrpz85cg7xbpsmy0enxpgiefe 0 349567 6744977 6559492 2026-08-31T10:13:01Z Florentina Veršič 146476 /* Marijino prikazanje in druga cerkev */ 6744977 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika Kraljice Svetogorske | fullname = | image = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = Bazilika Kraljice Svetogorske, Sveta Gora | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = right | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | location = [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveta Marija]] | side altars = | relics = | status = [[bazilika]] <small>(19. november 1906)</small><br>[[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = [http://svetagora.si/ Svetagora.si] | former name = | bull date = | founded date = 1541–1544 | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = | bells = 3 in 5 za bitja ur | bell weight = | parish = [[Župnija Solkan|Solkan]] | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Sveta Gora nad Novo Gorico - bazilika Kraljice Svetogorske | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 28. avgust 1985 | refšt = 4016 | lokacija = | občina = Nova Gorica }} }} '''Bazilika Kraljice Svetogorske''', na [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveti Gori]] pri [[Nova Gorica|Novi Gorici]] je [[bazilika]] ter [[podružnična cerkev]] [[Župnija Solkan|Župnije Solkan]]. Služi tudi kot samostanska cerkev [[frančiškani|frančiškanskega]] [[samostan Sveta Gora|samostana Sveta Gora]]. V okviru samostana deluje Duhovno izobraževalno središče TAU, ki ponuja možnost za duhovne vaje in pomoč družinam, zakoncem in mladim v stiski. Bazilika je ena najpomembnejših božjepotnih krajev v Sloveniji. == Zgodovina == === Prvotna cerkev === O prvotni cerkvi je ohranjena darilna listina, s katero je goriški grof [[Majnhard (goriški grof)|Majnhard]] dne 19. maja 1368 podaril nekemu podložniku zemljišče ''pod goro Naše Gospe pri Solkanu''. Listino hrani [[Dunajski državni arhiv]]. Druga listina nosi datum 14. avgust 1376 in sporoča, da je [[Ulrik iz Germogliana]] zapustil ''cerkvi svete Marije na gori blizu Gorice'' srebrn [[kelih]]. To Marijino svetišče so leta [[1496]] porušili Turki. === Marijino prikazanje in druga cerkev === [[Slika:Postcard of Sveta Gora 1915.jpg|thumb|left|250px|Cerkev v ruševinah leta 1915]] Z nastankom druge cerkve in tudi romarske poti se je med ljudmi ohranila naslednja zgodba. Leta 1539 se je dvanajstletni pastrici [[Urška Ferligoj|Urški Ferligoj]] iz [[Grgar]]ja, ki je na Skalnici pasla ovce, prikazala [[Sveta Marija|Marija]] z [[Jezus Kristus|Jezusom]] in ji naročila: »''Povej ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi''«. Preprosti ljudje so Urškini zgodbi hitro verjeli, predstavniki oblasti pa ne, zato so jo zaprli v ječo. Med starimi Solkanci je bilo še pred kratkim živo izročilo, da je bila Urška zaprta v stari graščini imenovani [[palas]].<ref>[http://www.solkan.net/turizem/30 Palač, Solkan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130316013245/http://www.solkan.net/turizem/30 |date=2013-03-16 }}.</ref> Urško je po izročilu Marija trikrat čudežno rešila iz ječe in že dve leti po prikazovanju so začeli na Skalnici zidati novo cerkev. Cerkev je bila posvečena 12. oktobra 1544. Tega leta je [[oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] [[Marino Grimani]] podaril cerkvi njeno največjo umetnino, slavno Marijino podobo. Od leta 1565 so cerkev upravljali [[frančiškani]]. Tudi cerkev, ki so jo zgradili po Urškinem naročilu, je čakala težka usoda: na ukaz cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki je imel ljudsko pobožnost za vraževerje, so jo leta 1785/86 oplenili in skoraj do tal porušili. Za silo so jo obnovili osem let pozneje - takrat se je vanjov tudi lahko vrnila slavna Marijina podoba imenovana ''Svetogorska Kraljica''. Cerkev je bila povzdignjena v [[bazilika|baziliko]] 16. novembra 1906. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so Svetogorsko Kraljico prenesli v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Leta 1915 so baziliko uničile italijanske granate. Cerkev je bila porušena, prav tako tudi vse stavbe okrog nje. Za povojno obnovo je poskrbel goriški nadškof Frančišek Sedej in po načrtih arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] so pozidali romarski dom, v katerem so uredili začasno kapelo ter prostore za brate frančiškane. Po [[Rapalska pogodba|rapalski pogodbi]] je pripadlo ozemlje Italiji in po posredovanju Vatikana so prišli na Sveto Goro italijanski frančiškani iz Trenta, ki so v letih od 1924 do 1928 zgradili samostan in novo cerkev po vzoru oglejske bazilike in po načrtu goriškega arhitekta Silvana Bariča, posvetil pa jo je videmski nadškof Giuseppe Nogara leta 1932. Italijani so bili na Gori nastanjeni do prihoda Nemcev. Zaradi varnosti so leta 1943 odnesli milostno podobo na Kostanjevico pri Gorici, nato v Gorico, kjer je bila iz strahu pred komunisti ponoči leta 1947 »ukradena«. Leta 1949 so jo odkrili v Vatikanu (p. Gracijan Heric) in vrnili (p. Hugo Bren) slovenskim frančiškanom. Zaradi poškodb so podobo prenesli z lesa na platno in jo končno leta 1951 vrnili na Sveto Goro.<ref>[https://svetagora.si/zgodovina-svete-gore/ Zgodovina Svete gore]</ref> Sveta Gora je bila v vojnem metežu čudežno rešena 29. aprila 1945, ko so nad njo že prihajali partizanski bombniki, da bi uničili nemško postojanko. Naenkrat je nastala taka megla, da so bombniki zgrešili cilj; Nemci so se umaknili, Sveta Gora pa je bila rešena. Milostno podobo so na Sveto Goro vrnili 8. aprila 1951 v mogočni procesiji, ki se je je udeležilo 15.000 ljudi. Po drugi svetovni vojni so se na Sveto Goro vrnili slovenski frančiškani. === Današnja bazilika === V letih 1920 - 1932 so na istem mestu postavili novo veličastno [[cerkev (zgradba)|cerkev]], ki ima na pročelju napis ''Ego autem steti in montem sicut prius'' (''Jaz pa sem stala na gori kakor prej'').<ref>{{navedi knjigo |author=Petrič, Franci |year=2008 |title=Slovenske božje poti |publisher=Založba Družina, Ljubljana |isbn=978-961-222-692-3 |cobiss=240604416 |pages=}}</ref><ref>[[Zora Piščanc]], ''Pastirica Urška'', Ognjišče, Koper 1981, {{COBISS|ID=19598080}}.</ref> V prezbiteriju so levo papeški grb, ''Gospodovo oznanjenje'' in ''sv. Barbara'', desno pa frančiškanski grb in ''Marijino vnebovzetje''. Na koru so Brezmadežna, blaženi Duns Skot in papež Pij IX., ki je leta 1854 razglasil dogmo o brezmadežnem spočetju Device Marije. V kapeli nadangela Mihaela je oltar s sliko nadangela Mihaela, ki ga je upodobil akademski slikar Rudi Pergar in grobnica kardinala [[Jakob Missia|Jakoba Missie]]. Kapela prikazanja za glavnim oltarjem je bila v svetem letu 2000 prenovljena po načrtih arhitekta Danila Fürsta, zadnjega Plečnikovega učenca. [[Frančišek Borgia Sedej]] (goriški knezo-nadškof je pokopan v kripti za glavnim oltarjem), [[Mihael Toroš]] (apostolski administrator [[škofija Poreč-Pulj|škofij Poreč-Pulj]], Gorica (del) ter Trst-Koper (del) je pokopan v kripti za glavnim oltarjem)<ref>[http://svetagora.si/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=29 Zgodovina Svete Gore], Svetagora.si, pridobljeno 22. september 2014.</ref> ter [[Metod Pirih]] ([[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|koprski škof]]; pokopan v kripti za glavnim oltarjem). [[vitraj|Vitraže]] je po načrtu beneškega profesorja Corrompaia leta 1939 izdelalo podjetje G. Parisi v Trentu v Italiji. V stranskih oltarjih levo sta sv. Frančišek Asiški in sv. Anton Padovanski. [[Križev pot]] je bil prinesen iz porušene frančiškanske cerkve v Brežicah. Votivne podobe, ki krasijo baziliko, so darila romarjev, ki so bili uslišani na priprošnjo svetogorske Kraljice. [[Zvonik]], visok 50 metrov, ima štiri [[zvon]]ove (najtežji ima 4335 kg) in pet malih zvonov, ki naznanjajo uro. V samostanu sta knjižnica (starejše knjige so po ukinitvi božje poti leta 1786 prenesli v Frančiškanski samostan v Gorico, leta 1811 pa v bivališče frančiškanov na Kostanjevico nad Gorico) in noviciat za frančiškane, od leta 1996 pa tudi Marijanski muzej (v njem so votivne podobe, ostanki porušene bazilike, podobice, fotografije, listine). Frančiškov hrib, na katerem stoji kip sv. Frančiška Asiškega, je lepa razgledna točka. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam romarskih središč v Sloveniji|Seznam osrednjih romarskih središč v Sloveniji]] * [[Bazilika]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Assumption of Mary Basilica, Sveta Gora}} * [http://svetagora.si/ Svetagora.si] * [http://www.franciskani.si/?page_id=171 Franciskani.si] * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/sveta_gora.html Kam.si] * [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/povezovalna_pot_treh_svetisc.html Kam.si], Povezovalna pot treh svetišč {{Bazilike v Sloveniji}} {{Škofijska romarska središča v Sloveniji}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Marija Pomagaj, Brezje]] [[Kategorija:Bazilike v Sloveniji]] [[Kategorija:Sveta Gora, Nova Gorica]] [[Kategorija:Marijina prikazovanja]] {{Škofija Koper}} {{normativna kontrola}} gse0ug9mkp5k9t290lk3s1fcwsiyq8b 0 352596 6744695 6609892 2026-08-30T15:38:42Z Erardo Galbi 166658 6744695 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Nan Madol | native_name = | native_language = | image = <!-- WD --> | caption = Nan Madol | type = | locmapin = Federativne države Mikronezije |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Temwen]], [[Federativne države Mikronezije]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = World Heritage Site | designation1_offname = Nan Madol: Ceremonial Centre of Eastern Micronesia | designation1_date = 2016 <small>(40. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = i, iii, iv, vi | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1503 1503] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Azija in Pacifik | designation2 = National Register of Historic Places | designation2_offname = | designation2_date = 19. december 1974 | designation2_number = 74002226<ref name="nris">{{NRISref|2007a}}</ref> | designation3 = National Historic Landmark District | designation3_offname = | designation3_date = 16. september 1985<ref name="nhlsum">{{navedi splet|url=http://tps.cr.nps.gov/nhl/detail.cfm?ResourceId=1512&ResourceType=Site|title=Nan Madol|accessdate=2007-06-28|work=National Historic Landmark summary listing|publisher=National Park Service|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511180422/http://tps.cr.nps.gov/nhl/detail.cfm?ResourceId=1512&ResourceType=Site|url-status=dead}}</ref> | designation3_number = | designation4 = | designation4_offname = | designation4_date = | designation4_number = | designation5 = | designation5_offname = | designation5_date = | designation5_number = }} '''Nan Madol''' je arheološko najdišče, ki se nahaja v zahodnem [[Tihi ocean|Tihem ocean]]u na [[Karolinsko otočje|Karolinskem otočju]], v državici Pohnpei, ki je del [[Federativne države Mikronezije|Federativnih držav Mikronezije]]. Stoji na otočku [[Temwen]] ob vzhodni obali otoka [[Pohnpei]], približno do leta 1628 pa je bilo glavno mesto dinastije [[Saudeleurji|Saudeleurjev]].<ref name=Ayres>[http://www.uoregon.edu/~wsayres/pohnpei/NanMadol.html Nan Madol, Madolenihmw, Pohnpei] William Ayres, Department of Anthropology University Of Oregon, pridobljeno 26.09.2007.</ref><ref>Dinastija Saudeleurjev je vladala okrog 500 let (Hanlon, D., 1988). Po legendi je do njihovega zatona prišlo v 16. stoletju (Ross Cordy , 1993), po mnenju arheologov pa okrog leta 1628 (William N., Morgan (1988).</ref> Mesto je sestavljala vrsta malih umetnih otokov, ki so med seboj povezani z omrežjem vodnih kanalov.<ref name=Ayres/> Najdišče s svojimi kamnitimi zidovi obsega približno 1,5&nbsp;km dolžine in 0,5&nbsp;km širine, s skoraj stotimi umetnimi otočki, kjer so [[korale|koralne]] ploščadi zapolnili s kamni.<ref name="DZS">''Ohranjeni zakladi človeštva'', DZS (1997). Str 230-231.</ref> Ime Nan Madol pomeni »vmesni prostor«, kar označuje vodne kanale, ki prepredajo ruševine. Po mnenju Gene Ashby naj bi bilo prvotno ime naselja »Soun Nan-leng« (Nebeški greben).<ref>Ashby, Gene; ''Pohnpei, An Island Argosy'; Publisher: Rainy Day Pr West; Revised edition (June 1987); ISBN 0-931742-14-5; ISBN 978-0-931742-14-9''</ref> Pogosto ga imenujejo tudi [[Benetke]] Tihega oceana.<ref name="DZS"/> ==Zgodovina== [[Slika:Map FM-Nan Madol.PNG|thumb|levo|250px|Tloris Nan Madola]] Nan Madol je bilo obredno in politično središče dinastije [[Dinastija Saudeleur|Saudeleur]], ki je vse do leta 1628 vladala približno 25.000 ljudem na otoku Pohnpei.<ref name=Ayres/> Nan Madol leži med glavnim otokom in otokom [[Temwen]], to območje pa je bilo že stoletja poprej prizorišče človeških aktivnosti. V 8. ali 9. stoletju so tod pričeli graditi umetne otočke, značilna [[megaliti|megalitska]] gradnja pa se je verjetno pojavila šele v 12. ali 13. stoletju in je povezana z nastopom legendarne dinastije Saudeleur.<ref name="DZS"/> Po izročilu na otoku Pohnpei naj bi Nan Madol ustvarili graditelji kompleksa Leluh ob otoku [[Kosrae]], kjer so bile v uporabi ogromne kanite stavbe. Del graditeljev naj bi se z otoka Kosrae preselil na Pohnpei, kjer so razvili še naprednejše oblike gradnje. Dejansko na otoku Leluh najdemo podobne bazaltne zgradbe in umetne otoke, Leluh pa je z nasipom povezan tud z otokom Kosrae.<ref name="DZS"/> Toda radiokarbonske analize kažejo, da je Nan Madol začel nastajati dve stoletji pred Leluhom.<ref name="Morgan2"/> Podobnost med kompleksoma Leluh in Nan Madol je v tem, da je namen gradnje ločenega mesta verjetno ločitev plemstva od običajnih ljudi. Legenda pravi, da sta čarovnika dvojčka Olisihpa in Olosohpa iz mitološkega Zahodnega Kataua (ali Kanamwaysoja) zgradila mesto. Brata sta v velikem kanuju iskala mesto, kjer bi postavila oltar na čast bogu poljedelstva Nahnisohnu Sahpwu. Uspelo jima je postaviti oltar v bližini otoka Temwen. Po izročilu sta brata kamnite klade s čarobnimi močmi prenašala po zraku s pomočjo letečega zmaja.<ref>O dvojčkih Olosohpi in Olosihpi glej npr. v: Fields, Jack, Fields Dorothy (1972): ''South Pacific.'' Kodansha International, 1. dec. 1972. Str. 111.</ref> Ko je Olisihpa umrl zaradi starosti, je Olosohpa postal prednik dinastije Saudeleur.<ref>Hanlon navaja različne tradicije, po katerih naj bi bilo v dinastiji Saudeleur po osem do šestnajst vladarjev. Glej v: Hanlon, David L (1988).</ref> Kaj se je na koncu zgodilo z bajeslovno dinastijo Saudeleur, ni znano. Legende govorijo o posegu nevihtnega boga,<ref name="DZS"/> po drugih namigih pa naj bi to dinastijo uničili vojščaki, ki so prišli iz jugovzhodne smeri z otoka Kosrae.<ref name="DZS"/> Bojevnike naj bi vodil vojskovodja Isokelekel, ki naj bi prav tako vladal v Nan Madolu, njegovi nasledniki pa naj bi naselbino opustili.<ref name=PlaceNames>{{navedi knjigo|title=Place Names of Pohnpei Island: Including And (Ant) and Pakin Atolls |first1=Tom |last1=Panholzer |first2=Mauricio |last2=Rufino |publisher=Bess Press |year=2003 |isbn=1-57306-166-2 |pages=xiii, 21, 22, 25, 38, 48, 56, 63, 71. 72, 74, 104 |url=http://books.google.com/books?id=h2EWUggiuQIC |accessdate=31.12.2011}}</ref><ref name=Native>{{navedi knjigo|title=The Native Polity of Ponape |volume=10 |series=Contributions to Anthropology |first=Saul H |last=Riesenberg |publisher=Smithsonian Institution Press |year=1968 |pages=38, 51 |url=http://books.google.com/books?id=JV-0AAAAIAAJ |accessdate=1.1.2012}}</ref><ref name=Joseph>{{navedi knjigo|title=The Lost Civilization of Lemuria: The Rise and Fall of the World's Oldest Culture |first=Frank |last=Joseph |publisher=Inner Traditions / Bear & Co |year=2006 |isbn=1-59143-060-7 |pages=21, |url=http://books.google.com/books?id=9tCybZagbqkC |accessdate=1.1.2012}}</ref><ref name=Goodenough>{{navedi knjigo|title=Under Heaven's Brow: Pre-Christian Religious Tradition in Chuuk |volume=246 |series=Memoirs of the American Philosophical Society |first=Ward Hunt |last=Goodenough |publisher=American Philosophical Society |year=2002 |isbn=0-87169-246-5 |page=293 |url=http://books.google.com/books?id=iOktNiIoMHAC |accessdate=1.1.2012}}</ref> ==Značilnosti Nan Madola== [[Slika:Nan Madol 5.jpg|thumb|right|250px]] [[Slika:NanMadol1.jpg|thumb|right|250px]] [[Image:NanMadol2.jpg|thumb|right|250px]] Arheološko najdišče se razteza na površini več kot 18&nbsp;km² in vključuje kamnito [[arhitektura|arhitekturo]] na [[koralni greben|koralnem grebenu]] ob otoku Temwen, mnoge umetne otočke ter bližnjo obalo otoka Pohnpei. Sama naselbina z znamenitimi kamnitimi zidovi se je raztezala približno 1.5&nbsp;km v dolžino in 0.5&nbsp;km v širino in je obsegala skoraj 100 umetnih otočkov, ki so nastali z zapolnitvijo koralnih ploščadi, vmes pa so graditelji pustili vodne kanale. [[Karbonska datacija]] kaže, da so Nan Madol pričeli graditi okoli 1.200 n. št., ljudje pa so morda živeli tod že okrog 200 pr. n. št. Pri gradnji so uporabljali črni [[bazalt]], ki so tovorili z otoka Pohnpei, ne da bi ga pri tem lomili.<ref name="DZS"/> Gradnja naselbine je verjetno trajala okrog 300 let.<ref name="DZS"/> Otočki so bili kvadratne oblike.<ref name="Morgan2">Morgan, William N. (1988). ''Prehistoric architecture in Micronesia.'' University of Texas Press. Str. 85.</ref> V mestu je bilo posebno severovzhodno območje grobnic z 58 otoki. Nekateri otoki so bili namenjeni posebnim dejavnostim - npr. pripravi [[hrana|hrane]], izgradnji kanujev, pridelavi [[kokosovo olje|kokosovega olja]].<ref name="Morgan2"/> Umetni otočki so imeli ob bregovih zidove, ki so segali tudi 9,1 metrov v višino.<ref name="DZS"/> V mestecu ni izvora [[pitna voda|pitne vode]] ali hrane - vodo so zaradi tega morali zbirati, ali pa jo skupaj s hrano na plovilih pripeljati iz glavnega otoka<ref name=Morgan>{{navedi knjigo|title=Prehistoric Architecture in Micronesia |first=William N |last=Morgan |publisher=University of Texas Press |year=1988 |isbn=0-292-76506-1 |pages=60, 63, 76, 85 |url=http://books.google.com/books?id=B3Z-aH7govUC |accessdate=31.12.2011}}</ref><ref name=Hanlon>{{navedi knjigo|title=Upon a Stone Altar: A History of the Island of Pohnpei to 1890 |volume=5 |series=Pacific Islands Monograph |first=David L |last=Hanlon |publisher=University of Hawaii Press |year=1988 |isbn=0-8248-1124-0 |pages=13–25 |url=http://books.google.com/books?id=OzgF5vZByVoC |accessdate=1.1.2012}}</ref><ref name=Ballinger>{{navedi knjigo|title=Lost City of Stone: The Story of Nan Madol, the "Atlantis" of the Pacific |first=Bill Sanborn |last=Ballinger |publisher=Simon and Schuster |year=1978 |isbn=0-671-24030-7 |pages=45–8 |url=http://books.google.com/books?id=l6oSAQAAIAAJ |accessdate=31.12.2011}}</ref> Nan Madol je bila posebna naselbina, namenjena družbeni eliti otoka. Mestece je imelo 500 do 1.000 prebivalcev, kljub eliti pa je večino prebivalstva bila običajnih otočanov. Vladarji so mestece uporabljali tudi za nadzor svojih nasprotnikov, ki so jih prisilili živeti v naselbini. Mesto je bilo zelo pomembno versko središče, kjer so med drugim častili nevihtnega boga in sveto jeguljo.<ref name="DZS"/> == Vpliv Nan Madola na umetnost== Nan Madol je vplival predvsem na nastanek številnih del s področja fantastike, ki obravnavajo tematiko izgubljenih mest. Mesto je med drugim povezano s sledečimi deli: * A. Merritt (1918): ''The Moon Pool'' (fantastični roman); * Edward Vesala (1974): ''Nan Madol'' (glasbeni album) * James Rollins (2001): ''Deep Fathom'' (fantastično-zgodovinski roman) * Clive Cussler (2009): ''Medusa'' (roman) * Robert G. Barrett :''The Ultimate Aphrodisiac'' (roman). ==Nenavadne teorije o Nan Madolu== *Nan Madol naj bi bilo eno od najdišč, ki jih je James Churchward označil kot ostanke izgubljene celine [[Mu (celina)|Mu]];<ref>Jospeh, Frank (2005) [http://books.google.com/books?id=9nNGMjm8VmgC&pg=PA169 Nan Madol: The Lost Civilisation of the Pacific]. V ''Underground!: the disinformation guide to ancient civilizations, astonishing archaeology and hidden history'' edited by Preston Peet, The Disinformation Company, str. 169-176</ref> *Leta 1978 je Bill S. Ballinger postavil domnevo, da so mestece približno 300 pr. n. št. zgradili [[Grki|grški]] morjeplovci; *Po Davidu Hatcher Childress je leta 1991 objavil domnevo, da je Nan Madol povezan z izgubljeno celino [[Lemurija (celina)|Lemurijo]];<ref>''Lost Cities of Ancient Lemuria & the Pacific'', 1991, ISBN 0-932813-04-6</ref> * Art Bell in Whitley Strieber, ki napovedujeta nevarnost nastanka globalnega orjaškega orkana, trdita, da je Nan Madol tehnološko zahtevna gradnja, ki zahteva napredno družbo. Ker tudi po legendi taka družba ni obstajala, trdita, da je bila naselbina uničena v nenadnih dramatičnih spremembah. ==Opombe== {{sklici|2}} ==Priporočeno branje== * Ayres, William S. ''Nan Madol, Pohnpei''. SAA Bulletin. Vol. 10, Nov. 1992. Society for American Archaeology. * Ayres, William S. ''Pohnpei's Position in Eastern Micronesian Prehistory, Micronesica, Supplement 2: Proceedings, Indo Pacific Prehistory Association'' Guam, 1990, strani &nbsp;187–212. * Ayres, William S. ''Mystery Islets of Micronesia''. Archaeology Jan-Feb 1990, Str.&nbsp;58–63. * Ratzel, Prof. Friedrich. ''The History of Mankind Book II''. London 1896. Races of the Pacific and their migrations. Str.&nbsp; 159-60. ==Zunanje povezave== *[http://www.metmuseum.org/toah/hd/nmad/hd_nmad.htm O Nan Madolu na metmuseum.org] *[http://www.intangible.org/Features/micronesia/text/Pon2.html O Nan Madolu na intangible.org] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Oceanije]] [[Kategorija:Karolinsko otočje]] [[Kategorija:Umetni otoki]] hzo1k507ooo1ti6nkqtfwm66wuw8bck 0 358329 6744630 5887355 2026-08-30T13:52:32Z Mandic2406 239911 6744630 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | height = 186 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2000 | youthclubs1 = TSV Neckartailfingen | youthyears2 = 2000–2006 | youthclubs2 = [[SSV Reutlingen 05|SSV Reutlingen]] | years1 = 2006–2008 | clubs1 = [[SSV Reutlingen 05|SSV Reutlingen]] | caps1 = 13 | goals1 = 1 | years2 = 2008–2012 | clubs2 = [[1. FC Nürnberg]] | caps2 = 76 | goals2 = 3 | years3 = 2008–2011 | clubs3 = → [[1. FC Nürnberg II]] (pos.) | caps3 = 10 | goals3 = 1 | years4 = 2012–2018 | clubs4 = [[1. FC Köln]] | caps4 = 142 | goals4 = 5 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = → [[1. FC Köln II]] (pos.) | caps5 = 2 | goals5 = 0 | years6 = 2018–2021 | clubs6 = [[KFC Uerdingen 05]] | caps6 = 42 | goals6 = 1 | nationalyears1 = 2012–2015 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | manageryears1 = 2021– | managerclubs1 = [[VfB Stuttgart]] U16 (pom.) }} '''Dominic Maroh''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[4. marec]] [[1987]], [[Nürtingen]], [[Baden-Württemberg]], [[Zahodna Nemčija]]. Maroh je člansko kariero začel pri klubu [[SSV Reutlingen 05|SSV Reutlingen]] v drugi nemški ligi leta 2006. Leta 2008 je prestopil v prvoligaški [[1. FC Nürnberg]], med letoma 2012 in 2016 je igral za [[1. FC Köln]]. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 15. avgusta 2012 na prijateljski tekmi proti [[Romunska nogometna reprezentanca|romunski reprezentanci]], skupno pa odigral sedem tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Maroh, Dominic}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši SSV Reutlingena 05]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga II]] [[Kategorija:Nogometaši FC Kölna]] [[Kategorija:Nogometaši KFC Uerdingena 05]] [[Kategorija:Nemški Slovenci]] tbpjsf4f23bdh68i8oexwam7ykijcds 0 364016 6744881 6691692 2026-08-31T06:02:26Z ~2026-47335-99 265107 Popravljena povezava na pravilno Golico 6744881 wikitext text/x-wiki [[Slika:Wasserhofen Voelkermarkt Saualm 06122007 01.jpg|thumb|Svinška planina, kakor jo je videti iz [[Škocjan v Podjuni|Škocjana]] ob [[Klopinjsko jezero|Klopinjskem jezeru]]]] '''Svinška planina''' (tudi ''Svinečka planina'' ali ''Svinja planina'' ali ''Svinjska planina'', [[nemščina|nemško]] ''Saualpe'') je sredogorski masiv na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], del [[Avstrija|avstrijskih]] osrednjih [[Alpe|Alp]]. Svinška planina se razprostira v smeri sever - jug vse do [[Drava|Dravske doline]] in [[Velikovec|Velikovca]] in na več mestih preseže nadmorsko višino 2000m. Vzporedno z njo na vzhodu leži [[Labotska dolina]], še nekoliko vzhodneje pa v isti smeri poteka gorovje [[Golica, Koroška|Golica]] (nemško ''Koralpe''). Južna pobočja Svinške planine, z vasmi [[Djekše]], [[Kneža, Djekše|Kneža]] in [[Krčanje]], so bila tradicionalno del strnjenega [[Koroški Slovenci|slovenskega]] poselitvenega območja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]] in so še danes v precejšnji meri dvojezična. == Ime == Izvorno slovensko ime Svinška planina (tudi ''Svinečka planina'') izhaja iz [[svinec|svinca]] (''Pb''), ki so ga nekoč izkopavali na vsem področju planine. Enak izvor ima tudi [[slovenščina|slovensko]] poimenovanje za kraj Svinec ([[nemščina|nemško]] ''Eberstein''), ki leži ob zahodnem vznožju planine. Staro slovensko ime Svinška planina je bilo najprej v novem veku napačno prevedeno v nemščino kot ''Saualpe'' (iz nemškega Sau = svinja), nato pa v obdobju moderne topografske in jezikovne zmešnjave na Koroškem ponovno napačno prevedeno nazaj iz nemščine v slovenščino kot Svinja planina. == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{geol-stub}} {{Škrbina-geo-at}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Avstrije]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] dmg6s80rzvfnvmnhj4qb0ky73uotiei 6744885 6744881 2026-08-31T06:17:09Z Upwinxp 126544 +{{koord}}, {{brez virov}} (vsaj za tisto o imenih bi bilo lepo imeti naveden vir) 6744885 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} [[Slika:Wasserhofen Voelkermarkt Saualm 06122007 01.jpg|thumb|Svinška planina, kakor jo je videti iz [[Škocjan v Podjuni|Škocjana]] ob [[Klopinjsko jezero|Klopinjskem jezeru]]]] '''Svinška planina''' (tudi ''Svinečka planina'' ali ''Svinja planina'' ali ''Svinjska planina'', [[nemščina|nemško]] ''Saualpe'') je sredogorski masiv na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], del [[Avstrija|avstrijskih]] osrednjih [[Alpe|Alp]]. Svinška planina se razprostira v smeri sever - jug vse do [[Drava|Dravske doline]] in [[Velikovec|Velikovca]] in na več mestih preseže nadmorsko višino 2000m. Vzporedno z njo na vzhodu leži [[Labotska dolina]], še nekoliko vzhodneje pa v isti smeri poteka gorovje [[Golica, Koroška|Golica]] (nemško ''Koralpe''). Južna pobočja Svinške planine, z vasmi [[Djekše]], [[Kneža, Djekše|Kneža]] in [[Krčanje]], so bila tradicionalno del strnjenega [[Koroški Slovenci|slovenskega]] poselitvenega območja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]] in so še danes v precejšnji meri dvojezična. == Ime == Izvorno slovensko ime Svinška planina (tudi ''Svinečka planina'') izhaja iz [[svinec|svinca]] (''Pb''), ki so ga nekoč izkopavali na vsem področju planine. Enak izvor ima tudi [[slovenščina|slovensko]] poimenovanje za kraj Svinec ([[nemščina|nemško]] ''Eberstein''), ki leži ob zahodnem vznožju planine. Staro slovensko ime Svinška planina je bilo najprej v novem veku napačno prevedeno v nemščino kot ''Saualpe'' (iz nemškega Sau = svinja), nato pa v obdobju moderne topografske in jezikovne zmešnjave na Koroškem ponovno napačno prevedeno nazaj iz nemščine v slovenščino kot Svinja planina. == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{geol-stub}} {{Škrbina-geo-at}} {{normativna kontrola}} {{koord|46|51|40|N|14|38|40|E|region:AT_type:mountain(2079)_dim:10000|display=title}} [[Kategorija:Geografija Avstrije]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] i5fqazy0juwaxqu3ypceoqk1x3gelgh 6745007 6744885 2026-08-31T11:46:11Z Ljuba24b 92351 dodano iz de wiki 6745007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Svinška planina | photo = Saualpe.jpg | photo_caption = Svinška planina na Koroškem, pogled iz Guttaringa | elevation_m = 2079 (Ladinger Spitz) | elevation_ref = | prominence_m = 435 | prominence_ref = | listing = | map = Avstrija | map_caption = | label_position = right | location = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], [[Avstrija]] | range = Saualpe, [[Labotniške Alpe]] | coordinates = {{koord novi|46|52|12|N|14|39|03|E|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | last_eruption = | first_ascent = | easiest_route = }} [[Slika:Wasserhofen Voelkermarkt Saualm 06122007 01.jpg|thumb|Svinška planina, kakor jo je videti iz [[Škocjan v Podjuni|Škocjana]] ob [[Klopinjsko jezero|Klopinjskem jezeru]]]] '''Svinška planina''' (tudi ''Svinečka planina'' ali ''Svinja planina'' ali ''Svinjska planina'', {{langx|de|Saualpe}}) je sredogorski masiv na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], del [[Avstrija|avstrijskih]] osrednjih [[Alpe|Alp]]. Svinška planina se razprostira v smeri sever - jug vse do [[Drava|Dravske doline]] in [[Velikovec|Velikovca]] in na več mestih preseže nadmorsko višino 2000m. Vzporedno z njo na vzhodu leži [[Labotska dolina]], še nekoliko vzhodneje pa v isti smeri poteka gorovje [[Golica, Koroška|Golica]] (nemško ''Koralpe''). Južna pobočja Svinške planine, z vasmi [[Djekše]], [[Kneža, Djekše|Kneža]] in [[Krčanje]], so bila tradicionalno del strnjenega [[Koroški Slovenci|slovenskega]] poselitvenega območja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]] in so še danes v precejšnji meri dvojezična. == Ime == Izvorno slovensko ime ''Svinška planina'' (tudi ''Svinečka planina'') izhaja iz [[svinec|svinca]] (''Pb''), ki so ga nekoč izkopavali na vsem področju planine. Enak izvor ima tudi [[slovenščina|slovensko]] poimenovanje za kraj Svinec ({{langx|de|Eberstein}}), ki leži ob zahodnem vznožju planine. Staro slovensko ime ''Svinška planina'' je bilo najprej v novem veku napačno prevedeno v nemščino kot ''Saualpe'' (iz nemškega ''Sau'' = svinja), nato pa v obdobju moderne topografske in jezikovne zmešnjave na Koroškem ponovno napačno prevedeno nazaj iz nemščine v slovenščino kot ''Svinja planina''. == Topografija == [[Slika:At carinthia mountain ranges.png|thumb|300px|Regija Saualpe z okoliškimi gorskimi verigami]] Položni alpski greben se razteza od prelaza Klippitztörl do Dravske doline, od severa proti jugu. Najvišji vrh tega gorovja, sestavljenega iz [[gnajs]]a in [[blestnik]]a, je Ladinger Spitz (2079 m nadmorske višine). Svinška planina spada v [[Labotniške Alpe]] ali Noriške Alpe in ga na severu omejuje prelaz Klippitztörl, na vzhodu [[Labotska dolina]], na jugu [[Dravska dolina|Dravska]] in [[Podjuna|Podjunska]] dolina, na zahodu pa dolina Görtschitz in [[Krška dolina]] ([[Krka, Koroška (reka)]]).<ref>[https://web.archive.org/web/20130723005509/http://www.saualpe.at/saualpe01.html Kurzbeschreibung zur Saualpe] (Memento des Originals vom 23. Juli 2013 im Internet Archive) Info: Der Archivlink wurde automatisch eingesetzt und noch nicht geprüft. Bitte prüfe Original- und Archivlink gemäß Anleitung und entferne dann diesen Hinweis. auf saualpe.at bzw. lavanttaler.at</ref> Najpomembnejši vrhovi so (od severa proti jugu): *Hohenwart (1818 m), izrazita vzpetina, je najsevernejši vrh Saualp. *Geierkogel (1917 m) *Steinerne Hochzeit (2028 m) *Forstalpe (2034 m) *Hafeneck (2027 m) *Kienberg (2050 m) *Gertrusk (2044 m) *Kaiserofen (2037 m) *Ladinger Spitz (2079 m) *Sandkogel (2011 m) *Speikkogel (1901 m)Großer Sauofen (1895 m) *Kleiner Sauofen (1830 m) <gallery> Geierkogel Summit Cross.jpg|Križ na vrhu Geierkogela Gertrusk Winter.jpg|Gertrusk Ladinger_Spitz_von_Norden.JPG|Ladinger Spitz Großer Sauofen Winter.jpg|Großer Sauofen </gallery> Na severu gorovja cesta prečka Klippitztörl, smučarsko in poletno turistično območje. Za Svinško planino so značilne valovite, zaobljene oblike, iz katerih štrlijo posamezne skalne formacije, lokalno znane kot ''peči''. Na planini sta tudi dve majhni vodni površini, lokalno znani kot ''morske oči'' in ribnik Gertrusk. == Kultura in znamenitosti == Na pobočjih Svinške planine, visoko nad dolino, stojijo utrjene cerkve, ki so nudile zaščito prebivalstvu med turškimi vojnami. *Župnijska cerkev v Diexu *Župnijska cerkev sv. Jurija v Lammu *Župnijska cerkev v Pustritzu *Cerkev sv. Margarete v Tschrietes *Cerkev sv. Martina (Greutschach) == Pohodniške poti in planinske koče == Gore ponujajo dobro označeno, obsežno mrežo pohodniških poti s številnimi nagrajujočimi vrhovi. Svinško planino prečka ''Eisenwurzenweg'' (avstrijska pohodniška pot za dolge razdalje 08). Ob poteh je več koč: *Klippitztörlhütte (1644 m), na prelazu Klippitztörl v bližini smučišča *Breitofner Hütte (1515 m), severno od Weißberger Hütte *Weißberger Hütte (1607 m), leži nekoliko zahodneje pod Gertruskom *Wolfsberger Hütte (1827 m), je nekoliko južneje od Ladinger Spitze, OeAV Wolfsberg *Steinerhütte (tudi Rauscherhütte) (1555 m), leži nekoliko zahodneje pod Großer Sauofen *Druckerhütte (1478 m), zahodno pod Steiner Hütte == Geologija == Svinška planina je zelo star polimetamorfni teren, ki je obstajal že pred nastankom Alp in je bil v geološko oddaljenih časih daleč južno od [[ekvator]]ja. Prvi [[metamorfizem]] je bil [[perm]]ski dogodek HT/LP (visoka temperatura/nizek tlak), ki je pustil sledi v obliki coniranih [[granat]]ov v metapelitih amfibolitne facije južnega dela planine. Najpomembnejše vrste kamnin so [[gnajs]], [[blestnik]] in [[filit]], ki tvorijo južni rob planine in zahodno pobočje doline Görtschitz. Mineraloško zanimivega in tudi zgodovinskega železarskega področja je Hüttenberg Erzberg ([[Rudnik Erzberg]]), ki je na severozahodnem robu Svinške planine, s pojavnostmi [[siderit]]a in manjših količin [[pirit]]a in [[barit]]a. Omeniti velja tudi tipska nahajališča kamnine [[eklogit]] v bližini Kupplerbrunna (občina Eberstein)<ref>[https://www.zobodat.at/pdf/CAR_200_120_0007-0048.pdf F. Thiedig: ''Ein interessantes Kärntner Gestein – Geschichte seiner Entdeckung, Verbreitung und Entstehung'']. Abgerufen am 4. Dezember 2019.</ref> in minerala [[zoisit]]a. {{wide image|Geierkogel.jpg|800|360° Panorama iz Geierkogel}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Valentin Hauser: ''Die Saualpe: eine beschauliche Wanderung durch Kultur und Geschichte.'' Klagenfurt 2016, ISBN 9783708609133. * Andreas Pilger]: ''Geologie der Saualpe.'' Clausthal-Zellerfeld 1975. * Hans Kotzurek: ''Urtümliche Hausformen auf den Hängen der Saualpe.'' In: ''Carinthia I.'' 130. Jahrgang, Klagenfurt 1940, S. 179–196. * Simon Schorn: ''The polymetamorphic Saualpe Complex (Austria): Petrological insights from the Permian- & Eoalpine metamorphic events.'' Masterarbeit, Universität Graz, 2015 ([https://unipub.uni-graz.at/obvugrhs/download/pdf/792740?originalFilename=true online] auf uni-graz.at). * Wolfgang Fritsch, Heinz Meixner, Andreas Pilger, A. Schönberg: ''Die geologische Neuaufnahme des Saualpen-Kristallins (Kärnten) I.'' In: ''Carinthia II.'' Band 150/70, Klagenfurt 1960, S. 7–28 ({{ZOBODAT|pfad=pdf/CAR_150_70_0007-0028.pdf}}). == Zunanje povezave == {{commons category|Saualpe}} * [https://lavanttaler.at/ Labotniške Alpe] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Avstrije]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] opu8rxh8eyt4q47bfnqa28ae5om9vy4 0 368135 6744647 6740769 2026-08-30T14:48:18Z A09 188929 {{Iran}} 6744647 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country |native_name = ''Pārsa'' |conventional_long_name = Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo |common_name = Perzija |continent = Evrazija |region = Bližnji vzhod |country = Perzija |era = [[antika]] |government_type = Fevdalna monarhija |year_start = 550 pr. n. št. |year_end = 330 pr. n. št. |life_span = 550–330 pr. n. št. |event_start = [[perzijska vstaja]] |date_start = |event_end = Padec pod Makedonijo |date_end = |event1 = Zasedba Lidije |date_event1 = 547 pr. n. št. |event2 = Zasedba Babilonije |date_event2 = 539 pr. n. št. |event3 = Zasedba Egipta |date_event3 = 525 pr. n. št. |event4 = Grško-perzijska vojna |date_event4 = 499–449 pr. n. št. |p1 = Medijsko cesarstvo |flag_p1 = Median Empire.jpg |p2 = Novobabilonsko cesarstvo |flag_p2 = Neo-Babylonian Empire.png |p3 = Lidija |flag_p3 = Map Anatolia ancient regions-en.svg |p4 = Stari Egipt |flag_p4 = Ancient Egypt map-en.svg |s1 = Makedonski imperij |flag_s1 =Vergina_sun.svg |image_flag = Standard of Cyrus the Great (White).svg |flag = Zastava Irana |flag_type = Prapor Kira II. |image_coat = |symbol = |symbol_type = |image_map = Achaemenid Empire ~480 BC.png |image_map_caption = Zemljevid Ahemenidskega cesarstva v največjem obsegu do približno 480. pr. n. št. |capital = [[Babilon]]<ref name=EY>{{navedi knjigo|last=Yarshater|first=Ehsan|title=The Cambridge History of Iran, Volume 3|year=1993|isbn=978-0-521-20092-9|page=482|quote=Of the four residences of the Achaemenids named by Herodotus — Ecbatana, Pasargadae or Persepolis, Susa and Babylon — the last [situated in Iraq] was maintained as their most important capital, the fixed winter quarters, the central office of bureaucracy, exchanged only in the heat of summer for some cool spot in the highlands. Under the Seleucids and the Parthians the site of the Mesopotamian capital moved a little to the north on the Tigris — to Seleucia and Ctesiphon. It is indeed symbolic that these new foundations were built from the bricks of ancient Babylon, just as later Baghdad, a little further upstream, was built out of the ruins of the Sassanian double city of Seleucia-Ctesiphon.}}</ref> (glavno mesto), Pasargad, [[Ekbatana]], [[Suza, Perzija|Suza]], [[Perzepolis]] |common_languages = [[perzijščina|stara perzijščina]],{{anchor|infoa}}^{[[#inforefa|[a]]]} [[aramajščina]]{{anchor|infob}}^{[[#inforefb|[b]]] (uradni jezik),} [[akadščina]],<ref>{{navedi knjigo| first1= Harald |last1=Kittel |first2=Juliane |last2=House |first3=Brigitte |last3=Schultze| title = Traduction: encyclopédie internationale de la recherche sur la traduction| url = http://books.google.com/?id=oD0dBqGDNscC| year = 2007| publisher = Walter de Gruyter| isbn = 978-3-11-017145-7| pages = 1194–5 }}</ref> [[medijščina]], [[elamščina]], [[sumerščina]]{{anchor|infoc}}^{[[#inforefc|[c]]]} |religion = [[Zoroastrstvo]], [[Babilonska vera]]<ref>{{navedi knjigo|last=Boiy|first=T.|title=Late Achaemenid and Hellenistic Babylon|year=2004|publisher=Peeters Publishers|isbn=978-90-429-1449-0|page=101}}</ref> |currency = [[Daric]], [[Siglos]] | |leader1 = [[Kir II.]] Veliki |leader2 = [[Darej III.]] |year_leader1 = 559–529 pr. n. št. |year_leader2 = 336–330 pr. n. št. |title_leader = [[Seznam perzijskih kraljev|Šahanšah]] | |stat_year1 = 500 pr. n. št. |stat_area1 = 8.000.000 |stat_pop1 = 50.000.000 |ref_pop1 = <ref name="1996, p. 47">Yarshater ([http://books.google.com/books?id=WBAZAQAAIAAJ&q=%28Meyer+p.85%29 1996, p. 47])</ref> |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Današnje države| {{flag|Afganistan}}|{{flag|Armenija}}|{{flag|Azerbajdžan}}|{{flag|Bahrajn}}<ref name="Mojtahed-Zadeh">''Security and Territoriality in the Persian Gulf: A Maritime Political Geography'' by Pirouz Mojtahed-Zadeh, page 119</ref>|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Ljudska republika Kitajska}}|{{flag|Ciper}}|{{flag|Egipt}}|{{flag|Eritreja}}|{{flag|Gruzija}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Indija}}|{{flag|Iran}}|{{flag|Irak}}|{{flag|Izrael}}|{{flag|Jordanija}}|{{flag| Kazahstan}}|{{flag|Kuvajt}}|{{flag|Kirgizistan}}|{{flag|Libanon}}|{{flag|Libija}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Oman}}<ref name="livius.org">{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/maa-mam/maka/maka.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2012-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112094900/https://www.livius.org/maa-mam/maka/maka.html |url-status=dead }}</ref>|{{flag|Pakistan}}|{{flagicon|Palestina}} [[Država Palestina|Palestina]]|{{flag|Katar}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Rusija}}|{{flag| Saudova Arabija}}|{{flag|Sudan}}|{{flag|Sirija}}| Tadžikistan}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Turkmenistan}}|{{flag|Združeni arabski emirati}}|{{flag|Ukrajina}}|{{flag|Uzbekistan}}|{{flag|Jemen}} }} {{Iran}} '''Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo''' (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550. do 330. pr. n. št. obsegalo prostor [[Veliki Iran|Velikega Irana]]. [[Ahemenidi]] so bili druga iranska cesarska dinastija po [[Medijsko cesarstvo|Medijskem cesarstvu]]. Na vrhuncu svoje moči se je iransko Ahemenidsko cesarstvo raztezalo na okoli 10,7 milijonov km², kar je največje cesarstvo v zgodovini starega veka. Prav tako je cesarstvo v tem času obsegalo okoli 46% svetovne populacije. Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je ustanovil [[Kir II.|Kir Veliki]], ki ga je razširil na večji del azijskega dela Bližnjega vzhoda, njegovi nasledniki [[Kambiz II.]] in [[Darej I.|Darej Veliki]] pa so ga razširili tudi na Afriko in Evropo, kar je pomenilo, da je bilo prvo cesarstvo, ki se je raztezalo na treh kontinentih. Ozemlje cesarstva je razen [[Iran]]a obsegalo dele današnje [[Indija|Indije]] in [[Pakistan]]a, področje [[Srednja Azija|Srednje Azije]], [[Mala Azija|Male Azije]], [[Trakija|Trakije]], večji del obal [[Črno morje|Črnega morja]], [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], sever Arabskega polotoka, [[Levant]], [[Sirija|Sirijo]] ter severovzhodni del Afrike z [[Egipt]]om, [[Libija|Libijo]], [[Sudan]]om in [[Etiopija|Etiopijo]]. V zahodni zgodovini si Ahemenidsko perzijsko cesarstvo najlažje zapomnimo po [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]], uspešnem modelu Kirove in Darejeve centralizirane administracije,<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“">[http://wikiwix.com/cache/?url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f4/v1f4a109.html&title=Achaemenid%20Dynasty (arhiva) R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“ (I. klan i dinastija), enciklopedija Iranica]</ref> bogati umetniški zapuščini, osvoboditvi Židov iz babilonskega ujetništva, toleranci do verskih manjšin ter prvem pisanem spomeniku o človekovih pravicah ([[Kirov valj]]). Ahemenidsko cesarstvo je propadlo tekom 4. stoletja pr. n. št., ko ga leta 330. pr. n. št. osvoji [[Aleksander Veliki]]. == Zgodovinski viri == [[Slika:Darius I the Great's inscription crop.jpg|250px|thumb|right|[[Behistunski napis]] Dareja Velikega]] Problem pri raziskovanju Ahemenidskega cesarstva predstavlja omejeno število pisanih dokumentov, kar ahemenidske vladarje razlikuje na primer od asirskih kraljev. Velik del perzijskih zgodovinskih zapisov je bil uničen v mnogih opustošenjih makedonskih, arabskih ter posebej mongolskih osvajalcev. Ohranjeni dokumenti v glavnem vsebujejo administrativne evidence o kraljevskih [[satrapija]]h (dedovanje zemlje, davčne dokumente in podobno). Velik del zgodovinskih virov o Ahemenidskom cesarstvu temelji na zapisih njihovih sovražnikov [[Grki|Grkov]]; [[Herodot]], [[Strabon]], [[Ktezij]], [[Polibij]], [[Klavdij Elijan]], itd. Ostali tuji viri so egiptovski zapisi in biblijske knjige o Ezri in Esteri, ki tudi vsebujejo reference na nekaj perzijskih kraljev. Antični avtorji so precej pisali o Ahemenidskom cesarstvu, vendar je večina teh del izgubljena, ohranjeno je le nekaj odlomkov. Ahemenidski vladarji so zapustili precejšnje število kraljevskih zapisov (npr. v Behistunu) v katerih opisujejo dela na gradbiščih in njihov pomen za politiko cesarstva. Taki dokumenti le delno odpirajo zgodovinsko perspektivo v kontekstu razumevanja njihovega izvajanja oblasti..<ref name="Briant, 2002">Briant, Pierre (2002). From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire |p=17</ref> {{sfn|Briant|2002|p=17}} Literatura o Ahemenidih je zelo raznolika, njihova analiza pa problematična glede na to, kako je neenakomerno distribuirana v prostoru in času. Na primer, medtem ko na področjih kot so Fars, Suza, Egipt in Babilon obstajajo številni dokumenti, jih je v ostalih delih cesarstva malo ali nič. V kronološkem smislu, je doba vladavine Kira Velikega, Dareja Velikega, Artakserksa I. in Dareja II. polna dokumentov, kar ni primer z ostalimi obdobji. == Zgodovina == [[Slika:Map Achaemenids Capitals locations.png|250px|thumb|right|Karta Irana z vrisanimi najpomembnejšimi mesti iz dobe Ahemenidskega Perzijskega cesarstva]] === Poreklo dinastije === {{glavni|Ahemen}} Ustanovitelj ahemenidske dinastije je po legendi Ahemen (staroperzijsko Haxamaniš: „prijateljskega duha“), vendar je obstoj te zgodovinske osebe sporen. Glede na Behistunske napise, je bil Ahemen kralj perzijskih plemen v zahodnem Iranu (blizu [[Urmijsko jezero|Urmijskega jezera]]) ob koncu 8. stoletja pr. n. št., davek pa je plačeval Asircem, ki so v tem času vladali v regiji.<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“"/> Pod pritiskom mogočnih kraljestev Medijcev, Asircev in Urartu, so se Perzijci selili južno od gorskega masiva [[Zagros]] in ob koncu 2. tisočletja pr. n. št. postopno naselili področje okoli mesta [[Anšan]]a.{{sfn|Briant|2002|p=28}} Ahemenov sin, perzijski vladar [[Teisp]] je širil ahemenidski vpliv na osvojena ozemlja okoli Anšana in v regiji Fars ter se imenoval za kralja Anšana, medtem ko asirski kralj [[Asurbanipal]] osvaja [[Suza, Perzija|Suzo]] in s tem izgine [[Elam]]sko kraljestvo. Teisp je postal prvi ahemenidskil kralj, ki je nosil titulo kralja Anšana. Po njegovi smrti se je kraljestvo razdelilo med dva njegova sinova: Kira I. (Kuraš), ki mu je pripadel Anšan in Arijaramna (Arijaramna:„tisti, ki je prinesel mir v Iran“), ki mu pripade Parsumaš. Ta kralja imata samo omejeno vlogo v regiji v kateri so še naprej dominirali [[Medijci]] in [[Asirci]]. Obstoj Kira I. je dokazan s pečatom na katerem piše „Anšan Kuraš, sin Teispov“. To se je nanašalo na priznanje izplačila davka asirskemu kralju Asurbanipalu od Kuraša Parsumaša, kar s kombiniranjem perzijskih in asirskih virov kaže na to, da je Kir I. združil dve kroni (svojo in Arijaramnovo).<ref>E. F. Weidner: „Najstarejši zapisi perzijskih kraljev“</ref> Tak scenarij je verjeten glede na to, da Perzijci pod asirsko dominacijo niso želeli ločevati svoja kraljestva. Alternativna zgodba bi bila, da je obstajal samo en kralj (Kir I.), ki je vladal tako Anšani kot Parsumašu, medtem ko je Arijaramn izmišljen lik. Vseeno pa ločeno omenjanje Anšana in Parsumaša sugerira, da sta obstajala dva perzijska kralja. Po padcu Novoasirskega cesarstva, so Ahemenidi priznali medijsko nadvlado v regiji.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.127.1 Herodot, 1.127.1]</ref> Vzroki in oblika prehoda pod Medijsko cesarstvo so še naprej nepoznani. Darej Veliki je bil prvi, ki je omenil Ahemena kot prednika Kira Velikega (576 - 529 pr. n. št.) oziroma kot ustanovitelja ahemenidske dinastije. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da si je Darej Veliki izmislil Ahemenov lik, da bi upravičil svoj prihod na oblast z zamenjavo Smerdisa.<ref>David Stronach: ''Darius at Pasargadae'', 1997., str. 37.-40.</ref> V primeru obstoja Ahemena bi to pomenilo, da ahemenidska dinastija datira od začetka 7. stoletja pr. n. št. in traja skoraj štiri stojetja, vse do 330. pr. n. št. === Ahemenidski vladarji === {{glavni|Ahemenidi}} [[Slika:Ahemenidsko Obiteljsko Stablo.png|thumb|right|250px|Družinsko drevo Ahemenidi dinastije]] {|class="wikitable" border="1" |- !style="background:gold;"|'''Vladar''' !style="background:gold;"|'''Doba vladanja''' !style="background:gold;"|'''Sorodstvo''' |+ |- |[[Ahemen]] |align="center"|cca [[705 pr. n. št.|705]] - cca [[675 pr. n. št.]] |align="center"|''Nepoznan'' |- |[[Teisp]] |align="center"|cca [[675 pr. n. št.|675]] - cca [[640 pr. n. št.]] |align="center"|sin Ahemena |- |[[Kir I.|Kir I. Anšanski]] |align="center"|cca [[640 pr. n. št.|640]] - cca [[580 pr. n. št.]] |align="center"|sin Teispa |- |[[Kambiz I.]] |align="center"|[[580 pr. n. št.|580]] - [[559 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira I. |- |[[Kir II.|Kir II. Veliki]] |align="center"|[[559 pr. n. št.|559]] - [[530 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kambiza I. |- |[[Kambiz II.]] |align="center"|[[530 pr. n. št.|530]] - [[522 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira Velikega |- |[[Smerdis]] |align="center"|marec [[522 pr. n. št.|522]] - september [[522 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira Velikega |- |[[Darej I.|Darej I. Veliki]] |align="center"|september [[522 pr. n. št.|522]] - oktober [[486 pr. n. št.]] |align="center"|sin [[Histasp]]a, bratranec Kambiza II. |- |[[Kserkses I.|Kserkses I. Veliki]] |align="center"|september [[486 pr. n. št.|486]] - oktober [[465 pr. n. št.]] |align="center"|sin Dareja Velikega, vnuk Kira Velikega |- |[[Artakserks I.|Artakserks I. Dolgoroki]] |align="center"|[[465 pr. n. št.|465]] - [[424 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kserksa I. Velikega |- |[[Kserkses II.]] |align="center"|[[424 pr. n. št.|424]] - [[424 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Sogdijan]] |align="center"|[[424 pr. n. št.|424]] - [[423 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Darej II.]] |align="center"|[[423 pr. n. št.|423]] - [[404 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Artakserks II.|Artakserks II. Mnemon]] |align="center"|travanj [[404 pr. n. št.|404]] - marec [[358 pr. n. št.]] |align="center"|sin Dareja II. |- |[[Artakserks III.|Artakserks III. Noh]] |align="center"|marec [[358 pr. n. št.|358]] - september [[338 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa II. |- |[[Artakserks IV.]] |align="center"|september [[338 pr. n. št.|338]] - junij [[336 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa III. |- |[[Darej III.]] |align="center"|junij [[336 pr. n. št.|336]] - [[330 pr. n. št.]] |align="center"|sin Arsama, bratranec Artakserksa IV. |} === Vzpostavitev in širjenje cesarstva === ==== Kir Veliki ==== {{glavni| Kir II.}} [[Slika:Pasargades winged man.jpg|thumb|220px|Kirov relief v Pasargadi, današnji Iran]] Leta 559 pr. n. št. anšanski prestol zasede [[Kir II.]] Veliki, sin Kambiza I. Ker je Kir Veliki zedinil obe perzijski kraljestvi, ga štejejo za prvega pravega perzijskega kralja. V začetku Kirove vladavine je bila Perzija še naprej pod nadvlado močnega Medijskega cesarstva. Med letoma 553 in 550 pr. n. št. se Perzijci uprejo oziroma nastane vojna med Medijci in Perzijci, v kateri Kir Veliki premaga svojega deda, medijskega kralja Astiaga in zavzame [[Ekbatana|Ekbatano]] (Hagmatana „Mesto zbiranja“, danes Hamadan). Ta prevrat je bil vzrok prenosa politične moči od Medijcev na drug iranski narod - Perzijce, ki so sedaj dominirali nad Medijci.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.129.1 Herodot, 1.129.1]</ref> Kir Veliki se je proti bivšemu medijskemu kralju obnašal velikodušno; pustil ga je živeti in mu obljubil, da se bo obnašal kot njegov legitimni naslednik. Glede na zapis Ktezija in Ksenofonta, se je Kir poročil z Astiagovo hčerjo Amitiso, kas se zdi nelogično, ker bi to bila tako njegova žena kot teta. Verjetna razlaga je, da se je Astiag še enkrat poročil in da je njegova druga žena rodila navedeno hčer.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/as-at/astyages/astyages.htm |title=Astijag, Livius.org |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514015539/http://www.livius.org/as-at/astyages/astyages.htm |url-status=dead }}</ref> Ekbatana, do tedaj glavno mesto Medije, je zaradi svojega velikega strateškega pomena kontrole Srednje Azije, postalo glavno mesto novega Ahemenidskega Perzijskega cesarstva.{{sfn|Briant|2002|p=43}} Prenos politične dominacije od Medijcev na Perzijce je pomenil velik preobrat na Bližnjem vzhodu, ker je moral Kir Veliki po pokoritvi Medijskega cesarstva obračunati še s svojimi sosedi in nekdanjimi medijskimi zavezniki; mogočnim [[Lidija|Lidijskim]] in [[Babilon]]skim cesarstvom. Lidijski kralj [[Krez]] (Astijagov svak) je v prevratu med dvema iranskima dinastijama videl priložnost za razširitev svojega Lidijskega cesarstva, in je s svojo vojsko krenil na pohod proti Ahemenidskemu cesarstvu. Kir Veliki ubrani cesarstvo od napada v [[Bitka pri Pterii|bitki pri Pterii]] in nadaljuje boj proti Lidijcem vse do končne osvojitve lidijskega glavnega mesta [[Sarde]]sa, in s tem Lidijsko cesarstvo neha obstajati. Bogati lidijski kralj Krez je bil ujet,{{sfn|Briant|2002|p=46}} a ga je Kir pomilostil in vzel za svojega osebnega svetovalca na kraljevem dvoru. Leta 546 pr. n. št. se Kir Veliki vrne iz Male Azije, ki je bila popolnoma pokorjena razen jonska in eolijska mesta. Perzijski veliki kralj takoj začne nove vojne pohode proti Babiloniji, [[Skitija|Skitiji]], [[Baktrija|Baktriji]] in [[Egipt]]u, ki so bili politična pretnja Perzijskemu cesarstvu. To obdobje je slabo poznano, razen tega, da je bila babilonska vojska poražena v bitki pri Opisu, potem pa je leta 539 pr. n. št. tudi samo glavno mesto Babilon padlo v perzijske roke po zvitem obleganju, v katerem se je perzijska vojska ob [[Evfrat]]u vtihotapila v mesto in ga zavzela brez odpora. Po Babilonu je Kir Veliki leta 540 pr. n. št. osvojil Baktrijo in [[Sakija|Sakijo]]. Predpostavljajo, da je medtem Kir osvojil tudi [[Partija (satrapija)|Partijo]], [[Drangijana|Drangijano]], [[Arija (satrapija)|Arij]]o, [[Horezm]], [[Gandara|Gandar]]o, del Skitije, [[Sagartija|Sagartijo]], [[Arahozija|Arahozijo]] in južni [[Baludžistan]] (Makran). Ti podatki so znani iz Darejevih Behistunskih napisov na katerih so navedena vsa osvojena ozemlja. Politika Kira Velikega na osvojenih ozemljih je bila zelo tolerantna, s čimer si je perzijski vladar poskušal zagotoviti lojalnost pokorjenih narodov. Kir in njegovi naslednik so tudi skušali omiliti nacionalistične napetosti med narodi znotraj cesarstva, kar je predstavljalo revolucionarni preobrat glede na ostala obdobja zgodovine Bližnjega vzhoda. Po zavzetju Babilona, Kir Veliki omogoči ujetim Židom vrnitev v Jeruzalem, in jim financira vrnitev in rekonstrukcijo porušenega Salomonovega templja. Po tem Kir osvoji celotno Mezopotamijo in severne dele Arabskega polotoka in tako pod njegovo oblast pridejo tudi Arabci. Okoli leta 545 pr. n. št. je osvojen tudi Ciper. Glede na omejene zgodovinske vire, se o Kirovem osvajanju Sirije, Fenicije in Palestine ve zelo malo. ==== Kambiz II. ==== {{glavni|Kambiz II.}} [[Slika:Cambyses II capturing Psamtik III.png|thumb|250px|right|Kambiz II. kaznuje Psametika III. - (perzijski pečat)]] Kirov naslednik in njegov sin [[Kambiz II.]] med letoma 525 in 522 pr. n. št. vodi afriške ekspedicije in osvaja Egipt in večji del severovzhodne Afrike; kraljestva Libije, Kirenaike in Nubije.{{sfn|Briant|2002|p=64}} Kambiz se je za puščavsko ekspedicijo pripravil tako, da je sklenil zavezništvo z arabskimi poglavarji, ki so perzijski vojski dobavljali potrebno vodo. Egiptovski faraon [[Amazis II.]] je upal da mu bo zavezništvo z Grki pomagalo da se upre perzijski invaziji. Faraonovo upanje je propadlo, ker so se ciprska mesta in tiran Polikrat z otoka Samosa, ki je posedoval veliko mornarico, odločili priključiti Perziji, medtem ko je poveljnik grških enot Fan iz Halikarnasa prestopil k perzijski vojski. V odločilni [[Bitka pri Peluziji|bitki pri Peluziji]] je bila egiptovska vojska poražena, kmalu zatem pa osvojeno mesto [[Memfis, Egipt|Memfis]]. Bitka je postala popularna po tem, da so Perzijci kot ščite uporabili mačke, ki so bile Egipčanom svete, pa so se ti predali iz strahu, da jih ne bi poškodovale.<ref>[http://www.crystalinks.com/dynasty27.html 27. dinastija: Kambiz (Crystalinks.com)]</ref> Ujeti faraon [[Psametik III.]] je bil ubit, ker je poskušal z vstajo. Egipčanski zapisi govore, da je Kambiz uradno prevzel [[faraon]]ski naslov. Kambiz II. je iz Egipta poskušal osvojiti Kuš, kraljestvo, ki se je nahajalo v današnjem Sudanu in Etiopiji. Njegova vojska ni uspela prečkati surovo pustinjo in se je ob velikih izgubah vrnila. V času Kambizovih pohodov v Afriki, se je v srcu Perzije pojavil človek, ki je trdil, da je Bardija ([[Smerdis]]), čeprav je bil pravi Smerdis ubit tri leta prej. Bil je to čarovniški uzurpator Gaumati, ki je želel zasesti perzijski prestol, kar mu je tudi uspelo, ker so ga priznali za kralja. Kambiz II. je poskušal obračunati z njim, a je na poti v Pasargad izgubil življenje. Po Darejevih navedbah, je Kambiz naredil samomor, ker je menil da nima možnosti da se vrne na prestol. Grški zgodovinarji Herodot in Ktezije pa navajata, da je bila smrt nesrečen slučaj. ==== Darej Veliki ==== {{glavni| Darej I.}} [[Slika:Darius-Vase.jpg|250px|thumb|right|Darej Veliki (grška vaza)]] Nihče se ni upal upreti lažnemu kralju razen Dareja I. Velikega, ki ga s pomočjo šestih perzijskih plemičev preseneti in ubije leta 522 pr. n. št. Darej Veliki postane perzijski veliki kralj. Poroči se z Atoso, ženo lažnega kralja in hčerko Kira Velikega. Imel je sina Kserksesa I., ki ga bo nasledil. Nenadno zamenjavo na vrhu države so perzijske province videle kot dobro priložnost da se osamosvojijo. V Suzi, Babilonu, Mediji in Sagartiji uporniki zbirajo vojsko. Vendar Darej v dveh letih vse te upore zaduši. Tudi Babilon, ki se je dvakrat uprl, prizna oblast Dareja Velikega. Darej Veliki nadaljuje širiti Perzijsko cesarstvo v Srednjo Azijo in Evropo; leta 512 pr. n. št. začne vojno proti nomadskim Skitom. Velika perzijska vojska je prečkala [[Bospor]] in zavzela vzhodno Trakijo, medtem ko se je [[Makedonija]] prostovoljno priključila Perziji, je ta prešla Donavo. Osvajanje Trakije je bilo pomembno glede nato, kako je bila ta regija bogata z lesom potrebnim za gradnjo ladij in s plemenitimi kovinami.{{sfn|Briant|2002|p=156}} Po umiritvi jonskega upora, Darej Veliki začne načrtovati kako umiriti grške pretnje iz zahoda, oziroma kako kaznovati Atene in Eretrije zaradi podpore jonskemu uporu, pri čemer je bilo opustošeno perzijsko mesto [[Sarde]] v Lidiji.<ref name="Holland, 177.-178.">Holland, str. 177.-178.</ref> V času vladavine Dareja Velikega sta se odvila dva večja pohoda proti sovražnim polisom.<ref name="Holland, 177.-178."/>. Prvi perzijski kazenski pohod se je začel leta 492 pr. n. št. in ga je vodil Mardonij <ref name="Herodot, 6.45.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+6.45.1 Herodot, 6.45.1]</ref>, zet Dareja Velikega. Ponovno osvoji evropsko regijo Trakijo, ki je nominalno bila del Perzijskega cesarstva že od leta 513 pr. n. št.. Mardonij potem priključi Makedonijo, čeprav je bila kraljevina Makedonija predhodno neodvisni zaveznik Perzijcem.<ref name="Herodot, 6.44.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+6.44.1 Herodot, 6.44.1]</ref> Njegovi nadaljnji pohodi so bili ustavljeni pri polotoku [[Atos]], kjer mu je bila večina mornarice uničena v veliki nevihti, nakar se je vrnil v Malo Azijo.<ref name="Herodot, 6.45.1"/><ref name="Herodot, 6.44.1"/> Leta 490 pr. n. št. sta bila perzijska vojaška poveljnika Datis in Artafern mlajši, zadolžena od Dareja Velikega, da pripravita kombinirane kopenske in pomorske moči proti [[Atene|Atenam]] in [[Šparta|Šparti]]. Perzijska vojska začne s pohodom proti otoku Naksos, ki se mu maščujejo za neuspešen pohod njihovih jonskih zaveznikov desetletje prej <ref>Holland, str. 183.-186.</ref>, zatem pridejo do Evbeje, kjer je bil eden od dveh glavnih ciljev; mesto Eretrija, ki pade po perzijskem obleganju. Vseeno vojna operacija proti Atenam doživi neuspeh v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki pri Maratonu]]. Dareja Velikega se spominjamo tudi po gradnji monumentalnih palač v Suzi in veličastnem novem glavnem mestu [[Perzepolis]], ki je služil kot metropola njegovim naslednikom. === Zunanja politika === {{glavni| Grško-perzijske vojne}} ==== Kserkses I. ==== {{glavni|Kserkses I.}} Kserkses I. (perz. Xšayarša: „Vladar heroj“) leta 486 pr. n. št. nasledi svojega očeta Dareja Velikega na perzijskem prestolu. Že v začetku Kserksesove vladavine se pojavijo upori v Egiptu in Grčiji, tako da Kserkses začne vojne pohode s ciljem zatrtja uporov. Po umiritvi v Egiptu, Kserkses zbere glavnino perzijske vojske in krene na pohod proti Atenam in Šparti. Perzijska vojska je pri [[Dardanele|Dardanelah]] prešla na evropsko kopno s pomočjo dveh velikih pontonskih [[most]]ov, ki so predstavljali vrhunski inženirski dosežek tistega časa.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+7.36.1 Herodot, 7.36.1]</ref> Grška vojska je poskušala zaustaviti Perzijce v [[Bitka pri Termopilah|bitki pri Termopilah]] in Artemizijo, vendar so jih Perzijci premagali in nadaljevali prodor do zapuščenih Aten, ki jih je Kserkses porušil kot maščevanje za njihovo pomoč jonski vstaji, ko je bilo uničeno mesto Sarde. Atenčani in Špartanci so se umaknili na [[Peloponez]] in na [[Korint]]ski ožini postavili utrdbe. Atenčani so zmago proti Perzijcem dosegli šele v pomorski [[Bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/saa-san/salamis/battle.html |title=Bitka pri Salamini (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2013-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130923015311/http://www.livius.org/saa-san/salamis/battle.html |url-status=dead }}</ref>, ko je [[Temistokles]] izkoristil prednosti plitvega in ozkega zaliva v katerem perzijska mornarica ni mogla manevrirati. Ko je slišal za nerede u perzijski satrapiji Babilon, je Kserkses z vojsko odšel iz Grčije in za kontrolo pustil manjši del vojske svojim grškim zaveznikom na čelu z Mardonijem, ki so ga po letu dni Atenci in Špartanci porazili v [[Bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]]. Uradno se je vojna med Perzijci in Grki končala s Kalijinim mirom trideset let po velikih bitkah. U prvim letih vladavine Kserkses spremeni tolerantno perzijsko politiko proti osvojenim narodom, ki sta jo vodila njegova predhodnika Kir in Darej.{{sfn|Briant|2002|p=558}} Po zadušitvi upora v Babilonu, Atenah, Baktriji in Egiptu, jih je kaznoval z rušenjem lokalnih templjev. Titule faraona in babilonskega kralja je ukinil in te države pretvoril v satrapije. Egipčani so se kasneje dvakrat uspešno uprli in si povrnili neodvisnost. Perzijski kralji so vladali Egiptu kot XXVII. in XXXI. dinastija. ==== Artakserks I. ==== {{ glavni|Artakserks I.}} [[Artakserks I.]], Kserksov sin, je nasledil očeta na prestolu leta 465 pr. n. št. po tem ko je bil ubit v dvornih spletkah{{sfn|Briant|2002|p=582-583}}, in takoj zadušil upor v Baktriji. Zatem izvaja pravne in politične reforme v kontekstu redefiniranja odnosov med velikim kraljem in perzijsko aristokracijo.{{sfn|Briant|2002|p=588}} Nadaljuje z gradnjo kompleksa v Perzepolisu, a kljub temu mesto izgublja politični pomen v korist Suze in Babilona. Glede na nekatere hipoteze je Perzepolis postal kraljevsko počitniško mesto, vendar to ni zanesljivo.{{sfn|Briant|2002|p=590}} Po Baktriji, zaradi novic o uboju Kserksesa in visokih davkov, nastanejo novi neredi leta 460 pr. n. št. v Egiptu, kjer je bil ubit satrap, zavzeto mesto Memfis in zaprošena pomoč od Aten.<ref>Diodor Sicilski XI, 71.3-6</ref> Perzija je na upor odgovorila z vojnim pohodom pod vodstvom perzijskega generala Megabiza II., ki je vodil vojsko skozi Judejo in leta 454 pr. n. št. zadušil egipčansko vstajo in ujel vstajnike.{{sfn|Briant|2002|p=592}} Paralelno z nemiri v perzijski provinci Egipt, se krepijo napetosti tudi z grškimi polisi. ==== Kserkses II., Sogdijan in Darej II. ==== {{glavni|Darej II.}} Leta 424 pr. n. št. je Artakserks I. umrl v Suzi, pokopan pa je v kompleksu grobnic Nakš-e Rustam blizu Perzepolisa, kjer so pokopani tudi njegovi predhodniki. Nasledil ga je [[Kserkses II.]], njegov sin in edini legitimni naslednik, ki ga je po samo 45 dneh vladanja ubil polbrat [[Sogdijan]].{{sfn|Briant|2002|p=605}} Ocho (staroperz. Vahuka), drugi polbrat Kserksesa II., po šestih in pol mesecih vladanja Sogdijana vrže s prestola in se okrona kot [[Darej II.]]. Čas je bil politično turbulenten, saj je vsak od navedenih polbratov vodil svojo propagandno kampanjo v dokazovanju svoje pravice do prestola, borba za oblast pa je označila tudi začetek slabljenja Perzijskega cesarstva. Iz obdobja vladavine Dareja II. obstaja omejeno število zgodovinskih virov, ki govore izključno o politični situaciji na zahodnih mejah cesarstva, kjer so še naprej vladala trenja med Grki in Perzijci.{{sfn|Briant|2002|p=610}} Med letoma 411 in 407 pr. n. št. Atenci izkoristijo neorganizirane in nasprotujoče poteze perzijskih satrapov v Mali Aziji in osvojijo del obalnega področja. ==== Artakserks II. Mnemon ==== {{glavni|Artakserks II.}} [[Slika:Persepolis Artaxerxes II tomb.jpg|thumb|right|250px|Grobnica Artakserksa II. v Perzepolisu]] Po tem ko je leta 404 pr. n. št. nasledil svojega očeta Dareja II., Artakserks II. Mnemon mora braniti pravico do prestola proti njegovemu bratu Kiru mlajšem, ki ga je poskušal usmrtiti takoj po ustoličenju. Poskus atentata je propadel in Kir mlajši postane ujetnik, a ga na prigovarjanje matere Parisatide, Artakserks II. pomilosti in ga pošlje v satrapijo Lidijo. Leta 401 pr. n. št. Kir mlajši v Mali Aziji zbere 10.000 grških plačancev <ref>[[Ksenofont]]: „Anabasis“</ref> in še toliko azijskih vojakov, ter ponovno krene v boj proti Artakserksu II. za perzijski prestol. V bitki pri Kunaksi Kir mlajši umre, s čimer je upor zadušen in položaj Artakserksa II. okrepljen.{{sfn|Briant|2002|p=640-650}} Politične nemire v Perziji izkoristi Egipt, ki se pod vodstvom Amirteja osamosvoji. Kaznovanje satrapij in mest Male Azije, ki so bili na strani Kira mlajšega, Artakserks II. poveri perzijskemu vojskovodji Tisafernu. Ta poteza obrne nekatera jonska mesta da poiščejo pomoč pri Šparti in špartanski kralj [[Agesilaj II.]] začne z vojnim pohodom v Mali Aziji a brez večjih uspehov.{{sfn|Briant|2002|p=653-664}} Da bi preprečil nadaljnje grške operacije v Mali Aziji, Artakserks II. pomaga Atenam v Korintski vojni s čimer oslabi vpliv Šparte. Po desetih letih vojn, leta 386 pr. n. št. Perzija Grkom diktira ''Kraljevski mir'' na katerega so pristali vsi, od nedavnih sovražnikov Špartancev do nedavnih zaveznikov Atencev.{{sfn|Briant|2002|p=668}} S tem mirom si je Perzija zagotovila mir in stabilnost v svojih pokrajinah ob obali Male Azije, Šparti pa poklonila dominacijo nad grškim kopnim. Čeprav uspešen proti Grkom, je imel Artakserks II. probleme proti Egipčanom, ki so se uspešno uprli neposredno po njegovem ustoličenju na perzijski prestol. Leta 383 pr. n. št. v Egipt pošlje vojsko pod poveljstvom Farnabaza II. in Titrausta. Egipčanski [[faraon]] [[Hakor]] odvrne napadalce. Čeprav ni uspel pokoriti Egipta, je uspešno obranil [[Fenicija|Fenicijo]] od egipčansko-špartanske invazije. Med letoma 366 in 358 pr. n. št. nastane upor v [[Kapadokija|Kapadokiji]], ki pa je hitro zatrt brez posebnih političnih posledic. V času kraljevanja Artakserksa II. se začne malikovanje zoroastrskih božanstev [[Anahita|Anahite]] (perzijska boginja voda in rodnosti ) in [[Mitra (bog sonca)|Mitre]], kar se pri prejšnjih perzijskih kraljih ne omenja, samo izključno [[Ahura Mazda]]. Zgodovinarji dvomijo ali je bila ta religijska praksa uvedena v dobi Kserksesa ali je vseeno obstajala že prej. ==== Artakserks III. in IV. ==== {{glavni|Artakserks III.}} [[Slika:Achaemenid Empire-ArtaxerxesIII conquest.png|thumb|250px|right|Perzijsko cesarstvo na začetku vladavine Artakserksa III. (zeleno) in njegova osvajanja in zatiranja uporov (temno sivo)]] Pred prihodom na prestol je imel Artakserks III. funkcijo satrapa in generala v vojski svojega očeta. Njegov brat Darej, najstarejši sin Artakserksa II. je začel z zaroto z namenom da ubije očeta, a so ga odkrili in ubili. Smrt princa Dareja je za prestolonaslednika postavila sledečega sina Arijaspa, ki je menda naredil samomor po tem ko sta ga [[Artakserks III.]] (tretji kraljev sin) in poveljnik kraljevske garde Tiribaz prepričala, da ga kralj Artakserks II. sumi zarote. Z njegovo smrtjo postane prestolonaslednik četrti sin Arsam, ki je bil tudi ubit. Obupan nad izgubo svojih sinov, Artakserks II. umre v globoki starosti leta 358 pr. n. št., nasledi pa ga Artakserks III. Po nekaterih virih naj bi takoj po zasedbi oblasti dal pobiti vse potomce svojega očeta, ki bi lahko ogrozili njegovo pravico do prestola Perzije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html |title=Zgodovina Irana - Ahemenidsko cesarstvo (Iranologie.com) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2008-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080619124220/http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html |url-status=dead }}</ref> Zgodbe o prihodu Artakserksa III. na perzijski prestol temeljijo izključno na Plutarhovih delih in jih mnogi zgodovinarji nimajo za verodostojne.{{sfn|Briant|2002|p=699-700}} Takoj po prihodu na prestol se Artakserks III. sooči s političnimi nemiri po vsem Perzijskem cesarstva. Okoli leta 351 pr. n. št. začne vojno operacijo obnavljanja kontrole nad Egiptom, ki se je uprl in osamosvojil v času vladavine njegovega očeta Artakserksa II. Istočasno se uprejo tudi v Mali Aziji, ki je s podporo Teb pretila z resnimi zaostritvami.<ref>[http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iii_ochus.html Artakserks III. (Livius.org, Jona Lendering)]</ref> Artakserks III. je vodil veliko vojsko v Egipt proti faraonu Nektanebu II. a Perzijci doživijo poraz in se umaknejo nazaj v Azijo. Nedolgo po perzijskem porazu v Egiptu, prepričani v šibkost Perzijskega cesarstva, vladarji Fenicije, Male Azije in Cipra razglasijo neodvisnost. Leta 343 pr. n. št. Artakserks III. pooblasti princa Hidrija iz Karije da zatre upor na Cipru, ki za to zaposli 8.000 grških plačancev in 40 [[Trirema|trirem]], ki jih vodi Atenec Focion.<ref name="Artakserkso III. (PersianEmpire.info)">{{Navedi splet |url=http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm |title=Artakserkso III. (PersianEmpire.info) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303193045/http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm |url-status=dead }}</ref> Ciprska vstaja je hitro zatrta. Istočasno Artakserks III. imenuje sirijskega satrapa Belesija in cilicijskega satrapa Mezeja kot poveljnika pohodov proti feničanskemu mestu [[Sidon]]. Oba satrapa sta doživela poraz proti sidonskemu kralju Teneju, kateremu so na pomoč poslali 40.000 grških plačancev, egiptovski faraon Nektanebo II. in Mentor iz Rodosa. Perzijci so bili prisiljeni k umiku iz Fenicije. Po tem neuspehu se Artakserks III. odloči osebno obračunati s Sidonom. Menda je zbral veliko vojsko 300.000 pešakov, 30.000 konjenikov, 300 trirem in 500 transportnih in pomožnih ladij. Prihod te ogromne perzijske vojske pred Sidon je zlomil moralo prebivalcev. Sidonski kralj je neuspešno poskušal pridobiti milost perzijskega vladarja, a je bilo mesto hitro pokorjeno, Tenej pa obsojen izdaje in usmrčen. Takoj po zasedbi Sidona je sledil nov vojni pohod proti Egiptu. Egipčanski faraon [[Nektaneb II.]] svojo vojsko umesti na reki Nil in s tem poskuša izkoristiti številne rečne kanale in močvirja ter podporo mornarice proti premočnemu sovražniku. Ena od egiptovskih strategij je bila tudi zadrževanje Perzijcev in s tem izčrpavanje njihovih zalog ter posledično umik iz Egipta. Vseeno je egipčanska vojska doživela težek poraz, faraon Nektanebo II. zbeži v Memfis in pusti za sabo številna utrjena mesta na milost vojnim enotam, ki so jih varovale. Ko je končno padel tudi Memfis, Nektanebo II. zbeži še južneje v Etiopijo. Po tem dejanju Artakserks III. postane faraon Egipta in ustanovitelj nove XXXI. dinastije. Po povratku v Perzijo je bogato nagradil svoje plačance in se vrnil v Perzepolis kot zmagovalec, ki je po Kambizu II. ponovno uspel pokoriti veliki in bogati Egipt. Artakserks III. naslednjih nekaj let preživi z umirjanjem raznih manjših uporov in nemirov širom cesarstva, vendar do njegove smrti nihče več ni ogrozil cesarstvo ali njega na prestolu. Egipt je ostal del Perzijskega cesarstva vse do prihoda Aleksandra Velikega. Mentor in Bagoas, dva perzijska generala, ki sta med najzaslužnejšimi za zmago v Egiptu, sta napredovala: Bagoas se je vrnil v glavno mesto Perzepolis skupaj z Artakserksom in postal glavni diplomat v mednarodni administraciji. Zadnjih šest let vladavine Artakserksa III. naj bi si zapomnili kot eno od najbolje organiziranih in učinkovitih perzijskih oblasti v zgodovini ahemenidske dinastije.<ref name="Artakserkso III. (PersianEmpire.info)"/> Artakserks III. je umrl leta 338 pr. n. št. in je pokopan v Perzepolisu. Grški zgodovinar [[Diodor Sicilski]] trdi, da je perzijski general Bagoas zastrupil Artakserksa III., vendar zapisi na klinopisih (danes v Britanskem muzeju) govorijo, da je kralj umrl naravne smrti.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iv.html |title=Artakserks IV. (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2008-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080513084133/http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iv.html |url-status=dead }}</ref> Artakserksa III. je na perzijskem prestolu nasledil njegov sin [[Artakserks IV.]], katerega je, po grškim virih, prav tako zastrupil general Bagoas, kot tudi večino perzijskih princev.{{sfn|Olmstead|1948|p=489}} Tako naj bi za postavljanje Dareja III. (nečaka Artakserksa IV.) na mesto perzijskega kralja posredoval sam Bagoas.<ref>Élien, VH XII, 43.; Plutarh - ''Moralia'' 326e, 337e, 340b</ref> ==== Padec cesarstva ==== {{glavni|Darej III.}} Pred prihodom na oblast je bil [[Darej III.]] satrap Armenije in za razliko od njegovih predhodnikov iz ahemenidske dinastije, ni imel nikakršnih izkušenj z vladanjem cesarstva, niti ni kazal ambicij za to. Pomanjkanje teh kvalitet v času velike krize so se pokazale usodne za usodo prvega Perzijskega cesarstva. Darej III. je sam prisilil Bagoasa da popije strup s čimer je končal njegove manipulacije s perzijskim prestolom, izkazal pa se je tudi v dobi vladavine Artakserksa III., ko je kot kraljevski glasnik diplomatsko pomiril dva vojskujoča kralja nomadskih plemen Kadusija na severovzhodu cesarstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/aj-al/alexander/alexander_t66.html |title=Vzpon Darija III. (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514021807/http://www.livius.org/aj-al/alexander/alexander_t66.html |url-status=dead }}</ref><ref>Diodor Sicilski, XVII, 6.1-3; Justin X.3</ref> Leta 336 pr. n. št. je bil [[Filip II. Makedonski]] imenovan za voditelja Korintske lige in je načrtoval invazijo na maloazijska grška mesta pod perzijskim nadzorom.<ref name="britannica.com">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/151631/Darius-III Enciklopedija Britannica: Darij III.]</ref> Spomladi pošlje svoja generala Parmeniona in Atala v »osvoboditev« teh mest, a je bil v času njihovih vojnih pohodov Filip II. Makedonski istega leta ubit. Leta 334 pr. n. št. sin Filipa II., [[Aleksander Makedonski]], postane voditelj Korintske lige in vodi kombinirano makedonsko vojsko v invazijo na perzijsko Malo Azijo. Po Aleksandrovem prodoru v Azijo, makedonska vojska premaga maloazijske Perzijce v [[Bitka pri Graniku|bitki pri Graniku]]. Darej III. ni sodeloval v tej bitki, ki jo je smatral za navaden obrobni upor, ki so bilo pogosti v tem času, niti ni slutil kaj ima Aleksander Makedonski v načrtu. Mislil je, da bodo perzijski satrapi obračunali z Aleksandrom in je mirno ostal v svoji prestolnici Perzepolis. Šele leto in pol po bitki pri Graniku, leta 333 pr. n. št. se Darej III. odloči zbrati vojsko in osebno obračunati z makedonskim osvajalcem. V [[Bitka pri Isu|bitki pri Isu]] se Perzijci skupaj z grškimi plačanci spopadejo z makedonskimi in korintskimi vojaki. Aleksandrova vojska jih preko boka zaobide in porazi perzijsko vojsko. Okoliščine so bile na strani Dareja III. leta 331 pr. n. št., ko je pred [[Bitka pri Gavgameli|bitko pri Gavgameli]] zbral precejšnje število skupin in jih dobro organiziral ter dobil vojaško podporo večine perzijskih satrapov. Kljub vsem tem ugodnim dejavnikom, Darej III. ponovno izgubi bitko proti Aleksandru in je moral spet bežati, da bi se rešil makedonskih preganjalcev. Zbežal je v mesto Ekbatana, kjer je poskušal zbrati novo vojsko za boj proti Aleksandru. Aleksander Makedonski je istočasno zasedel Babilon, Suzo in perzijsko prestolnico Perzepolis. Po tem ko je porazil Ariobarzana v bitki pri Perzijskih vratih (Tang i-Khas), bi Aleksander že lahko proglasil zmago, a je nadaljeval preganjati Dareja III., ki je bežal proti vzhodu.<ref>[http://thenagain.info/WebChron/MiddleEast/DariusIII.html Darij III. (ThenAgain.info)]</ref> Na begu, ga je baktrijski satrap Bes, ki se je pri [[bitka pri Gavgameli|Gavgameli]] boril skupaj z Darejem III. in ki se je predstavljal kot njegov privrženi zaveznik, izdal zaradi osebnih interesov.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} [[Slika:Den Leichnam des Darius.jpg|thumb|250px|right|Aleksandwr Makedonski prekriva mrtvo telo Darwja III. s svojim plaščem (bakrorez iz 18. stoletja)]] Leta 330 pr. n. št. je satrap Bes ubil Dareja III. in pustil njegovo truplo na vozu, ki so ga našli makedonski vojaki.<ref name="britannica.com"/> Ta dogodek je razočaral Aleksandra, ki je želel Dareja III. ujeti živega. Ko je zagledal mrtvo Darejvo telo, je vzel njegov kraljevski prstan,njegovo telo pa poslal v Perzepolis, kjer so ga pokopali v kraljevskih grobnicah z vsemi častmi. Po pokopu se je Aleksander leta 334 pr. n. št. poročil z njegovo hčerjo Stateiro II. (Roksana Baktrijska ) in tako utrdil vlogo naslednika perzijskega kralja. Satrap Bes se je tudi pokušal predstaviti kot njegov naslednik in se imenoval kot Artakserks V. ter se predstavil vzhodnim ostankom Perzijskega cesarstva kot veliki kralj Perzije.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} Kmalu so ga ujeli makedonski vojaki, Aleksander Makedonski pa ga je dal mučiti in ubiti, ker ga je smatral za izdajalca perzijske kraljevske hiše. Ahemenidsko dinastijo je nadaljeval sam Aleksander, ki se je kot rečeno, poročil z Darejevo hčerjo Stateiro II. Po eni od teorij naj bi sam Aleksander tudi pripadal ahemenidski veji, ker se trdi, da je bil sin perzijskega cesarja Artakserksa III. in makedonske princese, ki jo je Filip II. Makedonski poslal v znak politične pomiritve. Aleksander Makedonski umre v Babilonu leta 323 pr. n. št., a istega leta v boju za oblast ubijejo vse njegove žene in otroke, s tem pa se definitivno konča ahemenidska dinastija.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} Perziji bo naslednjih sto let vladala helenistična dinastija [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidov]], ki bo potisnila iranski narod Partom in ustanovila tretjo iransko kraljevsko dinastijo [[Partsko cesarstvo|Arsakidov]], njih pa bo pokorila perzijska dinastija [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] in ustanovila četrto iransko, oziroma drugo Perzijsko cesarstvo. == Politika in administracija == Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je bilo večnacionalna država v kateri so Perzijci dominirali na večini vojaških in civilnih funkcijah. Državna uprava je bila razdeljena na province, ki so se imenovale »države« (staroperzijsko ''dahyāva'') ali ''satrapije'' (starogrška izpeljanka perzijske besede ''xšaçapāvan'' kar pomeni „zaščitnik kraljestva“). Zahvaljujoč taki ureditvi je Ahemenidsko cesarstvo pogosto imenovano prva federacija v zgodovini. Perzijske pokrajine so bile različnih in nedefiniranih velikosti, z njimi so vladali lokalni vladarji (''satrap''), ki je imel moč sprejemati zakone a le na lokalnem nivoju. Zaradi indo-iranskega nasledstva, je bilo cesarstvo fevdalna družba, ki je temeljila na osebni predanosti med velikim kraljem in vsemi njegovimi subjekti.<ref>Geo Widengren: ''Der Feudalismus im alten Iran'', Köln, 1969.</ref> Največ pooblastil za kraljem so imeli perzijski plemiči, ki so bili zadolženi za formiranje sodišč. Kraljevski dvor jih je imenoval ''podaniki'' oziroma ''sledilci''.<ref>staroperzijsko ''bandaka'' DB I.21ff., IV.65-67.</ref> Njihova lojalnost je bila velikodušno nagrajena od kralja, za nezaupanje ali izdajo pa so bili strogo kaznovani.<ref>DB I.21ff., IV.65-67.</ref> Družba kot celota je bila podložna velikemu kralju, ki se je predstavljal kot podrejen Ahura Mazdi (zoroastrski ''Bog dobrega''). Obstoj specifičnih institucionalnih razredov ali kast v Ahemenidskem cesarstvu ni mogoče dokazati. Iz Darejevih napisov v Behistunu pa se da zaključiti, da so perzijski veliki kralji glorificirali svoje arijsko (iransko) poreklo in vključili fraze v katerih se Ahura Mazda imenuje ''Bog Arijcev''. Za razliko od drugih vzhodnjaških narodov te dobe (npr. Hetiti, Asirci, Židje) pri katerih sočutje in strpnost niso bile religijsko zaželene lastnosti ali so se povezovale kot slabost, so bili ahemenidski kralji zelo liberalni in tolerantni proti osvojenim narodom in so take postopke smatrali kot vrlino na katero je treba biti ponosen. Prav tako so odobravali znatno avtonomijo pokorjenim narodom.<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“"/> Združevanje narodov se je nanašalo izključno na upravni nivo, brez kakršnihkoli namenov vzpostaviti kulturno enotnost. Vsak narod je imel možnost zadržati svoje običaje, politično organiziranost, jezik in religijo. Skupno delo mnogih narodov ob gradnji monumentalnih stavb v Suzi in Perzepolisu je igralo veliko vlogo pri medsebojni toleranci in asimilaciji raznih narodov. === Obseg cesarstva === Računanje površine Ahemenidskega cesarstva je kontroverzno in se ne more natančno določiti iz več razlogov: nasprotujočih si informacij o prodoru perzijskih osvajanj, nepoznavanja ali so bila določena ozemlja naseljena ali ne, nemogoče identifikacije določenih držav ki jih omenjajo perzijski zapisi, pogostim uporom in občasnim izgubam ozemelj, itd. Najtežje je določiti meje v severovzhodni Afriki, ker se zagotovo ne ve do kam je prišla vojska Kambiza II. pri pohodih južno in zahodno od Egipta. Prav tako Herodot trdi, da je Darejeva vojska prišla do reke Volge v času pohoda v Evropo kar ni zanesljivo, kompleksnost merjenja otežuje tudi konstantno menjanje mej v prostrani Sredini Aziji, kjer so bili velike vojne proti skitskim plemenom. Po približnem določanju najširših ahemenidskih mej preslikano preko 38 modernih držav iz treh kontinentov, je površina Ahemenidskega cesarstva okoli leta 490 pr. n. št. v času vladavine Dareja Velikega znašala okoli 10,7 milijonov km², kar je daleč največje cesarstvo v zgodovini starega veka; večje tudi od Trajanovega Rimskega cesarstva, cesarstva Aleksandra Makedonskega ali kitajskega Han cesarstva. Po modernih ocenah je Ahemenidsko cesarstvo v tem času obsegalo skoraj polovico svetovnega prebivalstva, kar predstavlja največji delež v vsej zgodovini. {|class="wikitable" border="1" |- !style="background:gold;"|'''Moderna država''' !style="background:gold;"|'''Odstotek''' !style="background:gold;"|'''Skupna površina (km²)''' !style="background:gold;"|'''Del nekdanjega cesarstva (km²)''' |+ |- |'''[[Iran]]''' |align="center"|100% |align="center"|1.648.000 |align="center"|1.648.000 |- |[[Makedonija]] |align="center"|75% |align="center"|25.333 |align="center"|19.000 |- |[[Grčija]] |align="center"|40% |align="center"|131.940 |align="center"|52.776 |- |[[Bolgarija]] |align="center"|80% |align="center"|110.910 |align="center"|88.728 |- |[[Romunija]] |align="center"|15% |align="center"|237.500 |align="center"|35.625 |- |[[Turčija]] |align="center"|100% |align="center"|780.580 |align="center"|780.580 |- |[[Ciper]] |align="center"|100% |align="center"|9.250 |align="center"|9.250 |- |[[Libija]] |align="center"|20% |align="center"|1.759.540 |align="center"|351.908 |- |[[Egipt]] |align="center"|90% |align="center"|1.001.450 |align="center"|901.305 |- |[[Sudan]] |align="center"|30% |align="center"|2.505.810 |align="center"|751.743 |- |[[Eritreja]] |align="center"|100% |align="center"|121.320 |align="center"|121.320 |- |[[Džibuti]] |align="center"|100% |align="center"|23.000 |align="center"|23.000 |- |[[Etiopija]] |align="center"|25% |align="center"|1.127.127 |align="center"|281.781 |- |[[Libanon]] |align="center"|100% |align="center"|10.400 |align="center"|10.400 |- |[[Izrael]] |align="center"|100% |align="center"|20.770 |align="center"|20.770 |- |[[Država Palestina|Palestina]] |align="center"|100% |align="center"|6.220 |align="center"|6.220 |- |[[Sirija]] |align="center"|100% |align="center"|185.180 |align="center"|185.180 |- |[[Jordanija]] |align="center"|100% |align="center"|92.300 |align="center"|92.300 |- |[[Savdska Arabija]] |align="center"|20% |align="center"|2.149.690 |align="center"|429.938 |- |[[Bahrajn]] |align="center"|100% |align="center"|665 |align="center"|665 |- |[[Združeni arabski emirati]] |align="center"|80% |align="center"|83.600 |align="center"|66.880 |- |[[Katar]] |align="center"|100% |align="center"|11.437 |align="center"|11.437 |- |[[Oman]] |align="center"|35% |align="center"|309.500 |align="center"|108.325 |- |[[Kuvajt]] |align="center"|100% |align="center"|17.820 |align="center"|17.820 |- |[[Irak]] |align="center"|100% |align="center"|437.072 |align="center"|437.072 |- |[[Azerbajdžan]] |align="center"|100% |align="center"|86.600 |align="center"|86.600 |- |[[Armenija]] |align="center"|100% |align="center"|29.800 |align="center"|29.800 |- |[[Gruzija]] |align="center"|100% |align="center"|69.700 |align="center"|69.700 |- |[[Rusija]] |align="center"|3% |align="center"|17.075.200 |align="center"|512.256 |- |[[Turkmenistan]] |align="center"|95% |align="center"|488.100 |align="center"|463.695 |- |[[Uzbekistan]] |align="center"|75% |align="center"|447.400 |align="center"|335.550 |- |[[Kazahstan]] |align="center"|30% |align="center"|2.717.300 |align="center"|815.190 |- |[[Kirgizistan]] |align="center"|85% |align="center"|198.500 |align="center"|168.725 |- |[[Tadžikistan]] |align="center"|100% |align="center"|143.100 |align="center"|143.100 |- |[[Afganistan]] |align="center"|100% |align="center"|647.500 |align="center"|647.500 |- |[[Pakistan]] |align="center"|95% |align="center"|803.940 |align="center"|763.743 |- |[[Indija]] |align="center"|4% |align="center"|3.287.590 |align="center"|131.504 |- |[[Kitajska]] |align="center"|1% |align="center"|9.595.960 |align="center"|95.959 |- style="background:wheat;" |'''Skupaj''' |align="center"| |align="center"| |align="center"|'''10.715.346&nbsp;km²''' |} === Vlada in administrativni centri === Administrativno središče Ahemenidskega Perzijskega cesarstva je bila kraljeva palača, kjer je bila uprava organizirana po vzoru iz Babilonije. Upravni organi kot sodstvo so bili strogo organizirani, še posebej po Kirovih in Darejvih reformah. Kot diplomatski jezik se je uporabljal cesarski aramejski, ki je širšo uporabo doživel tekom vladavine Dareja Velikega. V času Kira Velikega, je bilo glavno mesto cesarstva najprej Ekbatana, center moči pa se je hitro preselil v novonastalo mesto [[Pasargad]], ki ga je dal zgraditi sam Kir. S prihodom Dareja I. na oblast, administrativno glavno mesto postane Suza, zatem pa Perzepolis. Grški avtorji trdijo, da so Perzijci menjali funkcijo glavnega mesta glede na gletne čase; Suza je naj bila glavno mesto pozimi, [[Ekbatana]] poleti, [[Perzepolis]] jeseni, preostanek leta pa [[Babilon]].<ref>[[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (8.6.22); Ksenofont: „Anabasis“ (3.5.l5)</ref> Po nekaterih teorijah, Pasargad in Perzepolis nista bili glavni temveč ceremonijalni mesti. === Satrapije === {{glavni|Satrapija}} Organizacija cesarstva v satrapije je prisotna od dobe vladavine Kira Velikega, ki je dovolil da lokalni vladarji zadržijo oblast nad njihovim področji. To ideološko strategijo je kasneje uveljavil tudi Kirov sin Kambiz II. in njihovi nasledniki. Toleranca obstoječih lokalnih religij in uprav je pri pokorjenih narodih ustvarila velike simpatije do Perzijcev, lokalni vladarji so jim postali politično zelo privrženi. Satrapi so imeli status ''zaščitnikov kraljestva'', imenoval jih je perzijski veliki kralj za nedoločen čas. Kot titula že implicira, so bili lokalni vladarji praktično ''čuvarji reda in miru'' in ne podrejeni kralji. Vseeno pa so bili direktno odgovorni za izvajanje globalne perzijske politike, zbiranje davkov, izvajanje zakonov in stabilnost lokalnega gospodarstva. Prav tako so imeli pooblastilo se pregovarjati s sosednimi državama in se vojskovati. Satrapi so bili v glavnem izbrani iz plemiških perzijskih in medijskih družin, ki so imeli privilegiran politični položaj glede na ostale narode cesarstva, a neredko so bili izbrani tudii sami perzijski princi.{{sfn|Briant|2002|p=91}} Primer: Histasp (oče Dareja Velikega) je bil namestnik v Partiji<ref>DB II.93ff.</ref>, Kserksesov brat Masist je bil namestnik Baktrije.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+9.113.1 Herodot, 9.113.1]</ref> Delo satrapov je veliki kralj nadzoroval s pomočjo specialno izurjenih nadzornikov imenovanih ''Kraljeve oči in ušesa''<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.114.1 Herodot, 1.114.1]</ref><ref>[[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (8.2.10-12, 6.16)</ref>, ki so predhodnica modernih obveščevalnih agencij. Ti inšpektorji so tajno potovali po cesarstvu in od velikega kralja lahko zahtevali tudi vojaško pomoč v primeru nevarnosti. Opravljali so nenajavljene kontrole v vseh satrapijah in vsako nepravilnost prijavili kraljevskemu dvoru ali direktno perzijskemu kralju. Satrapi so imeli v različnih obdobjih ahemenidske zgodovine različna politična pooblastila, ki so kulminirale v začetku in sredini 4. stoletja pr. n. št., ko so imeli posamezni satrapi tako moč, da so lahko direktno ogrožali sam perzijski prestol. === Darejeve reforme === {{glavni|Darej I.}} Veliki reformator in organizator Darej Veliki je reformiral perzijski administrativni in pravni aparat. Njegova revizija se je nanašala na zakone pričevanja, depozita, podkupovanja in nasilja. Mnogi narodi iz Darejvega časa so začeli uporabljati perzijsko besedo ''dāta'' (zakon; kraljev zakon). Cesarstvo je sestavljalo 20 pokrajin (satrapij), ki so jih upravljali lokalni vladarji, ki so imeli pravico na specifične zakone, predpise, tradicije in elito. Visoka stopnja lokalne politične avtonomije ni vključevala tudi oblast nad vojsko. Davčni sistem je omogočal velike dohodke v zlatu in srebru. Vsaka provinca je imela neodvisnega finančnega kontrolorja, neodvisnega vojaškega koordinatorja in satrapa, ki je nadzoroval administracijo in zakon. Vsi trije so bili direktno odgovorni velikemu kralju. Število satrapij se je povečalo, da bi se olajšala administracija ali i zmanjšala njihova politična moč. Taka organizacija in delitev oblasti je bila razlog stabilnosti in celovitosti države, ker so bile možnosti za upiranje ali odvajanje zmanjšane na minimum Darej je tudi povečal število članov državne uprave, ki je bila sestavljena iz pisarjev, ki so pošiljali zakone in odredbe po cesarstvu. Po zapisih v Behistunu Darej omenja skupaj 23 satrapij. To so bile: Perzija, Elam, Babilonija, Asirija, Arabija, Egipt, Morski narodi, Lidija, Jonija, Medija, Armenija, Kapadokija, Partija, Drangijana, Arija, Horezm, Baktrija, Sogdijana, Gandara, Skitija, Satagidija, Arahozija in Maka.<ref>DB I.14-7</ref> Pokorjeni narodi so prikazani tudi na vzhodnem monumentalnem stopnišču Perzepolisa, kjer so narodi vseh satrapi v iranskega novega leta (Novruz) prinašali darila perzijskemu kralju. Darej je poznan tud i kot sijajen ekonomist. Reformiral je gospodarstvo in uvedel zlati denar ''darik'' kot fiksno plačilno sredstvo. Razvijal je trgovino znotraj cesarstva in z oddaljenimi državami. Pošiljal je odprave na čelu s karijskim kapetanom Skilaksom, ki so raziskovale celo obalo Indijskega oceana od Indije do Afrike. Tekom njegove vladavine je populacija narasla, v mestih je cvetela obrt in industrija. Fizikalne enote kot masa in dolžina so bile standardizirane tzv. ''kraljevsko mero'', čeprav so Egipčani in Babilonci še vedno uporabljali svoje merske enote. Taki predpisi so poenostavili mednarodno trgovino, kar je imelo velik vpliv na rast perzijskega gospodarstva, kot tudi na razvoj komunikacij in administrativne mreže. === Zakoni in pravosodje === {{glavni|Kirov valj}} Kir II. in Darej I. sta najbolj poznana zakonodajalca med ahemenidskimi velikimi kralji. Ti zakoni se posebej nanašajo na državljanske pravice, ki so kasneje močno vplivali na zakonodajalce drugih cesarstev na Bližnjem vzhodu.{{sfn|Olmstead|1948|p=122}} Na žalost se razen Kirovega valja ni ohranilo več zakonskih dokumentov. [[Kirov valj]] velja za prvi tekst v zgodovini, ki govori o človekovih pravicah in opisuje altruistično vizijo družbe te dobe<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php |title=Shapour Ghasemi: „Kirov cilinder“ (Iran Chamber) |access-date=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514025037/http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php |url-status=dead }}</ref>: * Tekst priznava suverenost pokorjenim narodom in predlaga mirno reševanje vsakega spora. * Prepovedano je suženjstvo in prisilno delo, navedena je pravica do plačila, dela in imetja. * Jamči se svoboda vere in pravica do konverzije, svoboda gibanja in spoštovanje tradicije in običajev. * Uvaja se načelo individualne odgovornosti za storjene zločine. * Omenja se spoštovanje predpisanih pravic, borba proti zatiranju in pravica do življenja. Čeprav so bili vsi ahemenidski vladarji zakonodajalci, se Darej Veliki posebej izpostavlja zaradi obsežnih reform pravnega reda. Reorganiziranje Perzijskega cesarstva je zahtevalo velike prilagoditve zakonov po celem ozemlju in so predstavljale bistvene komponente javnega reda. Vsi perzijski napisi iz te dobe poudarjajo Dareja kot zakonodajalca in navajajo njegovo privrženost „božjemu zakonu“ in nazorom, ki jih je predstavljala zoroastrska religija.<ref>Darejevi napisi (DB I.22ff.); Kserksovi napisi (XPh 49f., 51.-53.)</ref> Kraljevi zakoni so dajali istočasno pomen lokalnim zakonom in običajem, o čemer pričajo zapisi v egipčanskih templjih zgrajenih v Memfisu, Edfuu in Veliki Oazi.<ref>Diodor Sicilski, 1.95.4</ref> V egipčanski tradiciji velja Darej za enega od največjih dobrotnikov in zakonodajalcem v egipčanski zgodovini. V Bibliji se navaja kako je Darej Židom dovolil obnovo Salomonovega templja, zaradi česar si je zagotovil častno mesto v judaizmu <ref>[[Biblija]] - Ezri (7:11-26)</ref>, kot tudi Kir Veliki, ki je osvobodil Žide iz babilonskega suženjstva. Podoben odnos je imel Darej tudi pri Grkih, ki jim je financiral gradnjo velikih templjev, ukinjal suženjstvo v grških mestih in Apolonova sveta območja oprostil davkov. To je ustvarilo velike simpatije jonskih in makedonskih Grkov do Dariju, zato so se postavili na perzijsko stran v času Grško-perzijskih vojn. Perzijski veliki kralj je bil odgovoren tudi za sodstvo, zato je osebno imenoval sodnike, ki so se imenovali „kraljevi sodniki“ <ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+3.31.1 Herodot, 3.31.1]</ref>, zaradi česar je načelo absolutne oblasti kralja nesporno. Vloga sodnikov je bila vodenje pravne administracije in izvajanje sprejetih zakonov. Herodot v svojih delih opisuje osnovna načela perzijskih sodišč, ki se morajo znajti v vseh okoliščinah <ref>[http://remacle.org/bloodwolf/historiens/herodote/polymnie.htm Herodot, 7.194.1-2]</ref>: pazljivo pregledati dejstva, preveriti kriminalno ozadnje posameznika, itd. Ta določila temeljijo na zoroastrskih nazorih. Perzijski vladarji so dajali pravici veliko težo; grški zgodovinarji so pisali, kako so bili skorumpirani sodniki kaznovani s smrtjo. Kazni za kriminalce so bile zelo stroge v vseh delih regije.<ref>DB II.73.-76., 88.-91.</ref> == Gospodarstvo == === Monetarni sistem === {{glavni|Darik}} [[Slika:Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg|thumb|right|250px|''Tip IIIb''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |title=Darik tip IIIb (enciklopedija Iranica) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2007-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070313124643/http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |url-status=dead }}</ref> perzijskega darika iz okoli 490 pr. n. št.]] [[Slika:Pharnabazus silver stater as Satrap of Cilicia 379 374 BC.jpg|thumb|left|250px|Srebrni stater iz dobe cilicijska satrapa Farnabaza III. (379 pr. n. št. - 374 pr. n. št.), Britanski muzej]] Darej I. je bil verjetno prvi ahemenidski veliki kralj, ki je dal kovati lastno valuto<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+4.166.1 Herodot, 4.166.1]</ref>, perzijski zlati darik.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |title=Enciklopedija Iranica: Darik |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2007-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070313124643/http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |url-status=dead }}</ref> Na tem kovancu je perzijski kralj prikazan v vojaški pozi kar predstavlja tako ideološko kot ekonomsko simboliko. Razen zlatega darika, so kovali tudi srebrni denar znan kot siglos. Glede na to, da je Darej uveljavil standardizirane merske enote, je bila masa darika določena s strogimi predpisi. To je bila revolucionarna metoda monetarnega sistema, ki je poenostavila trgovino in bančništvo. Darik je bil zelo dobre kvalitete<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/151554/daric Enciklopedija Britannica: Darik]</ref>, s čistočo 95.83%<ref>Charles Anthon, ''A Classical Dictionary'', Harper & Brothers, New York (1841.)</ref> in maso 8.385 grama.<ref>{{Navedi splet |url=http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/dd.html |title=Darik (Numizmatika - Antikviteti |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723015554/http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/dd.html |url-status=dead }}</ref> Stari Grki menili, da je ime za kovanec „darik“ (grško dareikós statḗr) izpeljanka od imena perzijskega kralja Dareja Velikega, bolj verjetno pa je izpeljanka iz perzijske besede „zarig“ kar pomeni zlato. Kovanje zlatega kovnca je bila isključna pravica perzijskega kralja. Istočasno je bil v cesarstvu v uporabi tudi srebrni šekel ali grško siglos, katerega uporaba datira še iz Mezopotamije okoli 3000 pr. n. št. Siglos je imel čistočo okoli 90% , težo okoli 5,56 grama in dvajset kovancev siglosa je bilo vredno en darik. Kovance so občasno kovali tudi satrapi širom po cesarstvu. Prehod na denarni sistem ''darika'' je naveden na glinenih zapisih najdenih v Perzepolisu. V prvih letih vladavine Dareja Velikega se je plačevalo v glavnem v naravi, tako da je sistem polno veljavo doživel šele v času vladanja Darejvega sina in naslednika, Kserksa I. Velikega. Medtem je bila trgovina z drugimi državami večinoma zasnovana na izmenjavi v naravi. Perzijska valuta je igrala važno vlogo v trgovini z grškimi provincami. Reforma monetarnega sistema je bila samo delna, glede nato kako so perzijski kralji zbirali zlato v svojih zakladnicah, saj večina plemenitih kovin ni bila nikoli spremenjena v kovance. === Davčni sistem === V času vladavine Kira Velikega in Kambiza II. so perzijski kralji kot [[davek]] dobivali razna darila od pokorjenih narodov. Od vladavine Dareja Velikega dalje pa so vsa davčna območja (približno so sledila satrapijam) morali plačevati fiksni davek, ki je bil določen s količino zlata in srebra, ta pa je bila odvisna od naravnih resursov satrapije. Nekatera davčna območja, siromašna s plemenitimi kovinami, so davek plačala s posebnimi resursi; konji, lesom, žitaricami, itd. Ta oblika fiksnega davka je bila vsiljena vsem pokorejnim državam, razen regije Fars (Perzija), v kateri so živeli Perzijci.<ref>DB I.19ff., I.22ff., 23ff.</ref> Zbrana sredstva so uporabljali za financiranje stroškov države in kraljevega dvora; plačila uslužbencev, javnih del, gradnjo prometnic, kanalov, palač, itd. Davki so bili glavni vir prihodkov za Perzijsko cesarstvo. Zbrano [[zlato]] in [[srebro]] so hranili v kraljevskih zakladnicah v Perzepolisu, Suzi in Ekbatani.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+3.96.1 Herodot, 3.96.1]</ref> Pri arheoloških raziskovanjih v Perzepolisu so odkrili na tisoče glinenih zapisov v [[klinopis]]u, ki so detajlno opisovali aktivnosti davčnih uslužbencev. Napisani so tudi druge vrste prihodkov: pristojbine za ceste ali mesto, ki so se plačevale na cestah ali na vhodu v mesto. Delo davčnih uslužbencev v satrapijah so izvajali tajni inšpektorji, ki so jih imenovali ''kraljeve oči in ušesa'' in ki so pošiljali poročila o lokalnih poslih. Detajlna [[statistika]] o davkih je zapisana v [[Herodot]]ovim delih, kjer z veliko natančnostjo opisuje fiksne davke določene posametnim satrapijam. Herodotov popis sestoji iz 20 območij Perzijskega cesarstva in navaja davke iz dobe Dareja I. Velikega (549 - 486 pr. n. št.), katerega vladavina se je končala vsega dve leti pred Herodotovim rojstvom. Ne glede na tradicionalno vprašljivo verodostojnost statistike grškega zgodovinarja, so njegovi podatki primeren pokazatelj ekonomske moči posamezne pokrajine v cesarstvu. Količina davka je bila izražena v ''talentih'', starodavni meri za maso - enota 1 talent odgovarja masi vode v polno izpolnjeni amfori.<ref>[http://www.unitconversion.org/weight/talent-biblical-hebrew-conversion.html Talent (unitconversion.org)]</ref> [[Grški talent|Grški]] ali antični talent je znašal 26&nbsp;kg,<ref name="Humphrey">John William Humphrey, John Peter Oleson i Andrew Neil Sherwood: ''Greek and Roman technology'', str. 487.</ref> [[Egipčanski talent|egipčanski]] 27&nbsp;kg<ref name="Humphrey"/>, in [[babilonski talent|babilonski]] 30,3&nbsp;kg<ref>Robin Waterfield i Carolyn Dewald: ''Herodotus - The histories'', 1998., str. 593.</ref>. Preračunano v današnji denar je bil grški ''talent'' srebra vreden od 20.000 $ (tečaj iz leta 2004) <ref>[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Plutarch/Lives/Crassus*.html ''Life of Crassus'', University of Chicago]</ref>. Tudi vrednost starodavnega ''talenta'' srebra se ocenjuje kot ekvivalent devetletnega strokovnega dela enega človeka.<ref>{{Navedi splet |url=http://eh.net/encyclopedia/article/engen.greece |title=Darel Engen: ''The Economy of Ancient Greece'', EH.Net Encyclopedia, 2004. |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2006-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060502201333/http://eh.net/encyclopedia/article/engen.greece |url-status=dead }}</ref> === Promet === {{glavni|Kraljevska cesta}} [[Slika:Map achaemenid empire en.png|250px|right|thumb|Karta Perzijskega cesarstva z označeno Kraljevsko cesto]] Da bi olajšal komunikacijo po ogromnem cesarstvu, je Darej Veliki dal zgraditi mrežo dobrih [[Cesta|cest]], od katerih je najbolj znana [[Kraljevska cesta]]. Potekala je od lidijskega mesta [[Sarde]] na zahodu do perzijskih mest [[Suza, Perzija|Suza]], [[Pasargad]] in [[Perzepolis]] na vzhodu.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+5.52.1 Herodot, 5.52-54]</ref> Razdalja med dvema mestoma je bila 2.700&nbsp;km in sli na konjih so to razdaljo prepotovali samo v sedmih dneh. Gradnja tako dolge in sofisticirane ceste skozi maloazijske gore, asirske puščave, babilonska močvirja in neprehodna področja zahodnega Irana je predstavljala vrhunec antičnega znanja gradbeništva. Zaradi njene izjemne kvalitete so cesto uporabljali tudi v rimski dobi v času [[Trajan]]a in [[Hadrijan]]a, skoraj 700 let po Dareju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/ro-rz/royal_road/royal_road.htm |title=Kraljevska cesta (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629155230/http://www.livius.org/ro-rz/royal_road/royal_road.htm |url-status=dead }}</ref> Dareja bomo pomnili tudi po [[Sueški prekop|Sueškem prekopu]], ki ga je dal zgraditi med [[Nil]]om in [[Suez]]om, kjer so perzijske ladje prehajale iz [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Mediteran]] in obratno. Spoštovanja vredni dosežki perzijskih inženirjev so bili izvedeni tudi v dobi Darejevega sina Kserksesa, ki je ob pohodu proti Grčiji dal zgraditi dva [[Pontonski most|pontonska mostova]] preko [[Dardanele|Dardanel]], da bi omogočil lažji prehod svoji vojski na evropska tla, skozi polotok [[Atos]] pa, zaradi pogostih neviht, ki so pretile perzijski mornarici, skopal dvokilometrski kanal.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gein.noa.gr/xerxes_canal/ENG_XERX/ENGWEB.htm |title=The Canal of Xerxes in Northern Greece: (1991.-2001.) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2008-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080111050229/http://www.gein.noa.gr/xerxes_canal/ENG_XERX/ENGWEB.htm |url-status=dead }}</ref> === Poljedelstvo in namakanje === {{glavni|Kanat}} [[Slika:Qanat-3.svg|thumb|right|250px|Prerez kanata (3D prerez)]] Doba Ahemenidov je prinesla velike spremembe v poljedelstvu, ki je imelo pomembno vlogo v gospodarstvu cesarstva. Izboljšano je bilo namakanje, še posebej v področjih, kjer je bil dostop do vode omejen: Egipt, Babilonija, Iran ter Srednja Azija. Namakanje se je vršilo s pomočjo kompleksnih sistemov - [[kanat]]ov, ki so jih razvili stari Perzijci. Ta sistem je še posebej vplival na razvoj modernega Irana in Afganistana, kjer se ta sistem še danes uporablja, pa tudi drugje po svetu. Perzijski kralji so spodbujali gradnjo teh podzemnih kanalov za namakanje tudi s tem, da so jih tistim, ki so sodelovali pri gradnji dajali v najem za dobo petih generacij.<ref>Polibije, 10.28.3</ref> Kanat je sistem, ki sestoji od niza vertikalnih jaškov podobnih vodnjakom, ki so pri dnu povezani z rahlo nagnjenim kanalom. Osnovne značilnosti so: * Učinkovito pridobivanje velikih količin sveže vode iz podzemlja brez potrebe po črpanju. Pretok vode se vrši z gravitacijo, cilj je nižje od vira, ki je najpogosteje gorski vodonosnik. * Omogoča pretok vode na velike razdalje, kjer je klima suha in vroča, brez izgub zaradi izhlapevanja in puščanja. Izvedba kanatov je običajna za področja, kjer so izviri vode neposredno v podnožju gora ali tam kjer je izvir najbližji površini terena. Glavni lastniki polj in kmetij so bili iranski plemiči, templji in tedanja podjetja. Razvoj poljedelstva in namakanja je pripomogel k razvoju slavnih perzijskih vrtov.<ref>Albert T. Clay: ''Business documents of Murashû sons of Nippur dated in the reign of Darius II'', Philadelphia; Department of Archæology and Palæontology of the University of Pennsylvania, 1904.</ref> Po elamskem klinopisu, najdenem v Perzepolisu, je Pasargad v staroperzijskem jeziku imenovan ''Batrakataš'' ali ''Pâthragâda'' (''Perzijski vrt''), današnje ime pa ima koren v grški izpeljanki. Velja, da grška beseda za raj ''paradeisos'' izvira od imena mesta Pasargad, ki je bil v starem veku poznan po prelepih vrtovih širom sveta. == Vojska == [[Slika:Persian warriors from Berlin Museum.jpg|250px|right|thumb|Perzijski vojaki iz starodavnega reliefa]] [[Slika:Pasargadae 2.jpg|thumb|250px|right|Grobnica Kira Velikega]] Perzijska vojska je predstavljala okostje cesarske moči in ni imela pravega tekmeca v svetu v starem veku vse do prihoda Aleksandra Velikega. Glede na to kako veliko in prostrano je bilo Perzijsko cesarstvo, s kraji oddaljenimi tisoče kilometrov in z različnimi geografskimi karakteristikami, je bila za njegovo kontrolo potrebna zahtevna vojaška veščina. V času Kira Velikega, ko je Perzija še bila pod dominacijo močne Medije, so se bili vsi Perzijci dolžni boriti za perzijskega kralja. Poleg velikega strateškega pomena, je perzijska vojska igrala tudi veliko politično vlogo zagotavljanja politične enotnosti med vsemi območji, ki so bili pod oblastjo Ahemenidov. Elito perzijske vojske so predstavljali [[Perzijski nesmrtniki]], ki so vedno šteli točno 10.000 vojakov <ref name="Herodot, 7.83.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+7.83.1 Herodot, 7.83.1]</ref>, v času mira pa so služili kot kraljeva garda. Člani teh elitnih enot so lahko postali samo Perzijci, Medijci in Elamiti.<ref>[http://www.raceandhistory.com/cgi-bin/forum/webbbs_config.pl/noframes/read/790 O Elamitima (RaceAndHistory.com)]</ref> Glede na to, da so bili od rojstva trenirani po strogih vojaških pravilih in da so sodelovali po svetu v številnih bitkah, so jih imeli za najkvalitetnejše vojake starega veka. Glavnega generala perzijskih nesmrtnikov (perz. ''hazaparati'') so često imenovali ''drugi za kraljem'', saj je poveljeval celi kraljevi vojski. Perzijska vojska je bila razdeljena na pešake in konjenico, nadrejeni pa so bili v glavnem iz perzijskega plemstva. Perzijska vojska je bila najbolj poznana po odlični konjenici in izvrstnih strelcih. Iz kasnejšega ahemenidskega obdobja so bili poznani tudi perzijski bojni vozovi, ki so imeli na kolesih ostrice, ki so ob vrtenju kolesa dobesedno razkosale sovražnikove vojake. Te nevarne naprave, ki jih je uporabil Kir Veliki pri osvajanju Jonije še niso poznali Grki in zato so bili hiro poraženi. Karakteristika perzijskih bojnih enot (npr. ''sparabara'') je bila fleksibilnost in hitrost manevriranja, ki pa ni prišla do izraza v bojih proti Grkom, ki so to perzijsko prednost nevtralizirali z izkoristkom primernega terena in težkih oklepov. Perzijska vojska je imela stalne vojašnice po vsem cesarstvu. Vodili so jih perzijski častniki. Vojašnice so bile postavljene na važnih strateških točkah, ob glavnih cestah ali na sami meji cesarstva (primer otok Elefantina na Nilu). Vojaki mnogih narodov so sodelovali v perzijski vojski: poleg Perzijcev, Medijcev in Elamitov tudi Asirci, Feničani, Babilonci, Indijci, Grki, Egipčani, Židje, Arabci, itd. Satrapi so bili odgovorni za rekrutacijo, vzdrževanje in financiranje vojske v njihovih administrativnih enotah, niso pa imeli pooblastila upravljati s to vojsko. S satrapijskimi vojskami so upravljali posebni perzijski namestniki, ki so bili vdani velikemu kralju.{{sfn|Briant|2002|p=352}} V času miru, ko ni bilo potrebe po rekrutaciji, je bila vojska sestavljena iz profesionalnih perzijskih in medijskih vojakov. V času vojn so vojsko razširili s pomočjo rekrutiranja vojakov iz različnih narodov cesarstva. Pokrajine so imele svoje bojne enote, ki so bile čuvarji reda in so bile opremljene v skladu z lokalno vojaško tradicijo. Po Herodotu: perzijska vojska je bila heterogena in zelo raznolika. Obsegala naj bil 67 etničnih kontingentov in bila razdeljena v tri glavne rodove; pešake, konjenico in mornarico, pešaki in konjenica pa so imeli še posebne kontingente strelcev.{{sfn|Briant|2002|p=207-211}} Raznolikost vojske, njihovega orožja in opreme ter borbenih tehnik nakazuje, da so morali perzijski generali obvladati zahtevno strateško in taktično veščino za uspešno in koordinirano poveljevanje. Zgodovinar Briant predpostavlja, da so Kserkses I. in nekateri kasnejši perzijski kralji imeli samo ceremonialno vlogo v vojski ali vlogo prikazovanja celovitosti cesarstva, njihove avtoritete in za večanje morale v vojski. Rimski zgodovinar [[Kvint Kurcije Ruf]] predpostavlja, da so pri raznolikosti vojske vztrajali sami perzijski kralji, ki so s tem želeli prikazati raznolikost a enotnost cesarstva.{{sfn|Briant|2002|p=207-211}} == Kultura == === Jezik === {{glavni|Perzijščina}} Perzijski jezik je imel status glavnega jezika, kot administrativni jezik pa so uporabljali tudi aramejski, ki ga je v glavnem uporabljala diplomacija. Uporaba ostalih jezikov je bila omejena na obseg področja v katerem so živeli njihovi izvorni govorci. Znano je, da se je [[elamščina|elamski jezik]] uporabljal kot uradni na sodišču v regiji Fars, o čemer pričajo zapisi iz Perzepolisa, ki datirajo med leta 509 in 458 pr. n. št.. Ostali jeziki so imeli lokalno uporabo; egipčansko, grško, lidijsko in likijsko. Elamski in [[akadščina|akadski jezik]] so uporabljali v trojezičnih kraljevskih napisih skupaj s perzijskim, ki se je uporabljal v glavnem za reprezentativne namene, kot je to primer v Behistunu. === Življenje v času Ahemenidov === ==== Življenje na kraljevskem dvoru ==== Kraljevski perzijski dvor je imel neomejeno oblast v cesarstvu, kar je veljalo za kralja, njegovo družino in perzijsko plemstvo. Na dvoru so sprejemali upravne in strateške odločitve, ki so jih izvajali njihovi podložniki. Zgodovinskih dokumentov, ki se nanašajo na perzijsko sodstvo je zelo malo in so nerenakomerno razdeljeni.{{sfn|Briant|2002|p=161}} Glede na to v kateri kraljevi rezidenci (Perzepolis, Suza, Babilon, Ekbatana) je dvor bival, so z njim potovali tudi kraljevska družina in večji del administracije. Na potovanju so kralj in plemstvo bivali v velikem in luksuznem šotoru, postavljenem na sredini začasnega prebivališča in označenim s posebnimi simboli. Zgodovinar Pierre Briant predpostavlja, da so spominjali na palače v Suzi in Perzepolisu. Življenje na dvoru je bilo regulirano po strogih normah obnašanja. Kralj je bil obkrožen z raznimi visokimi uslužbenci, upraviteljem zakladnice in kartoteke ter diplomati zadolženimi za odnose z javnostmi in tujimi delegacijami. Ljudje so imeli pravico prositi za obisk kralja, kar so morali posredovati preko čuvarja, ki jih je obevstil o eventualni odobritvi in terminu. Herodot in Ksenofont opisujeta, kako je perzijski kralj osebno izbiral hrano zaradi preventivnih varnostnih razlogov. Na banketih je pazljivo izbiral goste. Udeleženci banketa so bili strogo rasporejeni na posebna mesta tudi zaradi ceremonialnih in varnostnih razlogov. Grški avtorji opisujejo perzijske bankete kot zelo luksuzne in svečane, saj so s tem kazali kraljevo moč in avtoriteto pa tudi gostoljubnost. Prehrano za kralja in nesmrtnike so pripravljali ločeno elitni gastronomi in v primeru zastrupitve s hrano bi bili gastronomi strogo kaznovani. Voda je prihajala iz reke Šaour ob kateri je ležalo mesto Suza in so jo pred zaužitjem prekuhavali ter servirali v srebrnih posodah. Perzijci so veliko pozornost namenjali oblikovanju posode, ki je odražala moč in dober okus. <center> <gallery> Slika:Gold cup kalardasht.jpg|Zlata posoda Slika:Gold vessels from the Oxus treasure by Nickmard Khoey.jpg|Zlate posode Slika:Rython boz.jpg|Zlati [[riton]] (vrč) najden v Ekbatani, ''(Nacionalni muzej v Iranu)'' Slika:Persia - Achaemenian Vessels.jpg|Zlati vrč v animalistični obliki, ''(Nacionalni muzej v Iranu)'' </gallery> </center> Važno vlogo na kraljevem dvoru so imeli [[zdravnik]]i, ki so bili stalno kraljevo spremstvo. Njihova vloga je bila tudi kontrola hrane. Kraljevi zdravniki so bili neredko tudi Grki in Egipčani. Dvorjane so stregli [[evnuh]]i razdeljeni v dve kategorije; tisto, ki je stregla kraljevo družino in ostale služabnike. Glede na velikost dvora, je bila služinčad številna. {{sfn|Briant|2002|p=284}} Mnogi antični avtorji navajajo, da so perzijski kralji prakticirali [[Poligamija|poligamijo]] in imeli mnogo otrok ter velike [[harem]]e. Moderni zgodovinski dokazi govore, da prvotna predpostavljena funkcija harema v Perzepolisu ni točna in da so to bili v resnici kraljičini prostori. Žene z dvora, kraljice in princese, so imele veliko avtonomijo, imele so pravico potovati, kar piše v zapisih iz Perzepolisa. Ženske so imele v Perzijskem cesarstvu velike pravice glede na ostanek starodavnega sveta; v nekaterih pokrajinah cesarstva so vladale ženske satrapi. V času grško-perzijskih vojn je na strani perzijske vojske sodelovala tudi ena admiralica (Artemizij I. iz Karije) <ref>{{Navedi splet |url=http://www.irandokht.com/editorial/index4.php?area=org&sectionID=14&editorialID=3292 |title=Artemizij I. (Irandokht.com) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622074428/http://irandokht.com/editorial/index4.php?area=org&sectionID=14&editorialID=3292&PHPSESSID=7545117a28efd77fac162c57f4ef553a |url-status=dead }}</ref>). Lov je bil priljubljena zabava perzijskih kraljev. Na ta način so vzdrževali telesno kondicijo in kazali svojo hrabrost in sposobnost. Na lovu je bil prvi met kopja izključna pravica kralja. Lov so prakticirali tudi v posebnih vrtovih (perz. ''pairidaeza'': ograjeni prostor), ki so služili tudi kot mesto za sprostitev in uživanje, saj so bili bogato okrašeni. Načini lova so se razlikovali odvisno od vrste orožja: lovili so peš, na konju ali z vozovi, uporabljali so meč, lok, kopje ali mreže. Pismo, ki ga je Darej Veliki poslal jonskemu satrapu Gadatu navaja transport plodov med Evfratom in azijsko obalo, kar priča o velikem interesu kralja za hortikulturo. ==== Življenje izven kraljevskega dvora ==== Glede na malo znanih dokumentov, življenje običajnih ljudi ni posebej znano. Arheološka raziskovanja kažejo, da so bile perzijske hiše večinoma zgrajene iz na soncu sušene opeke iz zemlje, v katerih je bilo vezivo slama. Za izolacijo spodnjih delov zidov so uporabili [[bitumen]]. Hiše so bile zgrajene okoli notranjega dvorišča z verando, najpogosteje so imele eno ali dve etaži. Glede na to, da so Perzijci znani po izdelavi tekstila predpostavljajo, da so bile hiše okrašene s preprogami visoke kvalitete ter opremljene z vrhunsko oblikovanim pohištvom. Oblačenje je dobro znano, saj obstaja mnogo umetniških ilustracij, ki prikazujejo ljudi iz ahemenidske dobe. Perzijci so nosili dolge plašče (z ali brez rokavov) prevezane s pasom ter hlače iz usnja ali fine tkanine. Obutev je bila dveh vrst; zaprti čevlji s 3 ali 4 vezalkami ali sandali. Kape so bile raznih oblik in materialov: od enostavne preveze preko glave, do bogato okrašenih pletenih kap. Barva oblek je bila različna glede na družbeni sloj dobe, rdeča je bila barva bojevnikov, bela svečenikov, modra kmetov. Kralji so se oblačili v vse tri barve in s tem pokazali svojo avtoriteto nad vsemi družbenimi sloji. Najverodostojnejši viri o perzijski noši so reliefi iz Perzepolisa. Izobraževanje v ahemenidski dobi je precejšnja neznanka. Perzijski plemiči so šolali svoje otroke, večina kmetov je bila nepismena. Glede na dostopne zgodovinske vire se je šolanje mladih perzijskih plemičev začelo v starosti pet let in je trajalo deset do dvajset let, odvisno od vira. Strabon piše, da so se mladi ljudje ukvarjali z gimnastiko, se učili loviti, uporabljati kopje, prepoznavati rastline in izdelovati obleko in mreže. Ksenofont piše, da je njihovo šolanje obsegalo učenje pri katerem so morali razviti smisel za pravičnost, poslušnost, vzdržljivost, upornost in samokontrolo. === Religija === {{glavni|Zoroastrstvo}} [[Slika:Farvahar001.JPG|thumb|250px|right|Zoroastrski simbol ''farvahar'' (Perzepolis, Iran)]] Pod vladavino ahemenidske dinastije je [[zoroastrstvo]] postalo državna [[religija]] in se razširila iz jugozahodnega Irana širom po Bližnjem vzhodu. Zoroastrstvo in njegovi nazori so postali smiselni element perzijske kulture. Istočasno se pojavlja tudi močan sinkretizem z drugimi religijami, posebej s tistimi v Mezopotamiji. Dobro v Zoroastrstvu predstavlja bog [[Ahura Mazda]]. Predstavljal ga je ogenj kot simbol čistosti in moči. Zlo je naravna sila ločena od Ahure Mazde in nasprotujoča njemu in njegovemu delu in obstaja samo v duhovnem planu, za razliko od duhovnega in fizičnega obstoja tistega kar je ustvaril Ahura Mazda. Napad zla ali zlega duha Ahrimana se dogaja med tema dvema skrajnima točkama na časovnem traku. Sredi 5. stojetja pr. n. št. v dobi vladavine Artakserksa I. in Dareja II., Herodot piše: „Perzijci niso prikazovali božanstva, niti niso gradili velikih templjev temveč izključno žrtvenike, za razliko od Grkov, niso verovali da so božanstva v obliki ljudskih bitij. Perzijci so prinašili žrtve Soncu, Luni, Zemlji, ognju, vodi in vetrovom.“ Herodot tudi trdi, da molitev ali žrtev ni mogla biti izvedena brez navzočnosti zoroastrskega svečenika, ki niso bili povezani s svečeniki nobene druge religije. Poleg tega se je funckija svečenika prenašala nasledstveno, z očeta na sina. V času Darejvega vladanja je zoroastrstvo postalo posebej vezano na kraljevo ideologijo.{{sfn|Briant|2002|p=259}} V mnogih zapisih Dareja I. in njegovega sina Kserksesa, kot so Behistunski napisi ali reliefi v Perzepolisu in Suzi piše, da legitimnost kraljeve moči prihaja po volji Ahure Mazde, ki se prikazuje kot zaščitnik kralja in samega cesarstva. Portal iz Perzepolisa je bogato okrašen z reliefi z obeh strani in prikazujejo: Ahura Mazdo, kralja Dareja I. na prestolu, tri vrste vojakov iz kraljeve osebne straže. Ti motivi želijo prikazati kako ''Bog dobrega'' (Ahura Mazda) ščiti perzijskega kralja in vojsko oziroma kako je kraljeva oblast legitimna.{{sfn|Dutz|Matheson |1998|p=82}} == Umetnost == Perzijska umetnost v dobi Ahemenidov cveti, je pa njen namen predvsem poveličevanje slave vladajoče dinastije. S širjenjem Perzijskega cesarstva se je vzporedno širila tudi perzijska umetnost, ki doseže vrhunec tedaj, ko je bilo tudi cesarstvo na vrhuncu, predvsem zahvaljujoč bogatim davkom, ki jih je kraljevski dvor dobival iz številnih pokorjenih držav. === Arhitektura in urbanizem === [[Slika:Colonne persepolis muze iran bastan teheran.jpg|thumb|250px|right|Značilen perzijski steber iz apadane v Perzepolisu, Iran]] [[Slika:Tomb of Xerxes.JPG|thumb|right|250px|Grobnica Kserksesa Velikega (cca 20x30 m) vklesana v goro Nakš-e Rustama, Iran]] Ahemenidsko cesarstvo je zapustilo številne monumentalne palače predvsem v Suzi, Pasargadu, Ekbatani in Perzepolisu. Za razliko od mnogih drugih monumentalnih objektov starega veka, kot je [[Partenon]] v Grčiji ali [[Kolosej]] v [[Rim]]u, perzijske zgradbe niso gradili sužnji temveč plačani delavci iz vseh držav cesarstva: Babilonije, Karije, Jonije, Asirije, Egipta, itd. V zgodnji dobi perzijska plemena niso imela enotnega arhitektonskega sloga, saj so bili polnomadski narod kmetov in jahačev.{{sfn|Stierlin|2006|p=86}} Po tem, ko je Kir Veliki leta 550 pr. n. št. ustanovil Perzijsko cesarstvo, so širom države začele rasti monumentalne zgradbe. Na začetku je ahemenidska arhitektura temeljila na elementih pokorjenih narodov, a se je hitro razvil avtohtoni slog. Prvo perzijsko mesto Pasargad še kaže nekatere nomadske vplive, kjer so objekti razpršeni v ogromnem parku, petdeset let kasneje pa se gradi Perzepolis, ki postane simbol racionalizacije in ravnotežja v perzijski arhitekturi. Načrt kompleksa je strogo ortogonalen, število stebrov v dvoranah je v razmerju 1:1 ali 1:2, razpored objektov je urejen na zaščiteni terasi. Terase z dvojnimi kolonadami na [[Apadana|apadani]] se sekajo na vogalih, ki postanejo stolpi, kar je bila velika funkcionalna in estetska inovacija. H kompleksu se dostopa preko dveh velikih portalov skozi katere teče ves promet. Uspehi teh originalnih del temeljijo na številnih elementih, ki kombinirajo arhitekturo podjarmljenih narodov. Perzijski elementi niso hibrid temveč fuzija slogov, ki ustvarjajo novega. Izhajajo iz strokovnosti arhitektov in delavcev širom cesarstva, zato je perzijska arhitektura utilitaristična, ritualna in simbolična. Perzepolis je poln elementov, ki pričajo o njihovih številnih vplivih.{{sfn|Stierlin|2006|p=86,94,102,111,115}} Egipčanski elementi so prepoznani na zgornjih vencih in portalih, mezopotamski je način povezovanja dveh palač, kjer ima ena privatno, druga pa javno funkcijo. Rozete in rastlinski [[Relief (umetnost)|reliefi]] na stopniščih skupaj z nazobčanimi obzidjem in zidovi spominja na arhitekturo [[zigurat]]ov, ki so predhodno rastli v Mezopotamiji in Elamu. Glazure reliefov imajo babilonski vpliv, krilati ljudje-biki na portalih izhajajo iz asirskega sloga. Po vključitvi Jonije v Perzijsko cesarstvo, na perzijsko arhitekturo močno vpliva ta grški jonski red in obratno. Ti vplivi so posebej vidni pri dvoranah na stebrih ([[hipostil]]). Lidijski in jonski arhitekti so sodelovali pri delih v Pasargadu in kasneje v Perzepolisu in Suzi, o čemer pričajo [[grafit]]i v grščini v [[kamnolom]]u blizu Perzepolisa in zapisi iz Suze. Spiralni elementi (volute) na perzijskih kapitelih so kasneje postali glavno znamenje grške arhitekture jonskega reda. Perzepolis je kasneje močno vplival na [[Artemida (mitologija)|Artemidin]] tempelj v Efezu, eno od sedem antičnih svetovnih čudes. Načelo notranjega prostora, kjer dvorana s stebri predstavlja jedro palače, je prisotno na Bližnjem vzhodu že pred dobo Perzijskega cesarstva. Pa vendar, sofisticiranost perzijske tehnologije, ki jo je videti pri višini in razponih med stebri, je narekovala veliko prostranost in uporobnost dvoran, za razliko od sličnih ''hipostilov'' v Grčiji in Egiptu, kjer so bili stebri čokati, razponi majhni in prostori omejeni.{{sfn|Stierlin|2006|p=78,92,93}} Konstruktivni sistemi so v Perzepolisu izključno tektonski in sastojijo iz stebrov in nosilcev, ni sledov stereotomskih elementov (lokovi, oboki in kupole). Večina stebrov izdelanih iz lesa je izginila, ohranjene pa so njihove kamnite baze. V dvoranah, kjer so bile višine prevelike za uporabo lesa, so bili stebri zgrajeni iz masivnih kamnitih blokov. Kamniti stebri, ki so preživeli, so zelo heterogenih slogov in kažejo na vpliv različnih civilizacij. Baza stebra ima hetitski vpliv, razmerje višine in premera debla pa je skoraj identičen stebrom jonskega reda. Ogromni kapiteli, ki predstavljajo skoraj tretjino skupne višine stebra je karakteristična za egipčanske stebre s kapitelom lotosa. Skulpturalni kapiteli z živvalskimi oblikami so verjetno inspirirani iz asirske arhitekture pa vendar predstavljajo originalni perzijski slog. Kot večina ahemenidskih palač je tudi Perzepolis imel zidove zgrajene iz opeke, ki morda zgledajo neobičajno na področju, kjer je kamen dostopen v velikih količinah. To je skupna značilnost vsem narodom Vzhoda, ki kamen uporabljajo v glavnem za mestna obzidja. Danes so pogosto ohranjeni samo temelji zidov, kot tudi masivni kamniti portali in stebri. Čeprav so ga gradili skoraj dve stojetji, Perzepolis kot celota kaže slog, ki je značilnost ahemenidske umetnosti. Kasnejši ahemenidski vladarji niso preveč odstopali od umetnosti in tehnike, ki jo je začel Kir Veliki v Pasargadu oziroma Darej Veliki nadaljeval v Perzepolisu. Samo novejše kraljevske grobnice Artakserksa II. in Artakserksa III. se razlikujejo od tistih v Nakš-e Rustamu po tem, da niso vklesane v navpično skalo v gori ampak v nagnjen teren, vendar na pročelju vsebujejo iste elemente kot Darejva grobnica. === Kiparstvo === Najbolj znane skulpture iz ahemenidske dobe se nahajajo v Perzepolisu. Številni reliefi krasijo stebrišča, panele pred palačo in notranjost kraljevskih dvoran. Ugibajo lahko, kako so bili izkoriščeni prostori med stebri. Navdih za skulpture izhaja iz Egipta, Grčije in Asirije, odlikuje jih velika preciznost in detajlnost izvedbe. Tipologija skulpturalnega oblikovanja je tipična za orijentalsko umetnost; vsi liki so prikazani v profilu. Reliefi najpogosteje prikazujejo perzijskega kralja in vojake, bike, leve in [[grifon]]e; živali so zelo stilizirane, brez varijacij. Razen reliefov, zgodovinarji kot Herodot in Plutarh navajajo Kserksesov kip v Perzepolisu ter kip Darejeve žene Artistone v Suzi. Nekatere skulpture so zelo realistične, kot na primer pes (mastif), ki je najden na vogali apadane. <center> <gallery> Slika:Persepolis-lion_capital.jpg|Skulptura leva pred apadano v Perzepolisu Slika:Persepolis - statue of a mastiff.jpg|Skulptura mastifa Slika:Statue darius.jpg|Kip Dareja Velikega iz Heliopolisa, Nacionalni muzej v Iranu)' Slika:Bull capital Apadana Louvre AOD1.jpg|Skulptura bika iz kapitela perzijskega stebra apadane v Perzepolisu </gallery> </center> === Polikromija === Polikromija ima važno vlogo v perzijski umetnosti in jo karakterizirajo pisani in bogato okrašeni reliefi na zidovih. Za razliko od Perzepolisa, palača v Suzi nima reliefe vrezane v kamen temveč raznobarvne keramične glazure na zidovih iz opeke, očitno navdahnjene z mezopotamsko kulturo. Na njih so najpogosteje oblikovani liki raznih živali (levi, biki, grifoni) ali perzijski vojaki, ki spominjajo na reliefe v Perzepolisu. V Suzi je polikromija na keramiki ohranjena, kar ni slučaj s kamnitimi reliefi v Perzepolisu, kjer je pigment s časom razpadel. Področja kjer so bile uporabljene barve je težko potrditi, glede na to, da je pigment skoraj povsem izginil. Čas, tanek sloj barve in razpadanje organskih pigmentov so glavni razlogi izginotja. Dokazi o uporabi barv se nahajajo v sledovih po palači, kar pomeni da Perzepolis ni bil enoličen, temveč bogato obarvan.<ref>[http://www.achemenet.com/ressources/enligne/arta/pdf/2005.002-Ambers-Simpson.pdf Some pigments identifications for objects from Persepolis (Janet Ambers in St John Simpson, The British Museum)]</ref> Našli so tudi mnogo posod, ki so sodeč po notranjosti pigmentov služile za shranjevanje barve. Barve so bile uporabljene na vseh arhitektonskih elementih: zidovih, reliefih, stebrih, vratih, tleh, stopnicah, kipih, itd. Opeka je bila glazirana, rdeča oker barva je bila uporabljena na tleh iz apnenca ali sivo-zelenkastega gipsa, stebri so bili poslikani v več barvah, poslikana je bila tudi zunanjost palače. Sledi rdeče barve so našli tudi na skulpturi Darejeve žene Artistone, ki je danes v iranskem Nacionalnem muzeju v [[Teheran]]u. Velika paleta najdenih barv govori o njihovem bogatem polikromatskem poreklu. Navedena je tudi uporaba rastlinskih pigmentov, ki pa na žalost niso ohranjeni. <center> <gallery> Slika:Plaque of Lapis-Lazuli - Persepolis - Achaemenid - National Museum of Iran - Inv. number 2436.jpg|Poslikana perzijska broška Slika:Sphinx Darius Louvre.jpg|Sfinga Dareja I. najdena v Suzi Slika:Decorative motives2 griffins frieze Louvre Sb3323.jpg|Dekorativni motivi v obliki spirale Slika:Archer Darius palace Louvre AOD487.jpg|Perzijski vojak </gallery> </center> === Zlatarstvo === Zlatarstvo je eden od najpomembnejših elementov perzijske kulture in se je v ahemenidski dobi razširilo po vsem cesarstvu. Reliefi v nekaterih mestih kažejo, kako so Perzijci zlatemu nakitu dajali velik pomen.{{sfn|Stierlin|2006|p=122,131}} Odkritja številnih kosov posod izdelanih iz plemenitih kovin kot sta zlato in srebro kažejo, kako je bilo zlatarstvo pomembna značilnost perzijske kulture in dokazujejo njihovo estetsko zrelost in napredne tehnologije. Okraševanje vaz, čaš, posod, nakita, celo orožja kombinira klasicizem in sinkretizem. Tudi na zlatarstvo so vplivale razne pokorjene kulture, ki so jih Perzijci izkoristili pri ustvarjanju novega in originalnega perzijskega sloga. Arheološke najdbe zlatih predmetov v Mali Aziji kažejo podobnost s tistimi iz pokrajine Fars, včasih so podobnosti tolikšne, da se predpostavlja, da prihajajo iz iste delavnice, čeprav so to predmeti, ki datirajo desetletja ali celo stoletja kasneje. Nekatere slogovne analogije je mogoče najti tudi v Grčiji in Trakiji, kar priča o velikem perzijskem vplivu tudi na Evropo. <center> <gallery> Slika:Model of a chariot from the Oxus Treasure by Nickmard Khoey.jpg|Zlati model kočije Slika:Gold fish shaped vessel from the Oxus Treasure by Nickmard Khoey.jpg|Okras v obliki ribe Slika:Vase handle ibex Louvre AO2748.jpg|Motiv iz perzijske vaze v obliki krilatega kozoroga Slika:Ars Summum Tesoro Oxus brazalete.JPG|Zapestnica z vrezanim dragim kamenjem </gallery> </center> == Tehnologija == [[Slika:Pasargadae Swallow-Tail Staples.jpg|right|thumb|250px|Konstruktivne sponke med kamnitimi bloki, ki so uporabljene v Perzepolisu in Pasargadu - 6. st. pr. n. št.]] [[Slika:Persepolis001.jpg|thumb|250px|right|Ne glede na aktivno potresno con so perzijski stebri apadane v Perzepolisu višji in vitkejši od katerih koli v starem veku]] Kompleksi v Pasargadu in Perzepolisu imajo polno inovativnih elementov na področju gradbenega inženirstva. Novejša raziskovanja strukturalne tehnologije v Pasargadu, ki je oddaljen vsega 43&nbsp;km in zgrajen tri desetletja pred Perzepolisom so pokazala, da so perzijski inženirji zgradili kompleks, ki je lahko prenesel močne [[potres]]e celo do 7. stopnje po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |title=Pasargadae Can Withstand Earthquakes (Payvand) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110624113347/http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |url-status=dead }}</ref> Temelji stavbnih elementov so zgrajeni s tehnologijo izolirane baze temeljev, ki se danes uporablja pri gradnji modernih občutljivih objektov kot so nuklearne elektrane, zaradi zaščite pred seizmičnimi aktivnostmi. Velik napredek predstavlja tudi uporaba konstruktivnih kovinskih sponk med kamnitimi bloki. Ta konstruktivni element, skupaj z izolirano bazo temeljev, je predpogoj za gradnjo mnogo večjih in tanjših konstruktivnih elementov, ki so svoj vrhunec doživeli v apadani Perzepolisa, kjer so bili stebri visoki celo 20 m, kar je najvišje glede na debelino stebrov v staroveškem gradbeništvu. Razponi med stebri 8,65 m so prav tako večji od kateregakoli arhitektonskega izdelka te dobe. Velik prispevek perzijskih inženirjev je bil na področju oskrbe z vodo s tzv. [[kanat]]i, ki so jih graditelji vsekali globoko v gore, da bi z njihovo pomočjo dovajali in ohranjali svežo vodo. Zahvaljujoč temu vodovodnemu sistemu in znanju kontroliranja tlaka, je v kompleksu Perzepolis zgrajen sofisticiran sistem vodovodnih, kanalizacijskih in drenažnih cevovodov. Mreža cevovodov je bila vsekana v teren terase pred gradnjo temeljev, kar predstavlja prvi tak primer v zgodovini. Ogromni perzijski inženirski podvigi kot je bila gradnja prvega Sueškega prekopa, pontonskih mostov preko Dardanel ali kanala skozi polotok Atos, predstavljajo tehnološke uspehe, ki niso bili izvedeni nikoli prej v zgodovini, niti stotine let kasneje. == Kulturni vpliv == V zgodovini starega veka Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo zavzema posebno mesto in je imelo ogromen vpliv na zgodovino, ki je sledila. Pod ahemenidsko dinastijo je bilo združeno desetine različnih narodov v eni državi, ki se je raztezala od reke Ind do Egejskega morja. Administrativna organizacija, ki so jo postavili Perzijci, so uporabili tako Aleksander Veliki in številna druga cesarstva, ki so oponašali perzijski sistem politične federacije. Iranska kultura se je razširila po večjem delu Bližnjega Vzhoda, kot tudi uporaba perzijskega jezika. Perzijska kultura je pustila velik vpliv na samega Aleksandra, ki se je proti koncu življenja oblačil kot Perzijec, prevzel Perzijce kot večji del svoje vojske, poročil se je s Perzijko iz ahemenidske dinastije in glavno mesto svojega cesarstva prenesel v (tedaj) perzijski Babilon. Te Aleksandrove poteze so povzročile veliko nezadovoljstvo pri njegovih generalih (''dijadosih''). Novonastalo [[Selevkidsko cesarstvo]] je združilo ahemenidsko in helenistično kulturo, kar je kasneje pustilo globoko sled tudi na politično ureditev novega iranskega Arsakidskega cesarstva in kasneje [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], ki je povrnilo stari sijaj Perzije. Glede na to, da so Stari Grki imenovali Iran ''Perzija'' po vladajoči perzijski dinastiji Ahemenidov, so se od konca 6. stoletja pr. n. št. v zahodnem svetu vse države iranskih vladarskih dinastij imenovale ''Perzija'', kar se je obdržalo do danes. Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo predstavlja velik pomen za moderni Iran, glede na to da ta staroveška država predstavlja začetek dominacije Perzijcev nad ostalimi iranskimi narodi, kar se je obdržalo do današnjih dni (Perzijci predstavljajo 51% prebivalstva Irana). Ustanovitelja cesarstva Kira Velikega pogosto imenujejo ''očeta Irana''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.niasnet.org/iran-history/persian-leaders/cyrus-the-great/ |title=Kir Veliki (Niasnet.org) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2010-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100705134536/http://www.niasnet.org/iran-history/persian-leaders/cyrus-the-great/ |url-status=dead }}</ref> == Viri in sklici == {{sklici|3}} == Literatura == === Antična dela === * [[Ksenofont]]: „Ekspedicija“ (''Κυρου Ανάβασις'' - ''Anabasis'') * [[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (''Κύρου παιδεία'' - ''Cyropaedia'') * [[Herodot]]: „Zgodovina“ (''Ιστορίης Απόδειξη'') * [[Diodor Sicilski]]: „Knjižnica“ (''Ιστορικη Βιβλιοθήκη'') * [[Strabon]]: „Geografija“ (''Γεωγραφικά'') * [[Polibij]]: „Zgodovina“ (''Histories'') === Moderna dela === * {{navedi knjigo| last=Briant|first=Pierre | others= prevedel Peter Daniels| title = From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire|trans-title=Od Kaira do Aleksandra: Zgodovina Perzijskega cesarstva | url = http://books.google.com/?id=lxQ9W6F1oSYC| year = 2002| publisher = Eisenbrauns| isbn = 978-1-57506-031-6}} * {{navedi knjigo| last=Olmstead|first=A.T.|title=History of the Persian Empire| url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.532747| publisher=University of Chicago Press|year=1948|trans-title=Zgodovina Perzijskega cesarstva}} * {{navedi knjigo| last=Stierlin|first=Henri|trans-title=Velikani iz Perzijskega cesarstva|title=Splendeurs de l’Empire perse|publisher=Gründ|location=Pariz|year=2006|language=fr}} * {{navedi knjigo| last=Dutz |first= Werner F. |last2=Matheson |first2=Sylvia A.|trans-title=Perzepolis: arheološka nahajališča v provinci Fars I.|title=Parsa (Persepolis) Archaelogical sites in Fars (I)|edition=Yavassoli|location=Teheran|year=1998}} * {{fr}} Philip Huyse: Antična Perzija (''La Perse antique''), Pariz, 2005 * Kolekcija Pregled antične Perzije (''Regards sur la Perse antique''), 1998 * Josef Wiesehöfer; Azizeh Azodi (prevajalec): Antična Perzija 550 pr. n. št. - 650 (''Ancient Persia: 550 BC to 650 AD''), London in New York, 2001 * {{fr}} Eugene Flandin in Pascal Coste: Pot v Perzijo (''Voyage en Perse''), Pariz (1851) * {{fr}} Georges Perrot in Charles Chipiez: Antična zgodovina umetnosti v Egiptu, Asiriji, Perziji, Mali Aziji, Grčiji, Etruriji, Rimu (''Histoire de l'art dans l'Antiquité, Égypte, Assyrie, Perse, Asie mineure, Grece, Etrurie, Rome''). Zvezek V.: Perzija, Frigija, Lidija in Karija, Licija (''Perse, Phrygie, Lydie et Carie, Lycie''), Pariz (1890) * Arthur Upham Pope: Perzijska arhitektura (''Persian Architecture''), London (1965) * Arthur Upham Pope: Elaborat perzijske umetnosti od prazgodovine do danes (''A Survey of Persian Art from Prehistoric Times to the Present''), Izdajatelj: Charles Scribner’s Sons, New York (1931) * Peter Green: Grško-perzijske vojne (''The Greco-Persian Wars'') * ''Timelife Persians: Masters of the Empire (Lost Civilizations)'' * J. M. Cook: Perzijsko cesarstvo (''The Persian Empire''), izdal: Shocken Books, New York (1983) * Philip De Souza: Grško-perzijske vojne 499-386 pr. n. št. (''The Greco-Persian Wars 499–386 BC'') * {{de}} Franz Stolze: Perzepolis: ahemenidski in sasanidski spomeniki in napisi iz Perzepolisa, Istakhra, Pasargada, Šapura“ ''Persepolis, die achaemenidischen und sasanidischen Denkmäler und Inschriften von Persepolis, Istakhr, Pasargadae, Shâpur'', A. Asher ed, Berlin (1882) * Richard Hallock: ''[http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf »Zapisi iz Perzepolisa« (''Persepolis Fortification Tablets'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070621133316/http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf |date=2007-06-21 }}'' * Richard N. Frye: Dediščina Perzije (''The Heritage of Persia'') * John E. Curtis: Pozabljeno cesarstvo: Svet antične Perzije (''Forgotten Empire: The World of Ancient Persia''), Berkeley, Los Angeles * Lindsay Allen: Perzijsko cesarstvo (''The Persian Empire'') * M. A. Dandamaev: Politična zgodovina Ahemenidskega cesarstva“ (''A Political History of the Achaemenid Empire''), Leiden, 1989 == Zunanje povezave == {{Commons category|Achaemenid Empire}} * [http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/achaemenians.html Ahemenidi] * [http://www.persiansarenotarabs.com/page/persian_history/persian_history.html Perzijska zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140111060306/http://www.persiansarenotarabs.com/page/persian_history/persian_history.html |date=2014-01-11 }} * [http://www.livius.org/be-bm/behistun/behistun01.html Behistunski napisi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070510195821/http://www.livius.org/be-bm/behistun/behistun01.html |date=2007-05-10 }} * [http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/inscriptions.html Ahamenidski kraljevi napisi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161218193522/http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/inscriptions.html |date=2016-12-18 }} * [http://www.museum-achemenet.college-de-france.fr/ Muzej Ahemenidov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150512232809/http://www.museum-achemenet.college-de-france.fr/ |date=2015-05-12 }} {{normativna kontrola}} {{Predloga:Iranska zgodovina}} [[Kategorija:Ahemenidsko cesarstvo|*]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] a82mpp5pld24e6hl3fq0wn9olvfwd5t 0 369118 6744651 6742896 2026-08-30T14:49:01Z A09 188929 {{Iran}} 6744651 wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country |native_name = Ērānshahr<ref name="native-name">Book Pahlavi spelling: [[Slika:Eranshahr.svg|60px]]}}</ref> |conventional_long_name = Sasanidsko cesarstvo |common_name = Perzija |continent = Azija |region = Bližnji vzhod |country = [[Iran]] |era = pozna [[antika]] |status = |government_type = fevdalna monarhija<ref>http://books.google.dk/books?id=sP_hVmik-QYC&pg=PA179&dq=encyclopedia+islam+khusraw&hl=da&sa=X&ei=B-LGUsf8DYnR4QT-loGgBg&ved=0CEcQ6AEwAw#v=onepage&q=encyclopedia%20islam%20khusraw&f=false</ref> |year_start = 224 |year_end = 651 |event_start = bitka za Hormozdgān |date_start = 28. april |event1 = bizantinsko–sasanidska vojna (rimsko-perzijska vojna) |date_event1 = 602–628 |event2 = državljanska vojna<ref name="Parvaneh Pourshariati 2008. p. 4">Parvaneh Pourshariati, ''Decline and Fall of the Sasanian Empire: The Sasanian-Parthian Confederacy and the Arab Conquest of Iran'', I.B. Tauris, 2008. (str. 4)</ref> |date_event2 = 628-632 |event3 = muslimanska zasedba Perzije |date_event3 = 633–651 |event_end = padec Sasanidskega imperija |date_end = |p1 = Partsko cesarstvo |flag_p1 = Parthia 001ad.jpg |p2 = Indo-Skiti |flag_p2 = Indo-ScythiansMap.jpg |p3 = Kušansko cesarstvo |flag_p3 = Kushanmap.jpg |p4 = Kraljevina Armenija (antika) |flag_p4 = Maps of the Armenian Empire of Tigranes.gif |p5 = Lahmidi |flag_p5 = LakhmidsVassal.png |s1 = Rašidunski kalifat |flag_s1 = black flag.svg |s2 = Dabujidi |flag_s2 = Tabaristan-EN.svg |s3 = Masmugani iz Damavanda |flag_s3 = |s4 = Bavandska dinastija |flag_s4 = BavandDynastyIranian.png |image_flag = Derafsh Kaviani.png |flag_type = Derafš Kaviani |flag = Derafš Kaviani |image_coat = Senmurv.svg |symbol_type = Simurg |symbol = Simurg |image_map = SassanianEmpireHistoryofIran.png |image_map_caption = Največji obseg Sasanidskega cesarstva pod [[Kozrav II.|Kozravom II.]] |capital = *[[Istahr]] (224–226)<ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/ctesiphon |title=CTESIPHON – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date= |accessdate=2013-12-16}}</ref> * [[Ktezifon]] (226–637) |common_languages = [[Perzijščina|srednje perzijski]]<ref>''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol.1, Ur. Jamie Stokes. Infobase Publishing, 2009. str. 601.</ref><br />[[Armenščina|srednje armenski]]<ref>{{navedi knjigo|last=Chyet|first=Michael L.|authorlink= |editor1-last=Afsaruddin|editor1-first=Asma|editor2-last=Krotkoff|editor2-first=Georg|editor3-last=Zahniser|editor3-first=A.H. Mathias|editor1-link=|title=Humanism, Culture, and Language in the Near East: Studies in Honor of Georg Krotkoff|url=https://archive.org/details/humanismculturel0000unse|year=1997|publisher=Eisenbrauns|isbn=9781575060200|page=[https://archive.org/details/humanismculturel0000unse/page/284 284]|quote=}}</ref> |religion = [[zoroastrstvo]],<br />(<small>tudi babilonsko mnogoboštvo, [[manihejstvo]], [[hinduizem]], [[budizem]], [[krščanstvo]], [[mandeizem]], [[judaizem]]</small>) |currency = |title_leader = šahinšah |leader1 = [[Ardašir I.]] <small>(prvi)</small> |year_leader1 = 224–241 |leader2 = [[Jazdegerd III.]] <small>(zadnji)</small> |year_leader2 = 632–651 |stat_year1 = 621 |stat_area1 = 6.600.000 |stat_pop1 = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left; |title=&nbsp; |{{flag|Abkhazia}}|{{flag|Afganistan}}|{{flag|Armenija}}|{{flag|Azerbajdžan}}|{{flag|Bahrain}}<ref name="Mojtahed-Zadeh">''Security and Territoriality in the Persian Gulf: A Maritime Political Geography'' by Pirouz Mojtahed-Zadeh, page 119</ref>|{{flag|Dagestan}}|{{flag|Egipt}}|{{flag|Gruzija}}|{{flag|Iran}}|{{flag|Irak}}|{{flag|Indija}}|{{flag|Izrael}}|{{flag|Palestina}}|{{flag|Jordanija}}|{{flag|Kazahstan}}|{{flag|Kuvajt}}|{{flag|Kirgizistan}}|{{flag|Libanon}}|{{flag|Libija}}|{{flag|Gorski Karabah}}|{{flag|Oman}}|{{flag|Pakistan}}| |{{flag|Katar}}|{{flag| Saudova Arabija}}|{{flag|Južna Osetija}}|{{flag|Sirija}}|{{flag|Tadžikistan}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Turkmenistan}}|{{flag|UAE}}|{{flag|Uzbekistan}}|{{flag|Jemen}} }} }} {{Iran}} '''Sasanidsko cesarstvo''', uradno '''Cesarstvo Irancev''' ([[Perzijščina|srednjeperzijsko]] 𐭠𐭩𐭥𐭠𐭭𐭱𐭲𐭥𐭩 Ērānshahr),<ref> MacKenzie, D. N. (2005). ''A Concise Pahlavi Dictionary''. London & New York: Routledge Curzon. str. 120. ISBN 978-0-19-713559-4.</ref> za zgodovinarje '''Novoperzijsko cesarstvo''',<ref name="ref10">Fattah, Hala Mundhir (2009). ''A Brief History of Iraq''. Infobase Publishing. str. 49. ISBN 978-0-8160-5767-2.</ref> je bilo zadnje perzijsko cesarstvo pred prihodom [[islam]]a sredi 7. stoletja n. št. Ime je dobilo po [[Sasanidi|Sasanidski dinastiji]], najdlje vladajoči perzijski vladarski hiši,<ref name=ref2>Wiesehofer 1996.</ref><ref>''A Brief History''. Culture of Iran. Arhivirano iz izvirnika 21. novembra 2001. Pridobljeno 11. septembra 2009.</ref> in trajalo več kot štiri stoletja od leta 224 do 651 n. št. Nasledilo je [[Partsko cesarstvo]] in v pozni antiki iz Perzije ponovno naredilo velesilo, enakovredno sosednjemu rivalskemu [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu]]-[[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]].<ref name=ref12>Shapur Shahbazi 2005.</ref><ref name="ref13">Norman A. Stillman. ''The Jews of Arab Land''. str. 22 Jewish Publication Society, 1979. ISBN 0827611552.</ref><ref name="ref14">International Congress of Byzantine Studies Proceedings of the 21st International Congress of Byzantine Studies, London, 21–26. August 2006, Volumes 1–3. str. 29. Ashgate Pub Co, 30. september 2006. ISBN 075465740X.</ref> Cesarstvo je ustanovil [[Ardašir I.]], lokalni iranski vladar, ki je prišel na oblast v Partskem cesarstvu, oslabelem zaradi notranjih sporov in vojn z [[Rimsko cesarstvo|Rimom]]. Po porazu zadnjega partskega šahinšaha [[Artaban IV.|Artabana IV.]] v bitki pri Hormizdeganu leta 224 je ustanovil Sasanidsko dinastijo in začel načrtovati obnovo zapuščine [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] s širjenjem iranskega ozemlja. Sasanidsko cesarstvo je v svojem največjem obsegu zajemalo ves sedanji Iran in [[Irak]] in se raztezalo od vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z [[Anatolija|Anatolijo]] in [[Egipt]]om, do [[Pakistan]]a in od dela južne [[Arabija|Arabije]] do [[Kavkaz]]a in centralne [[Azija|Azije]]. Po legendi je bil prapor Sasanidskega cesarstva [[Derafš Kaviani]].<ref>Khaleghi-Motlagh, Derafš-e Kāvīān.</ref> Sasanidsko obdobje se šteje za višek iranske zgodovine<ref>Hourani, str. 87.</ref> in do neke mere višek iranske kulture pred muslimansko osvojitvijo in posledično islamizacijo. Sasanidi so bili strpni do različnih verstev in kultur svojih podložnikov. Razvili so zapleteno centralizirano državno upravo in obnovili [[zoroastrstvo]] kot legalistično in združevalno silo svoje oblasti. Gradili so mogočne spomenike in javne zgradbe in podpirali kulturne in izobraževalne ustanove. Kulturni vpliv cesarstva je segal preko njegovih meja, tudi v zahodno [[Evropa|Evropo]],<ref>Will Durant. ''Age of Faith''. Simon and Schuster, 1950. str. 150.</ref> [[Afrika|Afriko]],<ref>"Transoxiana 04: Sasanians in Africa". Transoxiana.com.ar. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Indija|Indijo]]<ref> Sarfaraz, str. 329–330.</ref> in pomagal oblikovati evropsko in azijsko srednjeveško umetnost.<ref name=ref20>"Iransaga: The art of Sassanians". Artarena.force9.co.uk. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Perzijska kultura je postala osnova za veliko islamskih kultur in vplivala na [[umetnost]], [[Arhitektura|arhitekturo]], [[Glasba|glasbo]], [[Književnost|književnost]] in [[Filozofija|filozofijo]] po celotnem islamskem svetu.<ref> Abdolhossein Zarinkoob. ''Ruzgaran: tarikh-i Iran az aghz ta saqut saltnat Pahlvi''. str. 305.</ref> Kulminacija iransko-bizantinskega spora v 7. stoletju je privedla do velikih vojnih, demografskih in gospodarskih izgub na obeh straneh, kar je [[Arabci|Arabcem]], združenim pod islamom, odprlo pot k osvojitvi sasanidskega in bizantinskega ozemlja. Zadnji sasanidski šah [[Jazdegerd III.]] je bil ubit leta 651 in dinastija je uradno prenehala obstajati. Njegov sin Peroz je zbežal na kitajski dvor. Padec Sasanidov je pomenil konec staroveškega obdobja iranske zgodovine in začetek 200 letne dominacije [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]]. Prve srednjeveške iranske dinastije (Tahiridi, Samanidi, Safaridi) so se pojavile v [[Veliki Horasan|Horasanu]] na začetku 9. stoletja. ==Ime== Uradno ime cesarstva je bilo Cesarstvo Irancev ([[Perzijščina|srednjeperzijsko]] ērānšahr, [[Partščina|partsko]] aryānšahr). Ime je prvič dokazano na [[Res Gestae Divi Saporis|Velikem napisu Šapurja I.]], na katerem kralj pravi: ''"Jaz sem kralj Cesarstva Irancev"'' (srednjeperzijsko ērānšahr xwadāy hēm, partsko aryānšahr xwadāy ahēm).<ref>"ĒRĀN, ĒRĀNŠAHR – Encyclopaedia Iranica". www.iranicaonline.org. Pridobljeno 9. novembra 2019.</ref> Ker se je vladajoča dinastija imenovala po Sasanu, je v zgodovinarskih in akademskih krogih cesarstvo bolj znano kot Sasanidsko cesarstvo. Zgodovinarji ga imenujejo tudi Novoperzijsko cesarstvo, ker je imelo korenine v Perziji (Parsu).<ref name=ref10/> Prvo perzijsko cesarstvo je bilo [[Ahemenidsko cesarstvo]]. ==Zgodovina== ===Izvor in zgodnja zgodovina (205-310)=== Sasanidsko cesarstvo je v Istahru ustanovil Ardašir I. [[Slika:SASANIAN KINGS. Ardashir I. As King of Persis, AD 205-6-223-4.jpg|thumb|left|Prvi kovanec ustanovitelja Ardaširja I., ki ga je kot kralj Perzije Artakserks (Ardašir) V. koval v obdobju od okoli 205/206 do 223/224<br> '''Ovberz:''' Bradata glava z diademom in tiaro v partskem slogu in napisom ''"Božanski Ardašir, kralj"'' (pahlavi) <br> '''Reverz:''' Bradata glava Papaka z diademom in partsko tiaro in napisom ''"Sin božanskega Papaka, kralj"'' (''pahlavi'')<ref>CNG: ''Kings of Persis. Artaxerxes (Ardaxsir) V. Circa 209–224 AD''. AR Drachm (3,02 gm).</ref> ]] [[Slika:Ghal'eh Dokhtar2.jpg|thumb|250px|[[Ghal'eh Dokhtar]] (Deviški grad) v sedanjem Farsu, Firuzabad, [[Iran]], ki ga je zgradil Ardašir I. leta 209, preden je dokončno porazil [[Partsko cesarstvo]]]] [[Slika:Ctesiphon.jpg|thumb|250px|[[Taq-i Kisra]], najslavnejši perzijski spomenik iz sasanidskega obdobja]] Ardaširjev oče [[Papak]] je bil iranski princ, ki je vladal od leta 205/206 do svoje smrti med letoma 207 in 210. Do leta 200 mu je uspelo strmoglaviti Gohirja, dinasta iz Barzangidske dinastije, in prevzeti njegov položaj. Ardaširjeva mati Rodhag je bila hčerka pokrajinskega guvernerja Parsa. Papak in njegov najstarejši sin Šapur sta uspela razširiti svojo oblast na cel Pars. Dogodki, ki so sledili, so zaradi nezanesljivih virov nejasni. Jasno je samo to, da sta se po Papakovi smrti Ardašir, ki je bil takrat guverner Darabgerda, in starejši brat Šapur spopadla za oblast v Parsu. Viri omenjajo, da se je po srečanju z bratom na Šapurja zrušila streha in ga ubila. Ardašir je do leta 208 obračunal z brati, ki so protestirali zaradi Šapurjeve smrti, in se proglasil za vladarja Parsa.<ref>Farrokh 2007, str. 178.</ref><ref>Zarinkoob 1999, str. 194 198.</ref> Ko je bil Ardašir imenovan za šaha (kralja), je prestavil svojo prestolnico bolj proti jugu in ustanovil novo prestolnico Ardašr-Huarra (nekdanji Gur, sedanji [[Firuzabad]]). Mesto so dobro varovale visoke gore in lahko branljivi ozki prelazi. Mesto samo je obdajalo visoko obzidje, ki je bilo verjetno kopija obzidja Darabgirda. Vladarjeva palača je bila na seveni strani mesta. Njeni ostanki so še vedno obsežni. Po vzpostavitvi oblasti v Parsu je Ardašir hitro širil svoje ozemlje, zahteval fevdno zvestobo od lokalnih knezov Parsa in vzpostavil oblast v sosednjih provincah [[Kerman]], [[Esfahan]], [[Suza, Perzija|Susiana]] in [[Harakena]]. Njegovo širjenje je vzbudilo pozornost partskega kralja [[Artaban V.|Artabana V.]], ki je ukazal guvernerju [[Huzistan|Huzistana]], naj napade Ardaširja. V vojni z njim je Ardašir v bitkah leta 224 zmagal. V drugem poskusu je Ardaširja napadel Artaban V. osebno in v bitki pri Hormozganu padel. Ardašir je po zmagi napadel zahodne province umrlega Partskega cesarstva.<ref>Farrokh 2007, str. 180.</ref> [[Slika:Bas relief nagsh-e-rostam al.jpg|thumb|left|250px|Skalni relief v [[Nakš-e Rostam]]u, na katerem so upodobljeni perzijski cesar [[Šapur I.]] (na konju) in ujeta rimski cesar [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijan]] (stoji) in [[Filip Arabec]] (kleči), ki po porazu pri Edesi prosita za mir]] Arsakidska dinastija je bila v tistem času razdeljena med podpornike [[Artaban V.|Artabana V.]] in [[Vologas VI.|Vologasa VI.]] Slednji je verjetno dovolil Ardaširju utrditi oblast na jugu brez večjega vmešavanja Partov. Ardaširju je bila naklonjena tudi geografija Parsa, ki je z gorami ločen od ostalega Irana.<ref>Frye 2005, str. 465–466.</ref> Leta 224 je bil v [[Ktezifon]]u kronan za izključnega vladarja Perzije in privzel naslov ''šahinšah'' ali ''kralj kraljev''. Napis kot njegovo ''banbišnan banbišn'' – ''kraljico kraljic'' omenja Adhur-Anahid, čeprav njuna zveza ni bila povsem sklenjena. S kronanjem se je končalo štiristoletno Partsko cesarstvo in začela štiristoletna sasanidska oblast.<ref>Frye 2005, str. 466–467.</ref> V naslednjih nekaj letih so po celem cesarstvu izbruhnili upori. Ardašir I. je kljub temu širil svoje cesarstvo proti vzhodu in severozahodu. Osvojil je pokrajine [[Sistan]], [[Gorgan]], [[Veliki Horasan|Horasan]], [[Margiana]] (v sedanjem [[Turkmenistan]]u), [[Balh]] in [[Horezm]]ijo. K cesarstvu je priključil tudi [[Bahrajn]] in [[Mosul]]. Kasnejši napisi omenjajo tudi vdajo kraljev [[Kušan]]a, [[Turan]]a in [[Mekran]]a. [[Numizmatika|Numizmatični]] dokazi kažejo, da so se omenjeni kralji verjetneje vdali njegovemu sinu Šapurju I. Na zahodu so bili napadi na [[Hatra|Hatro]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Adiabena|Adiabeno]] manj uspešni. Ardašir je leta 230 prodrl globoko na ozemlje [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Rimska protiofenziva dve leti kasneje so je končala brez zmagovalca, rimski cesar [[Aleksander Sever]] pa je v [[Rim]]u kljub temu triumfiral.<ref>"5.1–6". Livius.org. 8. julij 2007. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref><ref> Dodgeon-Greatrex-Lieu 2002, str. 24-28.</ref><ref>Frye 1993, str. 124.</ref> [[Slika:HumiliationValerianusHolbein.jpg|thumb|250px|[[Hans Holbein mlajši]] (1521): ''Šapurjevo poniževanje cesarja Valerijana'', pero in črno črnilo na skici s kredo, Kunstmuseum Basel)]] Ardaširjev sin [[Šapur I.]] je nadaljeval širjenje cesarstva. Osvojil je [[Baktrija|Baktrijo]] in zahodne dele Kušanskega cesarstva in izvedel več pohodov proti Rimskemu cesarstvu. Napadel je rimsko [[Mezopotamija (rimska provinca)|Mezopotamijo]] in osvojil Karhe in Nisibis, potem pa ga je pri Resaini porazil rimski general Timesitej in osvojil izgubljena rimska ozemlja.<ref name=ref33>Frye 1993, str. 125.</ref> Cesar [[Gordijan III.]] (vladal 238-244) je kasneje prodrl še dlje ob [[Evfrat]]u in bil pri Mešiki leta 244 poražen. Po porazu so ga njegovi vojaki ubili in omogočili Šapurju I., da je z novim cesarjem [[Filip Arabec|Filipom Arabcem]] sklenil zelo ugoden mir. Rimljani so mu takoj izplačali 500.000 [[denarij]]ev in se obvezali za nadaljnja letna plačila. Šapur I. je kmalu nadaljeval vojno, porazil Rimljane pri Barbalisu (253) in kasneje veljetno osvojil in izropal Antiohijo <ref name=ref33/><ref>Southern 2001, str. 235–236.</ref> Rimski protinapad pod poveljstvom cesarja [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijana]] se je končal s katastrofo. Valerijan je bil po obleganju v Edesi ujet in ostal do smrti v perzijskem ujetništvu. Šapur I. je svojo zmago ovekovečil z impresivnima skalnima reliefoma v [[Nakš-e Rostam]]u in Bišapurju in monumentalnim skalnim napisom v perzijščini in grščini pri Perzepolisu. Izkoristil je svoj uspeh in leta 260 prodrl v Anatolijo in se po porazu z Rimljani in njihovim palmirskim zaveznikom Odenatom v neredu umaknil. Izgubil je svoj harem in vsa osvojena ozemlja.<ref>Frye 1993, str. 126.</ref><ref> Southern 2001, str. 238.</ref> [[Slika:Spread of Manicheanism.png|alt=|left|thumb|300px| Širjenje manihejstva (300–500)<ref> Dorling Kindersley. World History Atlas. </ref>]] Šapur je imel ambiciozne razvojne načrte. Ukazal je gradnjo prvega jezu v Iranu in ustanovil veliko mest. V nekatera je naselil del beguncev z rimskih ozemelj, vključno s [[kristjani]], ki so lahko pod sasanidsko oblastjo svobodno prakticirali svojo vero. Po njem se imenujeta mesti [[Bišapur]] in [[Nišapur]]. On sam je dajal prednost [[Manihejstvo|manihejstvu]] in ščitil [[Mani]]ja, ki mu je posvetil svojo knjigo ''Šabuhragan''. V tujino je poslal veliko manihejskih [[misijonar]]jev. Podpiral je tudi babilonskega [[rabin]]a Samuela. Njuno prijateljstvo je bilo ugodno za tamkajšnjo judovsko skupnost, za katero so sicer veljali zelo zatiralni zakoni. Kasnejši sasanidski vladarji niso vodili tako tolerantne verske politike. Ko je na oblast prišel Šapurjev sin [[Bahram I.]], je pod pritiskom [[Zoroastrstvo|zoroastrskega]] visokega svečenika Katirja ukazal ubiti Manija in začel preganjati njegove pristaše. Zahteve zoroastrske duhovščine je ubogljivo izpolnjeval tudi njegov naslednik [[Bahram II.]]<ref>Zarinkoob 1999, str. 197.</ref><ref>Frye 1968, str. 128.</ref> Med njegovim vladanjem so Rimljani pod poveljstvom cesarja [[Kar (rimski cesar)|Kara]] opustošili prestolnico [[Ktezifon]], pod cesarjem [[Dioklecijan]]om pa je po pol stoletja perzijske vladavine Rim zasedel večino [[Armenija|Armenije]].<ref>Zarinkoob 1999, str. 199.</ref> [[Bahram III.|Bahrama III.]], ki je vladal zelo malo časa leta 293, je nasledil [[Narseh]], ki je začel novo vojno z Rimom. Po prvih uspehih pri Kliniku na Evfratu proti cesarju [[Galerij]]u leta 296 je bil nazadnje odločilno poražen. Galerijeva vojska je bila, verjetno spomladi 298, okrepljena z enotami, zbranimi v rimskih obdonavskih provincah.<ref> Barnes. ''Constantine and Eusebius''. str. 18.</ref> Galerij je nato nameraval preko Armenije napasti severno Mezopotamijo. Narseh se je iz Mezopotamije umaknil v Armenijo, da bi ustavil napad Rimljanov. Skalnat teren v Armeniji je bolj ustrezal rimski [[Pehota|pehoti]] kot sasanidski [[Konjenica|konjenici]]. Galerij je s pomočjo domačinov uspel presenetiti Narseha in ga v dveh bitkah premagal.<ref name=ref42>Barnes. ''Constantine and Eusebius''. str. 18; Potter. ''The Roman Empire at Bay''. str. 293.</ref> [[Slika:Caucasus 300 map alt de.png|thumb|300px| Rimsko cesarstvo in satelitska Kraljevina Armenija okoli leta 300]] Med drugo bitko so Rimljani zasegli Nasrehov tabor, zakladnico, harem in ženo.<ref name=ref42/> Galerij je nato nadaljeval pohod v [[Medija (zgodovinska pokrajina)|Medijo]] in [[Adiabena|Adiabeno]] in večkat zmagal, najvidneje pri [[Erzurum]]u, in pred 1. oktobrom 298 osvojil Nisibis (Nusaybin, Turčija). Pohod je nadaljeval ob [[Tigris]]u in osvojil [[Ktezifon]]. Narseh je pred tem poslal h Galeriju delegacijo s prošnjo, da mu vrne žene in otroke. Spomladi 299 so se začela mirovna pogajanja, ki sta jim predsedovala Galerij in [[Dioklecijan]]. Mirovni pogoji so bili težki: Perzija je morala Rimu prepustiti vsa osvojena ozemlja. Meja med cesarstvoma je postal Tigris. Armenija je prišla pod rimsko oblast. Mejo je predstavljala trdnjava Ziata. [[Kavkaška Iberija]] je postala rimski fevd z guvernerjem, ki ga je imenoval Rim. Nisibis, zdaj pod rimsko oblastjo, je postal edini kanal za trgovanje med Perzijo in Rimom. Rim je dobil oblast v petih [[satrapija]]h med Tigrisom in Armenijo: Ingileni, Sofaneni (Sofena), Arzaneni (Aghdznik), [[Korduena|Kordueni]] in Zabdiceni (pri sedanjem Hakkâriju, [[Turčija]]).<ref>Michael H. Dodgeon; Samuel N.C. Lieu (1991). ''Galienus conquests:Google Book on Roman Eastern Frontier (part 1)''. Routledge. ISBN 9780415103176. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Perzijci so se tudi obvezali, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve [[Armenija|Armenije]] in [[Gruzija|Gruzije]].<ref>Zarinkoob 1999, str. 200.</ref> Narseh je zaradi katastrofalnega poraza odstopil in leto kasneje umrl. Prestol je nasledil njegov sin [[Hormizd II.]] Po celi državi so se začeli upori. Novi kralj je uspel zatreti upore v [[Sakastan]]u in [[Kušan]]u, ni pa mogel obvladati perzijskega plemstva. Leta 309 so ga na lovu ubili [[Beduini]]. ===Prva zlata doba (309-379)=== [[Slika:Sassanian seal standing noble holding a flower, ca. 3rd–early 4th century AD.jpg|thumb|left|200px| Sasanidski pečat iz 3. do zgodnjega 4. stoletja]] Po smrti [[Hormizd II.|Hormizda II.]] so začeli severni [[Arabci]] pustošiti in pleniti zahodna mesta perzijskega cesarstva. Napadli so celo Pars, domovino sasanidskih kraljev. Perzijski plemiči so medtem umorili Hormizdovega najstarejšega sina, drugega pa oslepili. Tretjega so aretirali, vendar mu je uspelo pobegniti na rimsko ozemlje. Prestol je bil rezerviran za [[Šapur II.|Šapurja II.]], nerojenega sina ene od žena Hormizda II. Kronan je bil ''in utero'', tako da so krono položili na materin trebuh.<ref> Agathias. ''Histories'', 25, 2–5. Prevod Dodgeon-Greatrex-Lieu (2002), I, 126.</ref> Med Šapurjevim otroštvom so v cesarstvu vladali njegova mati in plemiči. Ko je odrasel in prevzel oblast, se je kmalu izkazal za dejavnega in učinkovitega vladarja. Z majhno, a disciplinirano vojsko, se je odpravil na jug proti Arabcem, jih porazil in zavaroval južne pokrajine cesarstva.<ref>Zarinkoob 1999, str. 206.</ref> Zatem se je odpravil na svoj prvi pohod proti Rimljanom in večkrat zmagal. Zaradi več neuspelih obleganj ključne obmejne trdnjave Nisibis in rimskih osvojitev perzijskih mest Singara in Amida mu ni uspelo osvojiti nobenega ozemlja pod rimsko oblastjo. Šapurjevi pohodi so zaustavili plenilske pohode nomadskih plemen ob zahodni meji cesarstva, ki so ogrožali predvsem [[Transoksanija|Transoksanijo]], ključno za nadzor nad [[Svilna cesta|svilno cesto]]. Šapur se je v Transoksaniji srečal z vzhodnimi nomadi in lokalnim poveljnikom dovolil nadlegovalne pohode na Rimljane.<ref>Blockley 1998, str. 421.</ref> Podjarmil je srednjeazijska plemena in njihovo ozemlje priključil kot novo provinco. Na vzhodu je Šapur II. okoli leta 325 zasedel veliko ozemlja v sedanjem [[Afganistan]]u in [[Pakistan]]u. Širitvi ozemlja je sledila širitev sasanidske kulture in umetnosti v [[Turkestan]] in celo na [[Kitajska|Kitajsko]]. Šapur II. je s svojim zaveznikom, nomadskim kraljem Grumbatom, leta 359 krenil na svoj drugi pohod proti Rimljanom in kmalu osvojil Singaro in Amido. Rimski cesar [[Julijan Odpadnik|Julijan]] je v protinapadu prodrl globoko na perzijsko ozemlje in pri [[Ktezifon]]u porazil Šapurja. Prestolnice mu ni uspelo zavzeti, pri poskusu umika na rimsko ozemlje pa so ga ubili.<ref name=ref48>Frye 1968, str. 137-138.</ref> Njegov naslednik [[Jovijan]], ujet v past na vzhodnem bregu [[Tigris]]a, je moral za prost prehod iz Perzije prepustiti Sasanidom vse province, ki so jih oni leta 298 prepustili Rimu, ter Nisibis in Singaro. [[Slika:Alchon Huns. Anonymous. Circa 400-440 CE Imitating Sasanian king Shahpur II.jpg|thumb|300px| Zgodnji kovanec [[Alhonski Huni|Alhonskih Hunov]], datiran v obdobje 400 do 440; kovanec se je zgledoval po kovancih Šapurja II., samo da je bil na obverzu dodan simbol ''[[tamga]]'' [[Slika:Alchon_Tamga.png|16px]] in napis "Alhono" (αλχοννο) v baktrijski pisavi<ref name=JB>{{navedi knjigo |last1=Braarvig |first1=Jens |title=Buddhist Manuscripts |date=2000 |publisher=Hermes Pub. |isbn=9788280340061 |page=257 |edition=Vol.3 |url=https://books.google.com/books?id=KTDYAAAAMAAJ |language=en}}</ref>]] Od okoli leta 370 do konca vladanja Šapurja II. so Sasanidi izgubili oblast v Baktriji na račun napadalcev s severa, najprej [[Kidariti|Kidaritov]], nato [[Heftaliti|Heftalitov]] in nazadnje [[Alhonski Huni|Alhonskih Hunov]].<ref> Neelis, Jason (2010). ''Early Buddhist Transmission and Trade Networks: Mobility and Exchange Within and Beyond the Northwestern Borderlands of South Asia''. BRILL. str. 159. ISBN 978-9004181595.</ref> Huni so začeli kovati svoj denar, ki se je zgledoval po sasanidskem.<ref> Tandon, Pankaj (2013). "Notes on the Evolution of Alchon Coins" (PDF). ''Journal of the Oriental Numismatic Society'' '''216''': 24–34. Pridobljeno 8. julija 2018.</ref> Na kovancih, kovanih v Baktriji, je bila pogosto doprsna podoba, zelo podobna sasanidskima kraljema Šapurju II. (vladal 309-379) in [[Šapur III.|Šapurju III.]] (vladal 383-388). Na obverzu sta bila dodana alhonska tamga in ime "Alhono", napisano v baktrijski pisavi. Na reverzu so bili upodobljeni darovalci ob žgalnem oltarju.<ref>''CNG Coins''.</ref><ref>Rienjang, Wannaporn; Stewart, Peter (2018). ''Problems of Chronology in Gandhāran Art: Proceedings of the First International Workshop of the Gandhāra Connections Project''. University of Oxford, 23rd–24th March, 2017. Archaeopress. str. 23. ISBN 9781784918552.</ref> Šapur II. je nadaljeval strogo versko politiko svojega predhodnika. Med njegovim vladanjem je bila zbrana ''[[Avesta]]'', zbirka svetih [[Zoroastrstvo|zoroastrskih]] besedil. [[Krivoverstvo]] in odpadništvo se je kaznovalo. Slednje je bila reakcija na pokristjanjevanje, ki ga je v Rimskem cesarstvu izvajal [[Konstantin I. Veliki]]. Šapur II. je bil, tako kot Šapur I., naklonjen Judom. Živeli so relativno svobodno in med njegovim vladanjem dobili veliko ugodnosti. Ob njegovi smrti je bilo cesarstvo močno kot nikoli prej. Vsi nasprotniki na vzhodu so bili pokorjeni, pod sasanidsko oblastjo pa je bila tudi Armenija.<ref name=ref48/> ===Vmesno obdobje (379-498)=== [[Slika:Folio from a Khamsa-c.jpg|thumb|200px|[[Bahram V.]] je bil velik ljubljenec perzijske književnosti in poezije: ''"Bahram in indijska princesa v črnem paviljonu"'', pesnitev velikega perzijskega pesnika Nizamija in safavidskega obdobja (sredina 16. stoletja)]] Od smrti Šapurja II. (379) do prvega kronanja Kavada I. (488) je bilo obdobje relativnega miru s samo dvema kratkima vojnama z [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnim rimskim cesarstvom]]. Prva je bila leta 421-422 in druga leta 440.<ref name=ref54>Neusner 1969, str. 68.</ref><ref>Bury 1923.</ref><ref>"XIV.1". Penelope.uchicago.edu. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref><ref>Frye 1993, str. 145.</ref><ref>Greatrex-Lieu (2002), II, str. 37–51.</ref> V tem obdobju se je sasanidska verska politika spreminjala od vladarja do vladarja. Trden sistem državne uprave, ki ga je vzpostavil Šapur II., je ostal učinkovit, čeprav je v tem obdobju v cesarstvu vladalo nekaj šibkih vladarjev.<ref name=ref54/> Po smrti Šapurja II. leta 379 je oblast prešla na njegovega polbrata [[Ardašir II.|Ardaširja II.]] (vladal 379-383), sina [[Hormizd II.|Hormizda II.]], in nato na sina [[Šapur III.|Šapurja III.]] (vladal 383-388). Nobeden od njiju ni imel vladarskih sposobnosti njunega predhodnika. Ardašir je bil vzgojen kot cesarjev polbrat, Šapur III. pa je bil preveč melanholičen, da bi lahko kaj dosegel. [[Bahram IV.]] (vladal 388-399) ni bil tako neaktiven kot njegov oče, a kljub temu ni dosegel nič pomembnega. V tem času je bila Armenija z mednarodnim sporazumom razdeljena med Bizantinsko in Sasanidsko cesarstvo. Sasanidi so vzpostavili svojo oblast v Veliki Armeniji, Bizantinci pa v manjšem delu zahodne Armenije. [[Bahram IV.]], sin [[Jazdegerd I.|Jazdegerda I.]] (vladal 399-421), se je pogosto primerjal s [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom Velikim]]. Oba sta bila fizično in diplomatsko močna, oportunistična, prakticirala versko strpnost in zagotavljala svobodo nastajajočim verskim manjšinam. Jazdegerd je prekinil preganjanje kristjanov in kaznoval plemiče in svečenike, ki so jih preganjali. Njegova vladavina je bila obdobje relativnega miru z Rimljani. Jazdegerd je celo prevzel skrbstvo nad mladim [[Teodozij II.|Teodozijem II.]] (vladal 408-450) in se poročil z judovsko princeso, s katero je imel sina Narsija. Jazdegerdov sin [[Bahram V.]] (vladal 421-438) je eden od najbolj znanih perzijskih sasanidskih kraljev in junak številnih mitov. Miti so se ohranili tudi po propadu Sasanidskega cesarstva po napadu Arabcev. Bahram V. je prišel na prestol po nenadni Jazdegerdovi smrti ali umoru, ki so ga zagrešili njegovi nasprotniki s pomočjo arabskega dinasta al-Mundirja iz al-Hiraha. Bahramova mati Šušanduht je bila hčerka judovskega eksilarha. Bahram je na vzhodu zdrobil invazijo Heftalitov in razširil svoje cesarstvo v Osrednjo Azijo. Njegov portret se je na buharskih kovancih ohranil še nekaj stoletij. Odstavil je vazalnega kralja perzijskega dela Armenije in Armenijo pretvoril v perzijsko provinco. [[Slika:HormizdI.jpg|thumb|200px|levo|Kovanec [[Hormizd I.|Hormizda I.]] Kušanšaha, kovan v [[Veliki Horasan|Horasanu]] po kušanskem zgledu]] Hrabrost, lepota, zmage nad Rimljani, turškimi ljudstvi, Indijci in Afričani, dosežki na lovu in iskanje ljubezni Bahrama V. so opisani v številnih zgodbah. Bolj kot Bahram V. je znan kot Bahram-e Gur. Gur pomeni [[Onager (žival)|onager]] in kaže na njegovo ljubezen do lova, predvsem na onagerje. Bahram V. simbolizira kralja na višku zlate dobe in utelešenje blaginje. Na oblast je prišel po rivalstvu z bratom in večino časa preživel v spopadih s tujimi sovražniki, lovu, dvornih zabavah in predstavah slavnih skupin gospa in dvorjanov. V tem obdobju so bile napisane največje mojstrovine sasanidske književnosti in skomponirana najboljša glasba. Polo je postal dvorni šport.<ref>''History of Iran, Chapter V:Sassanians''. Arhivirano iz izvirnika 15. julija 2009. Pridobljeno 17. septembra 2009.</ref> Bahramov sin [[Jazdegerd II.]] (vladal 438-457) je bil v nekaterih pogledih zmeren vladar, vendar je, v nasprotju z Jazdegerdom I., vodil ostro politiko do verskih manjšin, predvsem krščanske.<ref>Zarinkoob, str. 218.</ref> Po bitki pri Avarajru leta 451 so Armenci pod vodstvom Vardana Mamikonijana povovno uveljavili svojo pravico do svobodnega prakticiranja krščanske vere.<ref> Hewsen, Robert H. (17. avgust 2011). "AVARAYR". Encyclopædia Iranica.</ref><ref>Susan Paul Pattie (1997). ''Faith in History: Armenians Rebuilding Community''. Smithsonian Institution Press. str. 40. ISBN 1560986298.</ref> Pravica je bila kasneje potrjena z [[Nvarsaški sporazum|Nvarsaškim sporazumom]] (484). Jazdegerd II. je na začetku svojega vladanja leta 441 zbral vojsko zazličnih narodnosti, vključno z indijskimi zavezniki, in napadel [[Bizantinsko cesarstvo]]. Po nekaj manjših spopadih je bil ponovno vzpostavljen mir. Kralj je zatem leta 443 zbral vojsko v Nišapurju in začel dolg pohod proti [[Kidariti|Kidaritom]]. Po več bitkah jih je strl in jih leta 350 pregnal preko reke [[Amu Darja|Oks]].<ref>Zarinkoob, str. 217.</ref> Med svojo vzhodno kampanjo je Jazdegerd II. začel dvomiti v zvestobo kristjanov v svoji vojski in jih je odstranil z vodstvenih položajev. Kasneje je začel preganjati kristjane po celi državi in v veliko manjši meri tudi Jude.<ref name=ref64>Zarinkoob, str. 219.</ref> Da bi ponovno vzpostavil [[zoroastrstvo]] v [[Armenija|Armeniji]], je v bitki pri Vartanancu leta 451 zatrl vstajo armenskih kristjanov. Armenci so kljub temu ostali predvsem krščanski. V poznejših letih se je vse do svoje smrti leta 457 spet spopadal s Kidariti. Nasledil ga je mlajši sin [[Hormizd III.]] (vladal 457–459). Slednji se je v svoji kratki vladavini nenehno boril s starejšim bratom [[Peroz I.|Perozom I.]], ki je imel podporo plemstva,<ref name=ref64/> in z [[Heftaliti]] v [[Baktrija|Baktriji]]. Leta 459 ga je ubil brat Peroz. [[Slika:YazdegerdIICoinHistoryofIran.jpg|300px|thumb|Kovanec [[Jazdegerd II.|Jazdegerda II.]]]] Na začetku 5. stoletja so Heftaliti (Beli Huni) skupaj z drugimi nomadskimi skupinami ponovno napadli Perzijo. Bahram V. in Jazdegerd II. sta jih na začetku odločilno porazila in jih pregnala nazaj proti vzhodu. Huni so se konec 5. stoletja vrnili in leta 483 premagali Peroza I. Po tej zmagi so Huni dve leti neprestano napadali in plenili dele vzhodne Perzije in zatem nekaj let pobirali visok davek. Ti napadi so v kraljestvu povzročili nestabilnost in kaos. Peroz je znova poskusil pregnati Heftalite, toda na poti v Herat so njegovo vojsko Huni v puščavi ujeli v past in jo uničili. Peroz je v bitki padel. Heftaliti so po tej zmagi prodrli naprej do mesta [[Herat]] in v cesarstvu povzročili kaos. Sčasoma je iranskemu plemiču Suhri iz rodbine Karen uspelo vzpostaviti določeno stopnjo reda. Na perzijski prestol je postavil Balaša, enega od bratov Peroza I. Huni so ogrožali cesarstvo do vladavine [[Kozrav I.|Kozrava I.]] [[Balaš]] (vladal 484-488) je bil blag in velikodušen vladar, ki je popuščal kristjanom, ni pa ukrepal proti sovražnikom cesarstva, zlasti Belim Hunom. Po štirih letih vladanja je bil pod pritiskom visokega plemstva oslepljen in odstavljen. Nasledil ge je nečak [[Kavad I.]] Kavad I. (vladal 488–531) je bil energičen in reformističen vladar. Podprl je sekto, ki jo je ustanovil Bamdadov sin Mazdak, ki je zahtevala, naj bogati delijo svoje žene in bogastvo z revnimi. S sprejetjem doktrine mazdakitov je očitno nameraval zlomiti vpliv magnatov in naraščajoče aristokracije. Reforme so privedle do tega, da so ga odstavili in zaprli v grad pozabe v Huzistanu. Leta 496 ga je nasledil mlajši brat [[Džamasp]]. Kavadu I. je kmalu uspelo pobegniti iz zapora in dobiti zatočišče pri heftalitskem kralju.<ref>Procopius, VI.</ref><ref>Daryaee 2014,str. 27.</ref> Džamaspa (vladal 496-498) je po odstavitvi Kavada I. ustoličilo perzijsko plemstvo. Bil je dober in prijazen kralj, ki je znižal davke, da bi izboljšal položaj kmetov in revnih. Bil je tudi privrženec večinske zoroastrske religije, od katere se je Kavad II. odmaknil in zato izgubil prestol in svobodo. Džamaspova vladavina se je kmalu končala, ko se je Kavad I. na čelu velike vojske, ki mu jo je prepustil heftalitski kralj, vrnil v prestolnico cesarstva. Džamasp je odstopil s svojega položaja in vrnil prestol svojemu bratu.<ref>Pourshariati 2008, str. 114.</ref> Po Kavadovi vrnitvi se Džamasp nič več ne omenja. Na splošno prevladuje mnenje, da je užival naklonjenost bratovega dvora.<ref name=ref68> Khodadad Rezakhani. "Iranologie History of Iran Chapter V: Sasanians". Iranologie.com. Arhivirano iz izvirnika 6. februarja 2014. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> ===Druga zlata doba (498-622)=== {{Glej tudi|Bizantinsko-sasanidske vojne}} Druga zlata doba Sasanidskega cesarstva se je začela z drugo vladavino [[Kavad I.|Kavada I.]] Kavad je s podporo Heftalitovj sprožil kampanjo proti Rimljanom. Leta 502 je zavzel Teodoziopol v Armeniji, vendar ga je kmalu zatem izgubil. Leta 503 je zavzel [[Amida|Amido]] na [[Tigris]]u. Leta 504 je invazija Zahodnih Hunov s [[Kavkaz]]a na Armenijo pripeljala do premirja, vrnitve Amide pod rimsko oblast in mirovnega sporazuma leta 506. Leta 521/522 je Kavad izgubil oblast nad Laziko, katere vladarji so svojo zvestobo preusmerili na Rimljane; enak poskus Ibercev leta 524/525 je sprožil vojno med Rimom in Perzijo. Rimsko ofenzivo na Nisibis leta 527 so Perzijci odbili in onemogočili rimska prizadevanja za utrditev položajev ob meji. Leta 530 je Kavad poslal vojsko pod Perozovim poveljstvom v napad na pomembno rimsko obmejno mesto [[Dara]]. Vojsko je zaustavil rimski general Belizar in jo v bitki pri Dari porazil, čeprav je bila številčno močnejša. Istega leta so rimske sile pod Sitasom in Dorotejem pri Satali premagale tudi drugo perzijsko vojsko pod poveljstvom Mihr-Mihroeja. Naslednje leto je perzijska vojska, okrepljena s kontingentom Lahmidov pod poveljstvom Al-Mundirja III., v bitki pri Kaliniku porazila Belizarja. Leta 532 sta državi sklenili "večni" mir.<ref> Zarinkoob, str. 229.</ref> Kavadu ni uspelo otresti se jarma Heftalitov, a je kljub temu vzpostavil red v državi in se uspešno boril proti Bizantincem. Ustanovil je več mest, nekaj tudi s svojim imenom, in začel urejati davčni sistem in notranjo upravo. [[Slika:Plate of the Sasanian king Khosrow I Anushirvan.jpg|thumb|250px|Pladenj s podobo Kozrava I.]] Kavada I. je nasledil in [[Kozrav I.]], znan tudi kot Anuširvan (''"z nesmrtno dušo"'', vladal 531-579). Najbolj znan je po uvedbi racionalnega davčnega sistema, ki je temeljil na popisu zemljiških posesti, ki ga je začel njegov oče. Kavad je na vse načine poskušal povečati blaginjo in prihodke svojega cesarstva. Pred njim so imeli veliki fevdalci svoje vojske z njihovo opremo, privržence in podpornike. Kozrav I. je razvil nove enote ''dehkanov'' ([[vitez]]ov), ki sta jih opremljala in plačevala centralna vlada<ref name=ref70>Richard Frye. [https://sourcebooks.fordham.edu/med/fryehst.asp ''The History of Ancient Iran'']. Fordham.edu. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> in birokracija, s čimer je poskušal vojsko in birokracijo tesneje povezati s centralno vlado kot z lokalnimi mogotci.<ref>Richard Frye. [http://www.iranchamber.com/history/articles/reforms_of_anushirvan.php ''Iran Chamber Society: History of Iran: The Reforms of Khosrow Anushirvan (The Immortal Soul'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060226063547/http://www.iranchamber.com/history/articles/reforms_of_anushirvan.php |date=2006-02-26 }}. www.iranchamber.com.</ref> Bizantinski cesar [[Justinijan I.]] (vladal 527-565) je na račun ''"večnega miru"'' iz leta 532 plačal Kozravu I. 440.000 zlatnikov. Kozrav je leta 540 sporazum prelomil in napadel Sirijo, oplenil [[Antiohija|Antiohijo]] in od več drugih mest izterjal velike vsote denarja. Sledili so še drugi uspehi: leta 541 je na perzijsko stran prestopila Lazika, naslednje leto pa se je pri Anglonu zalomila bizantinska ofenziva na Armenijo. Istega leta se je Kozrav I. odzval vabilu laziškega kralja in obiskal Laziko, osvojil veliko bizantinsko trdnjavo v Petri in tam ustanovil svoj protektorat,<ref name="#1">Martindale, Jones & Morris 1992, str. 559, 639; Bury 1958, str. 101–102.</ref> s čimer je sprožil laziško vojno. Leta 545 je bil sklenjen petletni mir, ki je bil že leta 547 prekinjen. Lazika je ponovno zamenjala strani in z bizantinsko pomočjo izgnala perzijsko garnizijo. Vojna se je nadaljevala, vendar je bila omejena samo na Laziko, ki je po sklenitvi miru leta 562 ostala pod bizantinsko oblastjo. Justinijana I. je po njegovi smrti leta 565 nasledil [[Justin II.]] (vladal do leta 578), ki je sklenil prenehati plačevati davek arabskim poglavarjem v zameno za mir v bizantinski Siriji. Leto pred tem je perzijski guverner Armenije Čikor-Višnasp zgradil tempelj v Dvinu pri sodobnem [[Erevan]]u in usmrtil vplivnega člana Mamikojanove družine, s čimer je sprožil upor, ki je privedel do pokola perzijskega guvernerja in njegove osebne straže leta 571. Upor je izbruhnil tudi v Iberiji. Justin II. je izkoristil upor Armencev in prenehal Kozravu I. plačevati letni davek za obrambo prelazov na Kavkazu. Armenci so bili za Rimljane dobrodošli zavezniki. Na sasanidsko ozemlje so poslali vojsko, ki je leta 573 oblegala Nisibis. Nesoglasje med bizantinskimi generali ni povzročilo samo opustitve obleganja, ampak so nato njih same oblegali v mestu Dara. Perzijci so osvojili Daro in izkoristili uspeh in opustošili Sirijo, zaradi česar je Justin II. pristal na plačilo letnega davka v zameno za petletno premirje na mezopotamski fronti. Na drugih frontah se je vojna nadaljevala. Leta 576 je Kozrav I. vodil svoj zadnji pohod, ofenzivo na Anatolijo. Izropal je [[Sebasteja (tema)|Sebastejo]] in [[Melitena|Meliteno]], potem pa se je pohod končal s katastrofo. Pred Meliteno so Perzijci med bizantinskim protinapadom utrpeli velike izgube in pobegnili čez Evfrat. Bizantinci so izkoristili nered v perzijski vojski in vdrli globoko na Kozravovo ozemlje in celo izvedli amfibijski napad čez Kaspijskega jezera. Kozrav je zaprosil za mir in se po zmagi svojega generala Tamhozrava v Armeniji leta 577 odločil za nadaljevanje vojne v Mezopotamiji. Upor v Armeniji se je končal s splošno amnestijo in njeno vrnitvijo pod sasanidsko oblast.<ref name=ref70/> Okoli leta 570 je polbrat [[jemen]]skega kralja Mard-Karib zaprosil Kozrava I., naj intervenira v Jemenu. Kozrav I. mu je v bližino sedanjega [[Aden, Jemen|Adena]] poslal ladjevje in majhno vojsko pod Vahrizovim poveljstvom. Vojska se je od tam odpravila proti okupirani prestolnici [[Sana]]. Spremljal jo je Mard-Karibov sin Saif, ki je nato v letih 575-577 vladal kot kralj. Sasanidi so južni Arabiji ustanovili svojo bazo, iz katere naj bi nadzirali pomorsko trgovino z vzhodom. Kraljestvo v južni Arabiji je kasneje zavrnilo sasanidsko nadoblast, zato je Kozrav I. leta 598 poslal tja novo odpravo, ki je uspešno priključila južno [[Arabija|Arabijo]] kot sasanidsko provinco. Perzijska oblast je trajala do obdobja težav po smrti [[Kozrav II.|Kozrava II.]]<ref name=ref70/> Med vladanjem Kozrava I. je prišlo do vzpona ''dikanov'' (dobesedno ''vaški gospod''), drobnega posestniškega plemstva, ki je postalo hrbtenica kasnejše sasanidske provincialne uprave in sistema pobiranja davkov.<ref name=ref71>[http://www.iranchamber.com/history/historic_periods.php Iran Chamber Society: The Sassanid Empire, 224–642 AD] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061110131804/http://www.iranchamber.com/history/historic_periods.php |date=2006-11-10 }}. Iranchamber.com. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Kozrav I. je bil velik graditelj, ki je polepšal svojo prestolnico in ustanovil več novih mest. Obnovil je kanale in kmetije, uničene v vojnah. Na gorskih prelazih je zgradil močne utrdbe in ob mejah naselil podložna plemena, ki so jih branila pred napadalci. Bil je strpen do vseh verstev, čeprav je odredil, da mora biti [[zoroastrstvo]] uradna državna vera. Kozrava I. ni pretirano motilo, ko je eden od njegovih sinov postal kristjan. [[Slika:"Khusrau Parviz before his Father Hurmuzd (?)", Folio from a Shahnama (Book of Kings) MET DP215844.jpg|thumb|250px|[[Hormizd IV.]], ilustracija v knjigi ''[[Šahname]]'' (''Knjiga kraljev'')iz 15. stoletja]] Kozrava I. je nasledil [[Hormizd IV.]] (vladal 579-590). Vojna z Bizantinci se je nadaljevala z nezmanjšano silo, dokler ni Hormizd po uporu leta 589 odslovil generala Bahrama Čobina. Naslednje leto so Hormizda v dvornem državnem udaru odstavili in na njegov položaj postavili njegovega sina [[Kozrav II.|Kozrava II.]] (vladal 590-628). Generala Bahrama zamenjava ni pomirila. Premagal je Kozrava II. in ga prisilil, da je pobegnil na bizantinsko ozemlje, in sam zasedel prestol kot [[Bahram VI.]] Kozrav je za pomoč zaprosil bizantinskega cesarja [[Mavricij]]a (vladal 582–602) in mu v zameno ponudil zahodni Kavkaz. Da bi utrdil zavezništvo, se je poročil z Mavricijevo hčerko Mirjam. Nova perzijsko-bizantinska vojske pod njegovim poveljstvom in poveljstvom bizantinskih generalov Narsa in Ivana Mistakona je napadla Bahrana in ga v bitki pri Blaratonu leta 591 premagala. Kozrav je po zmagi izpolnil obljubo in Bizantincem prepustil zahodno Armenijo in Kavkaško Iberijo. [[Slika:KhosrauIIDinarHistoryofIran.jpg|thumb|left|300px|Kovanec [[Kozrav II.|Kozrava II.]]]] Nov mirovni sporazum je cesarstvoma omogočil preusmeritev vojaških zadev na druge fronte: Kozrav se je usmeril na vzhodno fronto, Mavricij pa je ponovno vzpostavil bizantinsko oblast na [[Balkan]]u. Okoli leta 600 so Sasanidsko cesarstvo ponovno napadli Heftaliti in prodrli do Spahana v osrednjem Iranu. Začeli so kovati denar, ki se je zgledoval po Kozravovem denarju. Okoli leta 606/607 je Kozrav II. odpoklical Smbata IV. Bagratunija iz Perzijske Armanije in ga poslal v boj proti Heftalitom. Smbat je s pomočjo perzijskega kneza Datojeana izgnal Heftalite in izropal njihove posesti v vzhodnem [[Veliki Horasan|Horasanu]]. Smbat naj bi v boju mož na moža ubil njihovega kralja.<ref name="#1"/> Po Mavricijevi odstavitvi in umoru leta 602, je na prestol prišel [[Fokas]]. Kozrav II. je umor svojega dobrotnika izkoristil za pretvezo, da je začel nov napad na Bizantinsko cesarstvo. Zaradi stalnih državljanskih vojn v njem je naletel na šibek odpor. Kozravovi generali so osvojili močno utrjena obmejna mesta v bizantinski Mezopotamiji in Armeniji in postavili temelje za širitev brez primere. Preplavili so [[Sirija|Sirijo]] in leta 611 osvojili [[Antiohija|Antiohijo]]. Leta 613 sta perzijska generala Šarbaraz in Šahin pred Antiohijo odbila protinapad bizantinskega cesarja [[Heraklij]]a in ga odločilno premagala. Perzijci so neovirano napredovali in osvojili [[Jeruzalem]] (614), [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] (619) in do leta 621 preostali del [[Egipt]]a. Sasanidske sanje, da bi cesarstvo razširili do ahemenidskih meja, so se skoraj uresničile, Bizantinsko cesarstvo pa je bilo na robu propada. Vzporedno s to izjemno širitvijo so doživljali razcvet perzijska umetnost, glasba in arhitektura. ===Propadanje in padec (622-651)=== Kampanja Kozrava II. je bila v prvi fazi (od 602 do 622) uspešna, vendar je izčrpala perzijsko vojsko in finance. V prizadevanjih za napolnitev državne zakladnice je Kozrav prebivalstvo pretirano obdavčil. Ko je bilo njegovo cesarstvo na robu popolnega poraza, je [[Heraklij]] (vladal 610–641) izkoristil vse svoje moči, da bi uničil preostale vire Sasanidskega cesarstva. Reorganiziral je svojo vojsko in sprožil veliko in tvegano protiofenzivo. Med letoma 622 in 627 je vodil kampanjo proti Perzijcem v Anatoliji in na Kavkazu. Nanizal je več zmag proti perzijskim generalom Šarbarazu, Šahini in Šaraplakanu, oplenil velik zoroastrski tempelj v [[Ganzak]]u in zagotovil pomoč [[Hazari|Hazarov]] in [[Zahodnoturški kaganata|Zahodnoturškega kaganata]]. [[Slika:Moldovita murals 2010 16.jpg|thumb|right|upright=1.35|Obleganje [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 626, v katerem so sodelovali [[Perzijci]], [[Avari]] in [[Slovani]]; slika v samostanu Moldovița, [[Romunija]]]] Kozrav se je na ofenzivo odzval z obleganjem [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 626, v katerem so sodelovali tudi [[Avari]] in [[Slovani]]. Sasanidi pod Šarbarazovim poveljstvom so napadli z vzhoda z [[Bospor]]ja, avarski in slovanski zavezniki pa z zahoda. Najbolj uspešna je bila slovanska vojska, perzijsko vojsko pa je blokiralo bizantinsko ladjevje. Obleganje se je končalo s porazom. Heraklij je pozimi 627/628 napadel Mezopotamijo in kljub odhodu hazarskih zaveznikov v bitki pri Ninivah premagal perzijsko vojsko pod Rahzadovim poveljstvom. Po zmagi se je odpravil ob [[Tigris]]u navzdol in opustošil deželo in izropal Kozravovo palačo v [[Dastagerd]]u. Napad na [[Ktezifon]] mu je preprečilo uničenje mostov na kanalu Nahravan. Pred umikom v [[Dijala|Dijalo]] v severozahodnem Iranu je izvedel še nekaj roparskih pohodov.<ref name=ref81>Haldon (1997), str. 46; Baynes (1912), passim; Speck (1984), str. 178.</ref> [[Slika:BorandukhtCoinHistoryofIran.jpg|200px|thumb|left|Kraljica [[Boran]], hčerka Kozrava II., prva ženska in ena od zadnjih vladarjev Sasanidskega cesarstva (vladala od 17. junija 629 do 16. junija 630)]] Heraklijeve zmage, opustošenje najbogatejših delov Sasanidskega cesarstva in ponižujoče uničenje pomembnih ciljev, kot sta bila Ganzak in Dastagerd, so usodno spodkopali Kozravov ugled in podporo med perzijsko aristokracijo. Na začetku leta 628 ga je strmoglavil in umoril sin [[Kavad II.]] (vladal 628), ki je takoj končal vojno in pristal na umik z vseh okupiranih ozemelj. Leta 629 je Heraklij v veličastni slovesnosti v [[Jeruzalem]]u postavil [[Pravi križ|pravi križ]].<ref name=ref81/> Kavad II. je čez nekaj mesecev umrl, kar je sprožilo državljansko vojno. V naslednjih štirih letih je vladalo pet kraljev in cesarstvo je znatno oslabelo. Centralna oblast je prešla v roke generalov. Več let je trajalo, da se je po nizu državnih udarov ponovno pojavil močan kralj, Sasanidsko cesarstvo pa se ni nikoli več povsem opomoglo.<ref name=ref79> "Iran Chamber Society: The Sassanid Empire, 224–642 AD". Iranchamber.com. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> [[Slika:SassanidEmpirebeforeArabConquest.png|thumb|300px|Sasanidsko cesarstvo leta 632; za primerjavo so na zemljevidu narisane tudi meje sodobnih držav]] Na začetku leta 632 je na prestol prišel [[Jazdegerd III.]], vnuk Kozrava I., ki se je pred tem skrival v Istahru. Tisto leto so prišli na perzijsko ozemlje prvi napadalci iz arabskih plemen, ki jih je združil [[islam]]. Po Howard-Johnstonu so leta vojn izčrpala tako Bizantince kot Perzijce. Sasanidi so bili še bolj oslabljeni zaradi gospodarskega upada, velikih obdavčitev, verskih nemirov, toge družbene razslojenosti, vse večje moči provincialnih posestnikov in hitrega menjavanja vladarjev, kar je še olajšalo islamsko osvajanje Perzije.<ref>Howard-Johnston 2006, str. 291.</ref> Sasanidi se niso nikoli učinkovito uprli pritiskom prvih arabskih vojsk. Jazdegerd III. je bil deček, prepuščen na milost in nemilost svojim svetovalcem, in ni mogel združiti prostrane države, ki se je razsula v majhna fevdalna kraljestva, čeprav so bili pod pritiskom Arabcev tudi Bizantinci in niso več ogrožali Perzije. Poveljnik kalifa Abu Bakra Halid ibn Valid, nekoč eden od izbranih spremljevalcev [[Prerok Mohamed|preroka Mohameda]] in njegov poveljnik arabske vojske, je v nekaj bliskovitih napadih osvojil [[Irak]]. Od tam je junija 634 odšel na bizantinsko fronto v [[Sirija|Sirijo]]. Njegov naslednik v Iraku je bil v bitki pri mostu leta 634 poražen. Arabska grožnja se s tem ni končala in se je kmalu ponovno pojavila kot disciplinirana vojska Halida ibn Valida. [[Slika:Umayyad Caliphate. temp. Mu'awiya I ibn Abi Sufyan. AH 41-60 AD 661-680.jpg|thumb|300px|Kovanec [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]], kovan v [[Basra|Basri]], ki se je zgledoval po kovancih Kozrava II.]] Leta 637 je muslimanska vojska pod kalifom Omarjem ib al-Katabom na planoti Kadisija porazila veliko perzijsko vojsko pod poveljstvom generala Rostama Farohzada. Po zmagi je nadaljevala pohod proti Ktezifonu in ga po daljšem obleganju osvojila. Jazdegerd je pobegnil iz Ktezifona proti vzhodu in za seboj pustil večino bogate cesarske zakladnice. Številni sasanidski guvernerji so poskušali združiti svoje sile in odbiti napadalce, vendar so bila njihova prizadevanja neuspešna zaradi pomanjkanja močne centralne oblasti. V bitki pri Nihavandu so bili poraženi. Cesarstvo z neobstoječo vojaško poveljniško strukturo, zdesetkano plemiško vojsko, uničenimi finančnimi viri in delno uničeno kasto vitezov je bilo povsem nemočno pred arabskimi zavojevalci. Ko je Jazdegerd III. izvedel za poraz pri Nihavandu, je skupaj s Faruhzadom in nekaj perzijskimi plemiči pobegnil v vzhodno perzijsko provinco [[Veliki Horasan|Horasan]], kjer ga je konec leta 651 iz koristoljubja umoril nek mlinar. Nekaj plemičev se je naselilo v Srednji Aziji, kjer so veliko prispevali k širjenju perzijske kulture in jezika v teh regijah ter k ustanovitvi prve domorodne iranske islamske dinastije [[Samanidi|Samanidov]], ki je poskušala oživiti sasanidsko izročilo. Nenaden padec sasanidskega imperija je bil končan v samo petih letih. Večino njegovega ozemlja je priključil islamski kalifat. Veliko iranskih mest se je večkrat uprlo in borilo proti napadalcem. Upore v mestih [[Rej]], [[Isfahan]] in [[Hamadan]] so muslimani zatrli.<ref>Zarinkoob, str. 305–317.</ref> Del lokalnega prebivalstva se je pod pritiskom spreobrnil v [[islam]], ostali pa so kot nemuslimanski podložniki plačevali ''[[Džizja|džizjo]]''.<ref>Bashear, Suliman. ''Arabs and others in Early Islam''. str. 117.</ref> Razen tega je bil uveden tudi stari sasanidski zemljiški davek, v arabščini znan kot ''[[harač]]''. Kalif Omar naj bi občasno ustanovil komisijo za nadzor davkov, da naj bi presodila, ali so višji, kot bi jih država lahko prenesla.<ref> A. S. Tritton. ''The Caliphs and Their Non-Muslim Subjects''. str. 139.</ref> ===Nasledniki Sasanidov=== Domneva se, da so imele sasanidske prednike naslednje dinastije in plemiške rodbine: * [[Dabujidi]] (642-760), potomci [[Džamasp]]a<ref>"Dabuyids". Encyclopaedia Iranica. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> * Baduspanidi (665-1598), potomci Džamaspovega potomca Mazandarana<ref>"Baduspanids". Encyclopaedia Iranica. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> * širvanski šahi (1100–1382), potomci [[Hormizd IV.|Hormizda IV.]]<ref>Stokvis A.M.H.J., str. 112, 129.</ref> * rodbina Munadžim (9.-10. stoletje), potomka sasanidskega princa Mihra Gušnaspa * dekanska rodbina Kamkarijan (9.-10. stoletje), potomka [[Jazdegerd III.|Jazdegerda III.]] * Mikalidi (9.-11. stoletje), potomci [[Sogdija|sogdijskega]] vladarja Divaštiha, potomca [[Bahram V.|Bahrama V.]] ==Vlada== Meje Sasanidskega cesarstva so se približno ujemale z mejami patrskega Arsakidskega cesarstva. Prestolnica cesarstva je bil [[Ktezifon]] v provinci [[Asuristan]]. Vladarji so se naslavljali ''šahinah'' (kralj kraljev), bili vrhovna oblast z neomejenimi pooblastili in varuhi svetega ognja, simbola nacionalne religije. Ta simbol je bil eksplicitno upodobljen na reverzu sasanidskih kovancev. Na obverzu je bil upodobljen vladajoči monarh s krono in pripadajočimi regalijami.<ref>Guitty Azarpay. ''The Near East in Late Antiquity The Sasanian Empire''.</ref> Sasanidske kraljice so se naslavljale ''banbišan banbišin'' (kraljica kraljic). Na manjših ozemljih so vladali številni mali vladarji iz plemiških družin, imenovani ''šardar'', ki so bili neposredno podrejeni ''šahinšahu''. V okrožjih provinc so vladali ''šahrabi'' in ''moubedi'' (glavni svečenik). ''Moubedi'' so se ukvarjeli predvsem s premoženjskimi in pravnimi zadevami.<ref>Daryaee 2008, str. 125.</ref> Za sasanidsko oblast je bila značilna znatna centralizacija, ambiciozno načrtovanje mest, razvoj kmetijstva in tehnološke izboljšave.<ref name=ref79/> Za večino upravnih opravil je skrbela močna državna uprava. Načelnik uprave se je imenoval ''vuzurg framadar'' (vezir ali prvi minister). [[Zoroastrstvo|Zoroastrska]] duhovščina je imela v državni upravi ogromno moč. Načelnik duhovniškega razreda magov ''moubedan moubed'', vrhovni komandant armade ''spahbed'', načelnik sindikata trgovcev na debelo in trgovcev na drobno ''ho tohšan bod'' in minister za poljedelstvo ''vastarjošan-salar'' so bili za kraljem kraljev najmočnejše osebnosti v sasanidski državi.<ref> Sarfaraz, str. 344.</ref> Sasanidski vladarji so vedno upoštevali nasvete svojih ministrov. Muslimanski zgodovinar Masudi je nadvse hvalil ''"izvrstno administracijo sasanidskih kraljev, dobro organizirano policijo, skrb za podložnike in blaginjo njihovih domen"''. V normalnih obdobjih so bili državni položaji dedni in po kraljevi odločitvi prenešeni na mlajše sinove. V cesarstvu sta dvakrat vladali kraljici. Če vladar ni imel neposrednega naslednika, so novega vladarja imenovali plemiči in prelati, vandar je bila njihova izbira omejena na člane kraljeve družine.<ref>Durant.</ref> Sasanidsko plemstvo je bilo mešanica partskih klanov, perzijskih aristokratov in plemiških družin z osvojenih ozemelj. Veliko novih plemiških družin je nastalo po razpustitvi Partske dinastije, medtem ko je nekaj od nekoč dominantnih [[Sedem partskih velikih hiš|sedmih partskih klanov]] obdržalo svoj visok položaj. Na dvoru [[Ardašir I.|Ardaširja I.]] so imele časten položaj stare arsakidske družine iz [[Hiša Karena|Karenove]] in [[Hiša Surena |Surenove]] rodbine in več drugih družin, med njimi Varazi in Andigani. Ob teh iranskih in neiranskih plemiških družinah so imeli častne položaje na šahinšahovem dvoru tudi kralji [[Merv]]a, [[Abaršar]]ja, [[Kerman]]a, [[Sakastan]]a, [[Kavkaška Iberija|Iberije]] in [[Adiabena|Adiabene]]. Obširne posesti Surenov, Karenov in Varazov so se vključile v izvirno sasanidsko državo kot skoraj neodvisne države. Plemiške družine na sasanidskem dvoru so nadaljevale svoje vladarske linije, čeprav so bile podrejene šahinšahu. Na splošno so najvišje položaje v državni administraciji, vključno z guvernerskimi v obmejnih provincah (''marzaban''), zasedali ''vuzurgani'' iz iranskih družin. Večina položajev je bila dedna in so več generacij pripadali isti družini. ''Marzabani'' na najvišjih džavnih položajih so lahko imeli srebrn prestol, ''marzabani'' strateško najbolj pomemnih mejnih provinc, na primer Kavkaške, pa zlatega.<ref> Nicolle, str. 10.</ref> Na vojnih pohodil so regionalne marzabane obravnavali kot na [[feldmaršal]]e, manj pomembni spahbedi pa so lahko bili poveljevali poljski vojski.<ref> Nicolle, str. 14.</ref> Sasanidska družba je bila socialno razslojena. Razslojenost je podpiralo tudi [[zoroastrstvo]], ki je imelo položaj državne religije. Druga verstva so večinoma tolerirali, vendar je ta trditev sporna.<ref> Wiesehöfer. Ancient Persia, or the Cambridge History of Iran, vol. 3.</ref> Sasanidski cesarji so zavestno poskušali oživiti perzijsko izročilo in izbrisati grški kulturni vpliv.<ref name=ref79/> ===Vojska=== [[Slika:Крепость Нарын-Кала в Дербенте.jpg|thumb|250px| Obzidje Derbenta, dela sasanidskih obrambnih linij]] Vojsko Sasanidskega cesarstva je ustanovil prvi šahinšah [[Ardašir I.]], ki je obnovil ahemenidske vojaške organizacije, obdržal model partske konjenice in uvedel nove vrste orožja in oblegovalnih tehnik. ====Vloga svečenikov==== Povezave med svečeniki in vojsko so igrale pomembno vlogo, ker je pojem Irana (Ērānshahr) oživila prav duhovščina. Brez teh povezav bi Sasanidsko cesarstvo ne preživelo prvih obdobij svojega obstoja. V zoroastrstvu so se povezave med vojaki in svečeniki ter državo in religijo šteli za neločljive, ko so nekatere stranke poskušale vsiliti svojo oblast drugim, pa so ravno te povezave povzročile slabitev cesarstva. Nesoglasja med duhovščino in vojaki so povzročila drobitev znotraj cesarstva, ki je privedla do njegovega propada.<ref>Daryaee 2008, str. 45–51.</ref> ====Pehota==== [[Slika:Sassanid army helmet by Nickmard Khoey.jpg|thumb|200px| Sasanidska vojaška čelada]] Glavnino sasanidske pehote so tvorili ''pajgani'', ki so jih pogosto novačili iz kmečke populacije. Na čelu vsake enote je bil častnik ''pajgan-salar'' (dobesedno ''poveljnik pehote''). Glavna naloga pešakov je bila čuvanje vojaškega trena, služenje višjim častnikom, napadanje in spodkopavanje obzidij in utrjevanje obrambnih položajev.<ref name="ref97"> Kaveh Farrokh; Angus McBride (13. julij 2005). ''Sassanian elite cavalry AD 224–642''. Osprey Publishing. str. 23. ISBN 9781841767130.</ref> Pešaki so bili oboroženi s ščiti in kopji. Sasanidska armada je bila okrepljena z vojaki, ki so jih morali prispevati [[Medijsko cesarstvo |Medijci]] in [[Dejlemiti]]. Medijci so prispevali zelo izurjene kopjanike, pračarje in težko pehoto. Amijan Marcelin o sasanidski vojski piše, da je bila ''"oborožena kot gladiatorji"'' in ''"ubogala ukaze kot konjski hlapci"''.<ref> Vadim Mikhaĭlovich Masson. ''History of Civilizations of Central Asia, Vol.II''. UNESCO, 1996. Str. 52.</ref> Dejlemiti, ki so tudi služili predvsem kot pešaki, so bili iransko ljudstvo, ki je živelo večinoma v [[Gilan]]u, [[Azerbajdžan|Iranskem Azerbajdžanu]] in [[Mazandaran]]u. Borili so se predvsem z meči, bodali in kopji in sloveli po tem, da so celo Rimljani spoštovali njihove veščine in žilavost v boju iz bližine. Eno od besedil omenja, da je v invaziji na [[Jemen]] sodelovalo 800 Dejlemitov pod poveljstvom njihovega častnika Vahriza.<ref name=ref97/> Vahriz je porazil arabsko vojsko v Jemenu in prestolnico [[Sana|Sano]] priključil kot [[vazal]]a k Sasanidskemu cesastvu. Sana je ostala vazal do arabske osvojitve Perzije.<ref> Kaveh Farrokh (2007). ''Shadows in the desert: ancient Persia at war''. Osprey Publishing. str. 237. ISBN 9781846031083.</ref> ====Mornarica==== Sasanidska vojna mornarica je bila pomemben del sasanidske armade odkar je Ardašir I. osvojil arabsko obalo [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]]. Mornarica je nadzirala gospodarsko pomembni Perzijski zaliv, branila trgovske ladje pred [[Piratstvo|pirati]], preprečevala rimske napade z morja in krotila arabska plemena. Veliko zgodovinarjev je prepričanih, da ni bila med najmočnejšimi, ker so v njej služili predvsem ujetniki in kaznjenci.<ref> Daryaee, Touraj (2009). ''Sasanian Persia: The Rise and Fall of an Empire''. New York NY: I.B. Tauris & Co Ltd. str. 46–47.</ref> Komandant ladjevja se je imenoval ''nāvbed''.<ref>Daryaee 2008, str. 47.</ref> ====Konjenica==== [[Slika:Knight-Iran.JPG|thumb|200px|Sasanidski kralj v opravi oklepljenjega konjenika; Taq-e Bostan, Iran]] [[Slika:Tabriz_Sasanian_Plate_3.jpg|thumb|right|200px|Srebrn sasanidski pladenj, na katerem sta upodobljena plemiča v spopadu s kopjem]] V sasanidski konjenici sta bili dve vrsti težkih konjeniških enot: klibanariji in [[katafrakt]]i. Prvo so tvorili elitni plemiči, urjeni od otroštva za vojaško službo. Podpirala so je lahka konjenica, pehota in lokostrelci.<ref> Michael Mitterauer; Gerald Chapple (15. julij 2010). Why Europe?: The Medieval Origins of Its Special Path. University of Chicago Press. str. 106. ISBN 9780226532387.</ref> V to konjenico so bili vključeni tudi Turki, Kušani, Samaritani, Hazari, Gruzinci in Armenci. V drugi vrsti konjenice so bili tudi bojni sloni, usposobljeni za podporo konjenici. V nasprotju s Parti so Sasanidi razvili tudi napredne oblegovalne naprave. Razvili so jim med vojnami z Rimljani, ki so obvladovali obleganje mest in utrdb. Razen tega so Sasanidi razvili tudi več tehnik za obrambo mest. Rimski zgodovinar Amijan Marcelin pravi, da so bili klibanariji [[Šapur II.|Šapurja II.]] zelo težko opremljeni in da je bil s kopji oborožen samo del konjenikov: : ''Vse čete so bile oblečene v železo. Vsi deli njihovih teles so bili prekriti z debelimi ploščami, nameščenimi tako, da so se gibljivi sklepi prilegali tistim na njihovih udih. Čelade so bile oblikovane po obrazih in tako spretno pritrjene na njihove glave, da so jih, ker je bilo njihovo celo telo pokrito s kovino, nanje padajoče puščice lahko zadele le skozi drobne odprtine okoli zenic oči ali skozi odprtino za dihanje na koncu nosu. Tisti, ki so bili oboroženi s kopji, so stali tako negibno, da bi si mislili, da jih trdno držijo bronaste spone.'' Konjeniki v sasanidski konjenci niso imeli stremen. Namesto njih so uporabljali vojaško sedlo z navzgor obrnjenim zadnjim delom in dve sponi, pritrjeni preko vrha konjenikovih stegen. Oboje je konjeniku omogočilo, da je med bitko ostal v sedlu, zlasti med nasilnimi spopadi.<ref>Shahbazi, A. Sh. [http://www.iranchamber.com/history/sassanids/sassanian_army.php]. Pridobljeno 10. decembra 2012.</ref> Tudi bizantinski cesar Mavricij (vladal 582-602) v svojem ''Strategikonu'' omenja, da veliko sasanidskih težkih konjenikov ni oboroženih s kopji, ampak z loki. Z reliefov [[Taq-e Bostan]]u in iz [[Al-Tabari]]jevega sezname opreme vitezov dihkanov je razvidno, da je med opremo spadalo tudi kopje. Oprema konjenikov je bila zagotovo zelo obsežna. Za opremo in vzdrževanje enega samega težkega konjenika so bili potrebni dohodki majhnega posestva. Konjeniki iz viteške kaste asvaran (azatan) so opremo prejeli od vladarja v zameno za obrambo dvora v času vojne. ==Odnosi s sosednjimi režimi== ===Pogoste vojne z Rimljani in manj obsežne z drugimi=== {{Glavni članek|Rimsko sasanidske vojne}} [[Slika:Cameo Shapur Valerianus Bab360 CdM Paris.jpg|thumb|250px|levo|Kameja s konjeniški spopadom cesarjev [[Valerijan]]a in [[Šapur I.|Šapurja I.]] v bitki pri Edesi leta 260]] Sasanidi, tako kot Parti, so bili v stalnih sovražnostih z Rimskim cesarstvom. Sasanidsko in sosednje rivalsko [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]] in za njim [[Bizantinsko cesarstvo]] sta bila več kot 400 let vodilni svetovni sili.<ref name=ref11>Shapur Shahbazi, 2005.</ref><ref name=ref12/><ref name=ref13/> Po delitvi Rimskega cesarstva leta 395 je Bizantinsko cesarstvo s prestolnico [[Konstantinopel]] nadaljevalo vlogo glavnega zahodnega sovražnika Perzije in glavnega sovražnika sploh. Sovražnosti med imperijema so postale pogostejše.<ref name=ref78>"Iran Chamber Society: The Sassanid Empire, 224–642 AD". Iranchamber.com. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Obe cesarstvi sta bili tudi v stalnem konfliktu s sosednjimi kraljestvi in nomadskimi hordami. Grožnje nomadskih vpadov nikoli ni bilo mogoče v celoti rešiti, vendar so se Sasanidi na splošno veliko bolj uspešno ukvarjali s temi vprašanji kot Rimljani, predvsem zaradi svoje politike usklajenih kampanj proti grozečim nomadom.<ref> Nicolle, str. 15–18.</ref> Zadnja od številnih in pogostih vojn z Bizantinci, ki je trajala od leta 602 do 628 in vključevala tudi obleganje Konstantinopla, se je za oba nasprotnika končala z drastičnim izčrpanjem človeških in materialnih virov. Sasanidsko cesarstvo so dodatno znatno izčrpali socialni konflikti v državi sami.<ref>George Liska (1998). ''Expanding Realism: The Historical Dimension of World Politics''. Rowman & Littlefield Pub Incorporated. str. 170. ISBN 978-0-8476-8680-3.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110715060819/http://occawlonline.pearsoned.com/bookbind/pubbooks/stearns_awl/chapter12/objectives/deluxe-content.html ''The Rise and Spread of Islam, The Arab Empire of the Umayyads -Weakness of the Adversary Empires'']. Occawlonline.pearsoned.com. Arhivirano iz izvirnika 15. julija 2011. Pridobljeno 21. junija 2013.</ref> Posledično je postalo ranljivo za nenaden pojav islamskega [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]], katerega vojske so samo nekaj let po vojni napadle oba imperija. Muslimanske sile so hitro osvojile celotno Sasanidsko cesarstvo in v bizantinsko-arabskih vojnah Bizantinskemu cesarstvu odvzele ozemlja v [[Levant]]u, na [[Kavkaz]]u, v [[Egipt]]u in severni [[Afrika|Afriki]]. V naslednjih stoletjih je polovica Bizantinskega cesarstva in celotno Sasanidsko cesarstvo prišlo pod muslimansko oblast. Na splošno se je sasanidsko ozemlje na zahodu ves čas naslanjalo na veliko in stabilno rimsko/bizantinsko državo, na vzhodu pa so bili njegovi najbližji sosedje [[Kušansko cesarstvo]] in nomadska plemena, kot so bili [[Heftaliti|Beli Huni]]. K obrambi vzhodnih provinc pred napadi nomadov je veliko pripomogla gradnja utrdb, kot sta bila citadela v Tusu v provinci Razavi Horasan ali mesto [[Nišapur]], ki je kasneje postalo središče učenja in trgovine. Na jugu in v osrednji [[Arabija|Arabiji]] so v Sasanidsko cesarstvo tu in tam vpadala nomadska arabska plemena. Kot varovalno ozemlje med Sasanidskim cesarstvom in [[Beduini|beduinskimi]] plemeni je bilo ustanovljena vazalna kraljevina [[al-Hira]]. Razpustitev al-Hire med vladanjem [[Kozrav II.|Kozrava II.]] leta 602 je močno prispevala k odločilnim porazom Sasanidov kasneje v istem stoletju. [[Slika:Derbent winter.jpg|thumb|left|250px|Sasanidska trdnjava [[Derbent]], [[Dagestan]], od leta 2003 vpisana na ruski seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] Severne province Sasanidskega cesarstva so pogosto napadali [[Hazari]] in [[Zahodnoturški kaganat]]. Leta 634 so oplenili Medijo. Kmalu zatem jih je perzisjska vojska porazila in izgnala. Sasanidi so zgradili veliko trdnjav tudi na Kavkazu, med katerimi je verjetno najbolj opazna in veličastna trdnjava v [[Derbent]]u ([[Dagestan]], Severni Kavkaz, zdaj del [[Ruska federacija|Ruske federacije]]). Trdnjava je ostala skoraj nedotaknjena do današnjega dne. Na vzhodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] so Sasanidi zgradili [[Veliki gorganski zid]], dolg 200 km, ki je branil cesarstvo pred vpadi nomadov s severa, med njimi tudi Belih Hunov. ===Vojna z Aksumitskim kraljestvom=== [[Slika:Khosrau I Textile.jpg|thumb|200px| Egiptovska tkana volnena zavesa ali hlače iz 5. ali 6. stoletja, kopija sasanidske svilene tkanine; izvirna slika je temeljila na [[Freska|freski]], na kateri se Kozrav I. bori proti etiopskim silam v [[Jemen|Jemnu]]]] Leta 522, malo preden je na prestol prišel [[Kozrav I.]] (vladal 531-579), je skupina [[Monofizitizem|monofizitskih]] [[Aksumitsko kraljestvo|Aksumitov]] napadla dominantne [[Himaritsko kraljestvo|Himarite]] v južni [[Arabija|Arabiji]]. Lokalni arabski vodja se je napadu zlahka uprl, a je prosil za pomoč Sasanide, medtem ko so Aksumiti za pomoč zaprosili Bizantince. Aksumiti so čez [[Rdeče morje]] poslali novo vojsko, ki je tokrat ubila arabskega vodjo in za kralja regije postavili svojega moža.<ref name=ref107> Frye. ''Ancient Iran''.</ref> Leta 531 je cesar [[Justinijan I.]] (vladal 527-565) predlagal, da bi jemenski Aksumiti presekali sasanidsko pomorsko trgovanje z [[Indija|Indijo]]. [[Etiopci]] niso njegove zahteve nikoli izpolnili, ker je aksumitski general Abraha prevzel oblast v Jemenu in ustanovil svoje neodvisno kraljestvo.<ref name=ref107/> Po Abrahovi smrti je eden od njegovih sinov izgnal svojega polbrata Ma'd-Kariba in sam zasedel jemenski prestol. Justinijan je Ma'd-Karibovo prošnjo za pomoč zavrnil, zato je Ma'd-Karib za pomoč zaprosil Kozrava I. Slednji je poslal na jug Arabije manjše ladjevje in vojsko pod Vahrizovim poveljstvom, ki naj bi odstavila novega jemenskega kralja. Po osvojitvi Sane je bil na prestol postavljen Ma'd-Karibov sin Saif. <ref name=ref107/> Justinijan se je nazadnje odzval na sasanidsko pomorsko prisotnost v Jemnu. Ker ni zagotovil podpore jemenskih Arabcev, je Kozrav lahko pomagal Ma'd-Karibu in nato ustanovil Jemen kot vazalno kneževino Sasanidskega cesarstva.<ref> Farrokh 2007, str. 237.</ref> ===Odnosi s Kitajsko=== Sasanidi so nadaljevali aktivno zunanjo politiko svojih predhodnikov Partov do [[Kitajska|Kitajske]] in tja pogosto pošiljali svoje ambasadorje. Kitajski dokumenti poročajo o trinajstih perzijskih delegacijah. Kopenska in pomorska trgovina je bila pomembna za obe cesarstvi. Pomorsko trgovanje potrjuje veliko število perzijskih kovancev v južni Kitajski. Sasanidski kralji so ob posebnih priložnostih na kitajski cesarski dvor pošiljali svoje najbolj talentirane glasbenike in plesalce. Med vladanjem dinastij Džin in Severni Wei v Luojang in med vladanjem dinastij Sui in Tang v Čang'an. Obe cesarstvi sta imeli skupne interese v trgovanju po [[Svilna cesta|Svilni cesti]], zato sta jo skupaj vzdrževali in varovali. Sodelovali sta tudi pri varovanju drugih trgovskih poti skozi osrednjo Azijo in gradili postojanke na obmejnih območjih, da bi varovale trgovce pred nomadskimi plemeni in razbojniki. Več dokumentov dokazuje, da sta Perzija in Kitajska sklepali sporazume o zavezništvu proti skupnim sovražnikom [[Heftaliti|Heftalitom]]. Nekaj zapisov kaže, da sta po vzponu nomadskih [[Gokturki|Gokturkov]] v Notranji Aziji cesarstvi sodelovali tudi pri razbijanju gokturškega napredovanja. Dokumenti iz Mogha pričajo tudi o prisotnosti kitajskega generala v službi [[Sogdija|sogdijskega]] kralja v času arabskih vpadov. Po invaziji muslimanskih Arabcev na Iran so [[Peroz III.]], njegov sin [[Jazdegerd III.]] in nekaj perzijskih plemičev dobili zatočišče na kitajskem cesarskem dvoru. Peroz in njegov sin [[Narseh]] ([[Kitajščina|kitajsko]] ''neh-šie'') sta dobila visoka dvorna naslova. Peroz je najmanj dvakrat, zadnjič verjetno leta 670, s pomočjo kitajske vojske poskušal ponovno priti na oblast v Iranu. Eden od poskusov se je verjetno končal s kratko Perozovo vladavino v [[Sakastan]]u, kar dokazujejo njegovi kovanci. Narseh je dobil položaj poveljnika kitajske cesarske garde. Njegove potomce so sasanidski begunci, ki so se po arabski osvojitvi Irana naselili na Kitajskem, šteli za svoje prince. Na Kitajskem je takrat vladal cesar Gaozong iz dinastije Tang. ===Odnosi z Indijo=== [[Slika:Coin of Peroz II Kushanshah, minted in Tukharistan, possibly at Balkh.jpg|thumb|200px|Kovanec ''kušanšaha'' Peroza II. Kušanšaha (vladal 303-330)]] [[Slika: Foreigner on ceiling of Cave 1at Ajanta Caves photograph and drawing.jpg|thumb|200px|Risba na stropu Jame 1 v Jamah Ajanta: dostojanstveniki, ki pijejo vino, so morda sasanidski ambasadorji na dvoru indijskega kralja Pulakesina II. (vladal 610–642)<ref>Pia Brancaccio. ''The Buddhist Caves at Aurangabad: Transformations in Art and Religion''. BRILL, 2010 [https://books.google.com/books?id=m_4pXm7dD78C&pg=PA82 str.82.]</ref>]] Po [[Ardašir I.|Ardaširjevi]] osvojitvi Irana in sosednjih pokrajin je [[Šapur I.]] razširil svojo oblast do severozahodne meje [[Indijska podcelina|Indijske podceline]]. Pred tem svobodni zahodni [[Kušansko cesarstvo|Kušani]], ki so vladali tudi v [[Afganistan]]u, so bili prisiljeni sprejeti njegovo suverenost.<ref name=ref110> Richard N. Frye. ''The History of Ancient Iran''. C.H. Beck'sche Verlagbuchhandlung, 1984. str. 298.</ref> Vzhodni Kušani so bili dejavni v [[Indija|Indiji]]. Čeprav je Kušansko cesarstvo konec 3. stoletja propadlo in ga je v 4. stoletju zamenjalo indijsko [[Guptski imperij|Guptsko cesarstvo]], je jasno, da so Sasanidi v tem obdobju postali pomembna sila na indijskem severozahodu. Perzija in severozahodna Indija, ki je bila prej del Kušanskega cesarstva, sta v tem obdobju očitno vzdrževali kulturne in politične stike, saj so se nekatere sasanidske prakse razširile na ozemlje Kušanov. Na Kušane je vplivalo zlasti sasanidsko pojmovanje kraljevstva, ki se je širilo s trgovanjem s sasanidskimi srebrnimi izdelki in tekstilom, na katerem so upodobljeni cesarji, ki lovijo ali delijo pravico. Zanimivo je, da ta kulturna izmenjava ni razširila sasanidskih verskih praks ali stališč do Kušanov. V tem obdobju so med Indijo in Perzijo potekale kulturne izmenjave tudi na nižji ravni. Perzijci so na primer iz Indije uvozili zgodnjo obliko [[šah]]a ''čaturang'' (srednjeperzijsko ''čatrang''). V zameno so v Indijo izvozili [[backgammon]]. Med vladanjem [[Kozrav I.|Kozrava I.]] so iz Indije pripeljali veliko knjig in jih prevedli v srednjeperzijski jezik. Nekatere knjige so se pozneje znašle v [[islam]]ski in [[Arabska književnost|arabski književnosti]]. Opazen je na primer prevod indijske ''[[Pančatantra|Pančatantre]]'', ki ga je opravil eden od Kozravovih ministrov. Prevod, znan kot ''Kalīlag ud Dimnag'', se je kasneje prebil v arabsko književnost in [[Evropa|Evropo]].<ref>Zarinkoob, str. 239.</ref> Podrobnosti Borzujevega legendarnega potovanja v Indijo in njegove drzne pridobitve ''Pančatantre'' so v celoti podrobno opisane v [[Firduzi |Firduzi]]jevi ''Knjigi kraljev'' (''Šahname''), ki pravi: : ''Borzuja je v indijskih knjigah prebral, da na gori v tej deželi raste rastlina, ki se posuje po mrtvem in mrtvi oživi. Borzuja je prosil Kozrava I. za dovoljenje, da odpotuje v Indijo po omenjeno rastlino. Brezplodno iskanje ga je pripeljalo do asketa, ki mu je razkril skrivnost rastline: "rastlina" pomeni besedo, "gorska" učenost in "mrtvi" nevedneža. Borzuji je povedal za knjigo, zdravilo za nevednost, imenovano ''Kalila'', ki je bila shranjena v kraljevi zakladnici. Indijski kralj je Borzuji dovolil branje Kalile pod pogojem, da je ne prepiše. Borzuja je pogoj sprejel, vendar si je vsak dan zapomnil po eno poglavje knjige. Ko se je vrnil v svojo sobo, je zapisal, kaj si je tistega dne zapomnil, in tako ustvaril prepis knjige, ki ga je poslal v Iran. V Iranu je Bozorgmer prevedel knjigo v pahlavi in na Borzujevo prošnjo po njem naslovil prvo poglavje.''<ref>''"BORZŪYA – Encyclopaedia Iranica"''. Iranicaonline.org. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> ==Družba == ===Urbanizem in nomadstvo=== [[Slika:Sassanid Music Plate 7thcentury.jpg|thumb|right|200px|Iranci so pripisovali velik pomen glasbi in poeziji; na pladnju iz 7. stoletja so upodobljeni glasbenike iz sasanidskega obdobja]] Sasanidi so, v nasprotju s Parti, obnovili karizmatično in centralizirano vlado. Po sasanidski teoriji je lahko idealna družba ohranila stabilnost in pravičnost samo z močnim monarhom.<ref>Daniel, str. 57.</ref> Sasanidi so želeli postati urbano cesarstvo in bili v tem kar uspešni. V poznem sasanidskem obdobju je imela [[Mezopotamija]] največjo gostoto prebivalstva v srednjeveškem svetu.<ref name=ref114>Daryaee 2008, str. 39–40.</ref> To je med drugim mogoče pripisati tudi temu, da so Sasanidi ustanovili ali ponovno ustanovili številna mesta, o čemer govori ohranjeno srednjeperzijsko besedilo ''Šahrestānīhā ī Ērānšahr'' (''Iranske provincialne prestolnice'').<ref name=ref114/> Ardašir I. je sam zgradil in obnovil številna mesta, ki jih je poimenoval kar po sebi. Med slednjimi so bila mesta Veh-Ardašir v [[Asuristan]]u, Ardašir-Khwarrah v [[Pars]]u in Vahman-Ardašir v [[Mešan]]u. V sasanidskem obdobju so bila ustanovljena številna mesta z imenom Iran-khwarrah, ker so Sasanidi želeli oživiti avestsko ideologijo.<ref name=ref114/> Mnoga mesta, tako nova kot stara, niso bila naseljena samo z domačimi etničnimi skupinami, kot so bili [[Iranci]] in [[Sirija|Sirci]], ampak tudi z deportiranimi rimskimi vojnimi ujetniki, med njimi [[Goti]], [[Slovani]], [[Latinci]] in drugi.<ref name=ref114/> Med ujetniki so bili številni izkušeni obrtniki, ki so jih zaposlili za gradnjo mest, mostov in jezov. Sasanidi so se preko njih seznanili z rimskimi tehnologijami. Vpliv tujcev na gospodarstvo je bil velik. Med njimi je bilo veliko kristjanov, ki so pospešili širjenje [[Krščanstvo|krščansta]] po celem cesarstvu.<ref name=ref114/> V nasprotju z obiljem podatkov o naseljenem prebivalstvu Sasanidskega cesarstva je o nestalno naseljenih nomadih znanega zelo malo. Znano je, da so jih Sasanidi imenovali ''Kurdi'' in da so redno služili sasanidski vojski, zlasti [[Dajlamiti]] in [[Gilani]]. Takšen odnos do nomadov se je nadaljeval tudi v islamskem obdobju, v katerem so Dajlamiti in Gilani v nezmanjšani meri služili v cesarski vojski.<ref>Daryaee 2008, str. 40–41.</ref> ===Šahinšah=== [[Slika:Sasanid Plate, Azerbaijan Museum, Tabriz, Iran.jpg|upright=0.9|right|thumb|200px|Krožnik sasanidskega kralja; Muzej Azerbajdžana, Iran]] Glava Sasanidskega cesarstva je bil ''šahinšah'' (''kralj kraljev'') ali preprosto ''šah'' (''kralj''). Zelo pomembno je bilo njegovo zdravje in dobro počutje, zato so ga nagovarjali z ''"bodi nesmrten"''. Na sasanidskih kovancih, kovanih v 6. stoletju in kasneje, sta prikazana luna in sonce, ki po besedah iranskega zgodovinarja Touraja Darjaeja ''"kažeta, da je bil kralj središče sveta in da sta se sonce in luna vrtela okoli njega"''. Bil je ''"kralj štirih strani sveta"'', kar je bila stara mezopotamska zamisel.<ref name=ref116>Daryaee 2008, str. 41.</ref> Kralj je vzvišeno gledal na vse druge vladarje – rimske, turške in kitajske. Nosil je pisana oblačila, težko krono in brado, okrašeno z zlatom. Zgodnji sasanidski kralji so se imeli za vladarje božanskega porekla in se naslavljali z ''baj'' (''božanski'').<ref name=ref117>Daryaee 2008, str. 42.</ref> V javnosti je bil skrit za zaveso<ref name=ref116/> in imel pred seboj nekaj svojih mož, ki so odrivali množico in mu utirali pot.<ref name=ref118>Morony 2005, str. 92.</ref> Ko je nekdo prišel h kralju, se je od njega pričakovalo, da bo pred njim globoko priklonil ([[proskineza]]). Kraljeva dvorna straža se je imenovala ''puštigban''. Ob drugih priložnostih je kralja zaščitila druga skupina dvorskih stražarjev, imenovana ''darigan''. V obeh skupinah so bili samo člani kraljeve družine.<ref name=ref118/> Poveljeval jima je ''hazarbed'', ki je bil zadolžen za kraljevo varnost, nadziral vhod v kraljevo palačo in kralju predstavljali obiskovalce. Lahko je bil tudi vojaški poveljnik in kraljev posrednik.<ref name=ref118/> Med [[Nauruz]]om (iransko novo leto) in Mehreganom (dan boga [[Mitra (bog sonca)|Mitre]]) je imel kralj govor. <ref name=ref117/> ===Razredna delitev=== Sasanidska družba je bila izredno kompleksna in imela več sistemov družbene organizacije, ki so jim vladale različne skupine ljudi.<ref name=ref119> Nicolle, str. 11.</ref> Zgodovinarji menijo, da so družbo sestavljali štirje<ref>Frye, str. 54.</ref><ref>Daryaee 2008, str. 43–47.</ref><ref>Shaki 1992, str. 652–658.</ref> družbeni razredi: * duhovščina (''asronan'') * vojska (''artešteran'') * podložniki (''vasterjošan'') * umetniki (''hutuhšan'') V središču kastnega sistema je bil šah, ki je vladal vsemu plemstvu.<ref name=ref123> Zarinkoob, str. 201.</ref> Kraljevi princi, mali vladarji, veleposestniki in duhovščina so bili privilegiran družbeni sloj, opredeljen kot ''vuzurgan'' (''plemstvo''). Zdi se, da je bil ta družbeni sistem precej tog.<ref name=ref78/> Sasanidski sistem kast je preživel cesarstvo in se nadaljeval v zgodnjem islamskem obdobju.<ref name=ref123/> ===Suženjstvo=== Masovno suženjstvo se ni v Iranu nikoli prakticiralo. Delno zasužnjenim prebivalcem, na primer vojnim ujetnikom, se je pogosto bolje godilo kot svobodnim podložnikom.<ref>Farazmand, Ali (1998). ''Persian/Iranian Administrative Tradition''. V Jay M. Shafritz (ur.). ''International Encyclopedia of Public Policy and Administration''. Boulder, CO: Westview Press, str 1640–1645.</ref> V Perziji se je naziv suženj uporabljal tudi za dolžnike, ki so morali del svojega časa služiti v ognjenem templju.<ref name=ref125>Daryaee 2008, str. 58–59.</ref> Najpogostejši sužnji v Sasanidskem cesarstvu so bili hišni služabniki na zasebnih posestvih in v ognjenih templjih. Na domovih so bile pogoste sužnje, povsem podrejene gospodarju, s katerimi je lahko imel tudi otroke. Sužnji in sužnje so prejemali plače in so lahko imeli svoje družine.<ref name=ref125/> Poškodovanje sužnja je veljalo za kaznivo dejanje, ki ga ni smel storiti niti kralj.<ref name="ref126">K.D. Irani, Morris Silver. Social Justice in the Ancient World. Greenwood Publishing Group, 1995. str. 87. ISBN 0-313-29144-6, ISBN 978-0-313-29144-9.</ref> Gospodar je sužnja lahko osvobodil, kar se je ne glede na sužnjevo versko prepričanje štelo dobro dejanje.<ref name=ref126/> Suženj je lahko bil osvobojen tudi po gospodarjevi smrti.<ref name=ref125/> ==Kultura== === Izobraževanje === V prestolnici cesarstva je bila tako imenovana Velika šola, v kateri je na začetku lahko študiralo samo 50 študentom. V manj kot 100 letih se je vpis v Veliko šolo povečal na več kot 30.000 študentov.<ref>Lowe, Roy; Yasuhara, Yoshihito (2016). ''The Origins of Higher Learning: Knowledge networks and the early development of universities''. Taylor & Francis. ISBN 9781317543275.</ref> ===Družba=== Pripadnost družbenem razredu je temeljila na rojstvu. Izjemne posameznike je bilo mogoče na podlagi zaslug dvigniti v višji družbeni razred. Funkcija kralja je bila zagotoviti, da je vsak razred ostal v svojih pravnih okvirih, da močni niso zatirali šibkih in šibki močnih. Bistvena kraljeva pravica in dolžnost je bila ohranjanje tega socialnega ravnovesja, za njegovo učinkovito delovanje pa je bilo potrebno poveličevanje monarhije nad vsemi drugimi družbenimi skupinami. Na nižji ravni je bila sasanidska družba razdeljena na svobodnjake (''azatan''), ki so ljubosumno čuvali svoj status kot potomci starodavnih arijskih osvajalcev, in množico nearijskih kmetov. Azatani so tvorili obsežno nižje plemstvo nižjih uradnikov in večinoma živeli na majhnih posestvih. Azatani so tvorili hrbtenico konjenice sasanidske vojske.<ref name=ref119/> === Umetnost, znanost in književnost=== <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:Coupe de Chosroès.JPG|Skleda s podobo [[Kozrav I.|Kozrava I.]] v sredini Slika:Head horse Kerman Louvre MAO132.jpg|Konjska glava, pozlačeno srebro, 4. st., sasanidska umetnost Slika:Sassanid silver plate by Nickmard Khoey.jpg|Sasanidski srebrn pladenj s podobo [[simurg]]a, mitološkega ptiča, ki se je v sasanidskem bdobju uporabljal kot kraljev simbol<ref>{{navedi knjigo|last1=Zhivkov|first1=Boris|title=Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries|date=2015|publisher=BRILL|isbn=9789004294486|page=78|url=https://books.google.com/books?id=7Du2CAAAQBAJ&lpg=PA78&pg=PA78|language=en}}</ref> Slika:Sassanid shield-boss by Nickmard Khoey.jpg|Sasanidski srebrn ščit s podobo leva Slika:Sassanid silver plate depicting a lion hunt by Nickmard Khoey.jpg|Sasanidski srebrn pladenj, ki prikazuje kraljev lov na leva Slika:Vase with grape harvesting scenes BM 1897.12-31.189.jpg|Sasanidska srebrna vaza z dekoracijo vinske trte in trgatve Slika:Textile0001.jpg|Sasanidska svilena tkanina s simurgom in kroglicami okoli njega, 6.–7. st.; iporabljali so jo pri verskih obredih; Saint Len, Pariz </gallery> Sasanidski kralji so bili pokrovitelji pismenosti in filozofije. [[Kozrav I.]] je imel tudi dela [[Platon]]a in [[Aristotel]]a, prevedena v pahlavi. Jezika se je naučil na Akademiji Gundišapur in dela tudi prebral. Med njegovo vladavino so bile zbrane številne zgodovinske kronike, od katerih se je ohranila samo ''Karnamak-i Artaxshir-i Papakan'' (''Ardašhirjeva dejanja''), mešanica zgodovine in romance, ki je služila kot podlaga za iranski nacionalni ep ''Šahname'' (Knjiga kraljev). Ko je [[Justinijan I.]] zaprl šole v [[Atene|Atenah]], je sedem atenskih profesorjev pobegnilo v Perzijo, kjer so našli zatočišče na Kozravovem dvoru. V sporazumu, ki ga je Kozrav sklenil z Justinijanom I., je določil, da se mora grškim modrecem omogočiti vrnitev in se jih ne sme preganjati. Pod Kozravom I. je bila v 5. stoletju ustanovljena Akademija Gundišapur in postala ''"največje intelektualno središče tistega časa"''. Učenci in učitelji na akademiji so bili z vseh koncev sveta. [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] kristjani so tja prinesli sirske prevode grških del s področja [[Medicina|medicine]] in [[Filozofija|filozofije]]. Na Gundishapurju so se zbrala tudi spoznanja indijske, perzijske in sirske medicine in akademija je postala cvetoča šola zdravilstva. V sasanidskem obdobju je nastalo nekaj največjih umetnin iranske civilizacije. Veliko tega je kasneje postalo znano kot islamska kultura, vključno z arhitekturo in književnostjo, čeprav je izviralo iz perzijske kulture. Sasanidsko cesarstvo se je na svojem višku raztezalo od zahodne [[Anatolija|Anatolije]] do severozahodne [[Indija|Indije]] (zdaj [[Pakistan]]), njegov vpliv pa je segal daleč preko njegovih političnih meja. Sasanidski motivi so našli pot v umetnost Srednje Azije, Kitajske, Bizantinskega cesarstva in celo [[Merovingi|Merovingov]] v [[Francija|Franciji]]. Islamska umetnost je bila v resnici sasanidska umetnost, katere koncepte je asimilirala in ji hkrati vdihnila novo življenje in moč. Will Durant o tem pravi: : ''Sasanidska umetnost je svoje oblike izvozila na vzhod v Indijo, Turkestan in Kitajsko in na zahod v Sirijo, Malo Azijo, Konstantinopel, Balkan, Egipt in Španijo. Njen vpliv je verjetno pripomogel spremeniti klasično grško umetnost v bizantinsko, v latinsko-krščanski umetnosti pa prehod z lesenih stropov na opečnate ali kamnite oboke, kupole in podprte zidove.'' Sasanidske rezbarije v [[Taq-e Bostan]]u in [[Nakš-e Rostam]]u so bile pobarvane, tako kot v palačah. Na žalost je od poslikav ostalo samo nekaj sledov. Iz književnosti je razvidno, da je sasanidskem obdobju slikarska umetnost cvetela: prerok [[Mani]] je ustanovil slikarsko šolo, [[Firduzi]] govori o perzijskih mogotcih, ki so svoje dvorce okrasili s slikami iranskih junakov, pesnik al-Buhturi pa opisuje [[Freska|freske]] v palači v [[Ktezifon]]u. Ko je sasanidski kralj umrl, je bil na dvor pozvan najboljši slikar tistega časa, da bi naslikal njegov portret za zbirko v kraljevi zakladnici. [[Slikarstvo]], [[kiparstvo]], [[lončarstvo]] in drugi so pri krašenju delili motive s sasanidsko tekstilno umetnostjo. [[Svila]], vezenine, [[brokat]], [[damast]], [[Tapiserija|tapiserije]], prevleke za pohištvo, nadstreški, šotori in odeje so bili tkani s potrpežljivostjo in mojstrsko spretnostjo in pobarvani v toplih odtenkih rumene, modre in zelene barve. Vsak Perzijec, tudi kmet in svečenik, se je prizadeval oblačiti lepše kot je bilo njegovemu stanu primerno. V darilih so bila pogosto razkošna oblačila. Velike pisane preproge so bile na vzhodu od asirskih časov znak bogastva. Ohranila sta se dva ducata sasanidskih tkanin, ki spadajo med najbolj dragocene obstoječe tkanine. Sasanidske tkanine so občudovali in posnemali v [[Egipt]]u in na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]], v [[Srednji vek|srednjem veku]] pa so vanje oblačili relikvije krščanskih svetnikov. Ko je cesar [[Heraklij]] zasedel palačo Kozrava II. v Dastagerdu, so bile njegov najdragocenejši plen nežne vezenine in ogromno preprog. Med najdragocenejšimi je bila "Zimska preproga", znana tudi kot "Kozravova pomlad", last Kozrava Anuširvana. Na preprogi so bili pomladni in poletni motivi, ki naj bi kralju pomagali pozabiti zimo: cvetje in sadje iz [[rubin]]ov in [[diamant]]ov, srebrne poti in potoki iz biserov na zlati podlagi. Harun al-Rašid je bil zelo ponosen na svojo veliko sasanidsko preprogo, bogato okrašeno z dragulji. Perzijci so o svojih preprogah pisali celo ljubezenske pesmi.<ref name=ref91>Durant.</ref> Študije sasanidske zapuščina kažejo na več kot 100 vrst kron, ki so jih nosili kralji. Različne krone kažejo na kulturno, gospodarsko, družbeno in zgodovinsko stanje v posameznem obdobju. Krone kažejo tudi značajske lastnosti kraljev v tem obdobju. Različni simboli in znaki kot so luna, zvezde, orli in palme kažejo na uporabnikovo vero in prepričanje.<ref>Jona Lendering (31. marec 2006). ''"Sasanian crowns"''. Livius.org. Pridobljeno 30. junija 2013.</ref> [[Slika:Palace of Serbistan.png|thumb|right|300px|Skica palače v Sarvestanu]] Sasanidska dinastija, kot pred njimi [[Ahemenidi|Ahemenidska]], je izvirala iz Perzije (pokrajina Pars ali Fars). Sasanidi so se imeli za naslednike Ahemenidov po vmesnem helenističnem in partskem obdobju in verjeli, da je njihovo poslanstvo obnoviti veličino Perzije. V oživljanju ahemenidske preteklosti niso bili zgolj posnemovalci. Sasanidska umetnost razkriva presenetljivo zrelost in ima v nekaterih pogledih ključne značilnosti kasnejše islamske umetnosti. Elemente tradicionalne perzijske umetnosti je kombinirala s helenističnimi elementi in vplivi. [[Aleksander Veliki]] je bil po osvojitvi Irana zaslužen za širjenje helenistične umetnosti v Zahodno Azijo. Vzhod je to umetnost navzven sprejel, vendar se z njo ni nikoli poistovetil. Helenistična umetnost se je že v partskem obdobju posnemala po celem Bližnjem vzhodu, sasanidska umetnost pa je bila ves čas odziv nanjo. Obudila je tradicionalne perzijske oblike, ki so v islamskem obdobju dosegle obalo [[Sredozemlje|Sredozemlja]].<ref>Parviz Marzban, str. 36.</ref> Fergusson o tem pravi: : ''S prihodom Sasanidov si je Perzija povrnila velik del moči in stabilnosti, ki sta ji bili že dolgo neznani ... oživitev likovne umetnosti kaže na vrnitev blaginje in varnosti, ki je bila neznana od padca Ahemenidov.''<ref> Fergusson. ''History of Architecture'', vol. i, 3rd edition. str. 381–383.</ref> Ohranjene palače kažejo razkošje, v katerem so živeli vladarji. Mednje spadajo palače v Firuzabadu in Bišapurju v Parsu ter glavnem mestu Ktezifon v provinci Asuristan v sedanjem Iraku. Sasanidska arhitektura nima samo lokalnih ampak tudi partske značilnosti. Za vse so značilni [[Ivan (arhitektura)|ivani]], sodčasti oboki, uvedeni v partskem obdobju. V sasanidski dobi so ivani dosegli velike razsežnosti, zlasti v Ktezifonu. Lok velike obokane dvorane, ki se pripisuje Šapurju I. (vladal 241-272), je dolg več kot 24 metrov in visok 36 m. Ta veličastna zgradba je privlačila arhitekte več naslednjih stoletij in veljala za enega najpomembnejših zgledov perzijske arhitekture. Mnogo palač je imelo notranjo sprejemno dvorano s kupolo. Perzijci so problem gradnje okrogle kupole na kvadratni stavbi rešili tako, da so čez vogale kvadrata zgradili polkrožne loke in ga s tem pretvorili v osmerokotnik, na katerega je bilo enostavno postaviti kupolo. Dvorana v Firuzabadu je najstarejši ohranjeni primer rabe polkrožnih lokov in kaže, da so to tehniko razvili verjetno prav v Perziji. Edinstvena značilnost sasanidske arhitekture je značilna raba prostora. Sasanidski arhitekt je pri načrtovanju zgradbe upošteval njeno maso in površino. Načrtoval je masivne zidove iz opeke, okrašene z ulitimi in izklesanimi štukaturami. Na panelih so v rondelah upodobljene živali, doprsni človeški kipi ter geometrični vzorci in rastlinski motivi. V Bišapurju je bilo nekaj palač okrašenih s talnimi mozaiki s prizori pojedin. Mozaiki jasno kažejo na rimski vpliv. Nekatere so verjetno ustvarili prav rimski vojni ujetniki. Stavbe so bile okrašene tudi s stenskimi poslikavami. Najlepše so odkrili na gori Kajeh v Sistanu. ==Gospodarstvo== [[Slika:Shushtar Historical Hydraulic System Darafsh (6).jpg|thumb|250px|Ostanki vodnega sistema Šuštar so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] [[Slika:Textile0001.jpg|thumb|250px|Sasanidska svilena tkanina (keper) iz 6.-7. stoletja s podobo [[simurg]]a; relikvarij cerkve sv. Lena, [[Pariz]]]] Ker je bila večina iranskega prebivalstva kmečkega stanu, je sasanidsko gospodarstvo temeljilo predvsem na poljedelstvu in živinoreji. Kmetijsko najpomembnejši provinci sta bili Huzistan in Irak. Eden od največjih sasanidskih namakalnih sistemov je tvoril kanal Nahravan. Nekaj ostankov namakalnih sistemov je v Iranu še vedno mogoče najti. V goratih predelih cesarstva so se lokalni nomadi ukvarjali z gozdarstvom. Centralizirana državna uprava je omogočala uvedbo davkov tudi nomadom in prebivalcem gora. Med vladavino Kozrava I. je pod državno upravo prišla še vsa preostala zemlja.<ref name=ref133> Tafazzoli & Khromov, str. 48.</ref> V sasanidskem obdobju sta bili v rabi dve veliki trgovski poti: na severu vsem znana [[svilna pot]] in na jugu manj pomembna obalna cesta ob [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]]. Tovarne v [[Susa, Iran|Susi]], Gundešapurju in Šuštarju so bile znane po proizvodnji [[Svila|svilenih]] tkanin in so konkurirale kitajskim tovarnam. Sasanidi so bili zelo strpni do podeželskega prebivalstva, od katerega so bili odvisni v obdobjih lakote.<ref name=ref133/> === Industrija in trgovina === [[Slika:Indo-Sassanid.jpg|thumb|right|250px|Sasanidske morske trgovske poti]] Perzijska industrija se je pod Sasanidi razvila z zasebne na urbano raven. Nastali so številni [[ceh]]i. Dobro varovane dobre ceste in mostovi in državne trgovske postaje so omogočili, da so trgovske karavane povezale [[Ktezifon]] z vsemi provincami cesarstva in pristanišči v Perzijskem zalivu, kar je pospešilo trgovanje z [[Indija|Indijo]].<ref name=ref91/> Sasanidski trgovci od blizu in daleč so kmalu izrinili Bizantince z donosnih trgovskih poti proti [[Indijski ocean|Indijskemu oceanu]].<ref name=ref134>Nicolle, str. 6.</ref> Nedavna arheološka odkritja so razkrila, da so sasanidski trgovci svoje blago označevali s posebnimi etiketami, ki so promovirale njihovo blagovno znamko in označevale različne kakovosti.<ref>"Sassanids Used Commercial Labels: Iranian Archeologists". Payvand. 21. avgust 2009. Pridobljeno 25. septembra 2009.</ref> Kozrav I. je že tako široko trgovsko mrežo še bolj razširil. Sasanidska država je začela težiti k monopolnemu nadzoru trgovanja. V trgovanju je vedno večji delež dobivalo luksuzno blago. S trgovanjem in urbanizacijo so bile povezane tudi gradnje pristanišč, [[Karavanseraj|karavanserajev]], mostov in drugih zgradb. Perzijci so v času Kozrava I. kljub močni konkurenci Bizantincev dominirali v mednarodni trgovini v Indijskem oceanu, Srednji Aziji in južni Rusiji. Sasanidska naselja v [[Oman]]u in [[Jemen|Jemnu]] pričajo o pomembnosti trgovine z Indijo, trgovina s kitajsko svilo pa je bila v rokah sasanidskih vazalov [[Sogdija|Sogdijcev]].<ref> Frye, str. 325.</ref> Glavno sasanidsko izvozno blago je bila svila, volnene in zlate tkanine, preproge, nestrojene kože in usnje in biseri iz Perzijskega zaliva. Med tranzitno blago iz Kitajske sta spadala papir in svila, iz Indije pa začimbe, za katere so pobirali carino in jih izvažali v [[Evropa|Evropo]].<ref> Sarfaraz, str. 353.</ref> V sasanidskem obdobju se je zelo povečala proizvodnja kovinskih predmetov, tako da je Iran zaslovel kot ''orožarna Azije''. Večina rudarskih središč je bila na robu cesarstva - v [[Armenija|Armeniji]], na [[Kavkaz]]u in predvsem v [[Transoksanija|Transoksaniji]]. Izredna mineralna bogastva v [[Pamir]]ju na vzhodu Sasanidskega cesarstva so med iranskimi [[Tadžikistan|Tadžiki]] ustvarila legende, ki so še žive in se še pripovedujejo. Legende pravijo, da se je bog med ustvarjanja sveta spotaknil ob Pamir in iz rok izpustil vrč mineralov, ki so se raztresli po vsej regiji.<ref name=ref134/> ==Religija== ===Zaratustrstvo=== {{glavni|Zaratustrstvo}} V partskem obdobju (247 pr. n. št.–224) se je zaratustrstvo razdrobilo na regionalne različice. Pojavljati so se začeli tudi lokalni kulti in božanstva, nekateri iz iranskega verskega izročila, drugi pa tudi iz grškega. Ko je [[Aleksander Veliki]] osvojil cesarstvo od [[Darej III.|Dareja III.]], se je začel proces grško-perzijskega verskega in kulturnega spajanja, ki se je nadaljeval v partskem obdobju. Pod Sasanidi je oživelo ortodoksno zaratustrstvo in religija je doživela številne in pomembne spremembe. Sasanidsko zaratustrstvo naj bi se reformiralo tako, da bi bilo povsem skladno z [[Avesta|Avesto]], svetimi spisi zaratustrstva. Sasanidska zaratustrska duhovščina je pozneje religijo spremenila tako, da je služila njej, kar je povzročilo precejšen verski nemir. Sasanidska verska politika je prispevala k razcvetu številnih verskih reformnih gibanj, predvsem manizma in mazdaizma. Odnosi med sasanidskimi kralji in religijami v njihovem cesarstvu so postali zapleteni in raznoliki. Pod kasnejšimi kralji, kot je bil [[Bahram II.]], so bile verske manjšine včasih zatirane, medtem ko je [[Šapur II.]] je dopuščal vse verske manjšine, razen kristjanov, ki jih je začel preganjati po [[Konstantin I. Veliki|Konstantinovi]] spreobrnitvi v [[krščanstvo]].<ref name=ref138>Ehsan Yarshater. ''The Cambridge History of Iran: The Seleucid, Parthian and Sasanian Periods''. Cambridge University Press, 1983. str. 879–880.</ref><ref name=ref139>Manfred Hutter. "Manichaeism in the Early Sasanian Empire". ''Numen'', '''40''' (1, 1993): 5–9.</ref> ====Tansarjev zagovor upora Ardaširja I.==== Ortodoksno perzijsko usmerjeno zaratustrsko izročilo je imelo pomembno vlogo v utrjevanju in legitimiranju oblasti od samega začetka sasanidske vladavine leta 224 do njenega propada sredi 7. stoletja. Ko je [[Ardašir I.]] odstavil zadnjega partskega kralja [[Artaban V.|Artabana V.]], je poiskal pomoč Tansarja, ''herbada'' (velikega svečenika) iranskih zaratustrov, ki mu je pomagal legitimirati novo dinastijo. Tansar je pisal nazivnim in vazalnim kraljem v različnih regijah Irana, naj Ardaširja I. sprejmejo za svojega novega kralja. Zlasti pomembno je bilo Tansarjevo pismo, naslovljeno na Gušnaspa, vazalnega kralja [[Tabaristan]]a. Gušnasp je Ardaširja I. obtožil, da je z uzurpacijo prestola prelomil tradicijo in da so njegova dejanja, ''"čeprav so bila morda dobra za svet, slaba za vero"''. Tansar je te obtožbe ovrgel s trditvijo, da niso bili vsi stari običaji dobri in da je Ardašir krepostnejši od svojih predhodnikov. V pismu je bilo tudi nekaj napadov na verske običaje in usmerjenost Partov, ki niso sledili ortodoksnemu zaratustrskemu izročilu ampak heterodoksnemu. Ardaširjev upor proti njim je poskušal utemeljiti s trditvijo, da je zaratustrstvo propadlo po Aleksandrovi invaziji. Razpadanje se je nadaljevalo tudi pod Parti, zato ga je treba obnoviti.<ref name=ref140>Boyce 1984.</ref> Tansar je kasneje nadziral ustanavljanje enotne 'zaratustrske cerkve' pod nadzorom perzijskih magov in urejanje enotne zbirke avestskih besedil, ki jih je nato sam odobril in podpisal. ====Kartir==== Kartir je bil zelo močan in vpliven perzijski klerik, ki je služil pod več sasanidskimi vladarji in aktivno spremljal vzpostavljanje ortodoksnega zaratustrstva po celem cesarstvu s središčem v Parsu. Njegova moč in vpliv sta bila tako velika, da je postal edini 'navadni' državljan, ki mu je bilo dovoljeno, da po kraljevsko izkleše lastne skalne napise. Pod [[Šapur I.|Šapurjem I.]] je Kartir dobil absolutno oblast nad duhovščino na kraljevem dvoru in v celem cesarstvu. Vsa regionalna zaratustrska duhovščina je bila prvič v zgodovini podrejena duhovščini v Parsu. Kartir je bil do neke mere [[Ikonoklazem|ikonoklast]], ki si je zadal nalogo, da bo po celem Iranu postavil številne Bahramove ognjene templje namesto ''baginov/ajazanov'', ki so vsebovali podobe in idole kultnih božanstev in so se razširili v partskem obdobju. V svoji doktrinarni ortodoksnosti je med običajnimi ljudmi spodbujal nejasen zaratustrski koncept, znan kot ''hvedodah'' - sklepanje zakonskih zvez znotraj družine, se pravi med brati, sestrami in bratranci. V različnih obdobjih svoje dolge kariere na kraljevem dvoru je nadziral občasno preganjanje ne-zoroastrijcev v Iranu in med vladanjem [[Bahram I.|Bahrama I.]] dosegel usmrtitev preroka [[Mani]]ja. Med vladanjem [[Hormizd I.|Hormizda I.]], predhodnika in brata Bahrama I., je bil Kartir nagrajen z novim zaratustrskim naslovom ''ofmobad'', ki se je štel za višjega od vzhodnoiranskega (partskega) naslova ''herbad''.<ref name=ref140/> ====Reformi zaratustrskega koledarja==== Perzijci so že dolgo poznali egipčanski koledar s 365 dnevi, razdeljenimi na 12 mesecev, vendar so uporabljali zaratustrski koledar z 12 meseci po 30 dni. Med vladanjem Ardaširja I. so si prizadevali uvesti natančnejši zaratustrski koledar in letu dodali pet dni. Ti dnevi so se imenovali ''gatha'' in so imeli tako posveten kot verski pomen. Duhovščina se je zaradi spoštovanja izročila še vedno držala starega zaratustrskega koledarja. Reforma koledarja je povzročila nekaj težav, zlasti zaradi vsakoletnega zamika pomembnih zaratustrskih praznovanj, kot sta bili Hamaspat-medaja in [[Nauruz]] (Novo leo). Zmeda je pri navadnih ljudeh očitno povzročila tako veliko stisko, da je večina prebivalstva še naprej upoštevala tradicionalni koledar, kar je povzročilo veliko zmede in trenj med laiki in vladajočim slojem. Pogosto se je namreč zgodilo, da je praznovanju po enem koledarju takoj sledilo isto praznovanje po drugem, zato je bil kasneje sklenjen kompromis, ki je zaporedna praznovanja povezal v šestdnevna praznovanja. Izjema je bil Nauruz. Nauruz je bil izjema zato, ker se je začel s [[Spomladansko enakonočje|spomladanskim enakonočjem]], po novem koledarju pa se je premaknil v obdobje med spomladanskim in jesenskim enakonočjem. Neskladja so se verjetno dogajala tudi v partskem obdobju. Druga reforma koledarja se je zgodila v poznem sasanidskem obdobju, ker od reforme Ardaširja I. ni bilo nobenega vrivanja dodatnih dni. Koledar je bil vsako leto prekratek za četrtino dneva. Zaratustrsko sveto leto je počasi drselo nazaj, tako da se je Nauruz pomaknil na konec julija. Sklican je bil velik posvet na katerem so sklenili, da se Nauruz premakne na svoj prvotni položaj, kakršnega je imel pod Ahemenidi, se pravi na pomlad. Sprememba se je zgodila verjetno med vladanjem [[Kavad I.|Kavada I.]] v zgodnjem 6. stoletju. Zdi se, da je bila reforma izpeljana predvsem zaradi pomladi in ne zaradi praznovanj.<ref name=ref140/> ====Trije veliki ognji (ognjeni templji)==== [[Slika:Takhte Soleyman.jpg|thumb|250px|Ruševine Adur Gušnaspa, enega od treh glavnih zaratustrskih templjev v Sasanidskem cesarstvu]] Regionalno rivalstvo in pristranskost, ki naj bi jo Sasanidi gojili do svojih predhodnikov [[Parti|Partov]], sta povzročila promoviranje dveh velikih ognjenih templjev, prvega v Parsu (Adur Farnbag) in drugega v Mediji (Adur Gušnasp), ki naj bi konkurirala svetemu ognju v Partiji (Adur Burzen-Mehr). Slednji je bil z legendo povezan z Zaratustro in prvim zaratustrskim kraljem Vištaspom in zato preveč svet, da bi ga perzijski magi povsem prenehali častiti. V času Sasanidov so začeli tri velike zaratustrske ognje (templje) povezovati z različnimi združenji: Adur Farnbag v Parsu z magi, Adur Gushnasp v Mediji z vojaki in Adur Burzen-Mehr v Partiji z malimi posestniki, kmeti in pastirji. Adur Gušnasp je sčasoma postal cilj romanja novih vladarjev po njihovem kronanju. Zdi se, da so v sasanidskem obdobju vsi trije veliki templji postali osrednja zaratustrska romarska središča.<ref name=ref140/> ====Ikonoklazem in dvig srednje perzijščine nad druge iranske jezike==== Zgodnji Sasanidi so prepovedali uporabo kultnih podob pri bogoslužju, zato so bili iz številnih templjev odstranjeni kipi in idoli in namesto njih prižgani sveti ognji. V nekaterih obdobjih se je ta politika razširila tudi na neiranske dele cesarstva. [[Hormizd I.]] naj bi v [[Armenija|Armeniji]] uničil celo kipe, postavljene mrtvim, sicer pa so odstranili samo kultne kipe. Sasanidi so še naprej uporabljali kipe zaratustrskih božanstev, vključno s Ahuro Mazdo, uvedenem v [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidskem]] obdobju. V zgodnjem sasanidskem obdobju so bili kraljevi skalni napisi pogosto napisani v [[Partščina|partskem]], [[srednjeperzijski jezik|srednjeperzijskem]] in [[Grščina|grškem]] jeziku. Zadnji napis v partskem jeziku je iz obdobja [[Narseh]]a, sina [[Šapur I.|Šapurja I.]], potem pa so se Sasanidi očitno odločili, da bodo kot edini uradni jezik v Iranu uvedli perzijščino in prepovedali pisati v partščini. Odločitev je imela pomembne posledice za zoroastrstvo, ker se je vsa sekundarna književnost, vključno z ''[[Zend]]om'', začela pisati samo v srednjeperzijskem jeziku.<ref name=ref140/> ====Razvoj zaratustrske književnosti in bogoslužja==== Nekateri strokovnjaki za zaratustrstvo, kot je Mary Boyce, domnevajo, da se je glavni zaratustrski obred ''jasna'' v času Sasanidov podaljšal, ''"da bi se povečala njegova impresivnost"''.<ref>Boyce 1984, str. 123–125.</ref> Zdi se, da so to naredili tako, da so ''Gatam'', ki so tvorile jedro obreda ''jasna'', pridružili ''[[haoma|haomo]]''. Razen tega so razvili še en daljši obred, znan kot ''[[visperad]]'', ki je izhajal iz razširjene ''jasne''. ''Visperad'' je bil razvit za praznovanje sedmih svetih dni obveznosti (Gahambars plus [[Nauruz]]) in bil posvečen Ahura Mazdi. Medtem ko so se najzgodnejši zaratustrijanci izogibali pisanju kot obliki demonske prakse, so bili v času Sasanidov prvič zapisani tako srednjeperzijski ''Zend'' kot obsežna sekundarna zaratustrska književnost. Veliko zaratustrskih besedil je bilo izvirnih del iz sasanidskega obdobja. Morda najpomembnejše delo je bil ''Bundahišn'' - mitska zaratustrska zgodba stvaritvi sveta. V tem obdobju je bilo v srednjeperzijski jezik prevedeno veliko starejših del, tudi antičnih, in del v drugih iranskih jezikih. Pomembni deli ''Draht-i Asurig'' (''Asirsko drevo'') in ''Ayadgar-i Zareran'' (''Zarterjevi podvigi'') sta bili verjetno prevedeni iz partskih izvirnikov. [[Slika:Bodleian J2 fol 175 Y 28 1.jpg|thumb|250px|Sasanidi so zapis svete ''Aveste'' razvili natančen fonetski alfabet]] Za zaratustrstvo je bilo zelo pomembno, da so Sassanidi razvili avestski alfabet, ki je prvič omogočil natančen zapis ''Aveste'' tudi v izvirnem jeziku in fonologiji. Alfabet je temeljil na pahlavijskem, vendar je imel 46 črk in bil zelo primeren za pisanje aktualnega pogovornega jezika. Perzijski magi so končno lahko zapisali vsa ohranjena starodavna avestska besedila. Rezultat tega razvoja je bila sasanidska ''Avesta'', zbrana v 21 ''naskih'' (''delih''), ki so ustrezali 21 besedam zaklinjanja ''Ahunavar''. Naske so razdelili v tri skupine po sedem. Prva skupina je vsebovala ''Gate'' in vsa z njimi povezana besedila, druga pa akademska dela. V tretji skupini so bile zbrane razprave o navodilih za mage, na primer ''Vendidad'', pravna besedila in druga dela, na primer ''jašti''. V sasanidskem času je nastalo pomembno knjižno besedilo ''Khwaday-Namag'' (''Knjiga kraljev''). Besedilo je bilo osnova za kasnejše [[Firduzi]]jevo delo ''Šahname'' (''Knjiga kraljev''). Drugo pomembno zaratustrsko besedilo iz sasanidskega obdobja je ''Dadestan-e Menog-e Khrad'' (''Sodbe duha modrosti'').<ref name=ref140/> ===Krščanstvo=== {{glavni|Krščanstvo}} Večina kristjanov v Sasanidskem cesarstvu je pripadala [[Nestorijanska cerkev|nestorijanski]] (vzhodna cerkev) in [[Jakobinska cerkev|jakobinski]] (sirska pravoslavna cerkev) veji krščanstva. Obe cerkvi sta prvotno vzdrževali vezi s krščanskimi cerkvami v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], vendar sta se od njih precej razlikovali. Eden od razlogov za to je bil liturgični jezik obeh ceskva, ki je bi [[Sirščina|sirski]] in ne [[Grščina|grški]], ki je bil jezik rimskega krščanstva v zgodnjih stoletjih in vzhodnorimskega krščanstva v poznejših stoletjih. Drugi razlog za razhajanje med vzhodnim in zahodnim krščanstvom je bil močan pritisk sasanidskih oblasti, da bi prekinile povezave z Rimom, ker je bilo Sasanidsko cesarstvo pogosto v vojni z Rimskim cesarstvom. Krščanstvo kot dopustno vero v Sasanidskem cesarstvu je priznal [[Jazdegerd I.]] leta 409.<ref>Alexander A. Vasiliev. ''History of the Byzantine Empire, 324–1453'', Vol. I. University of Wisconsin Press, 1980. str. 96–97.</ref> Največji prelom z glavnim tokom krščanstva se je zgodil leta 431 zaradi sklepov [[Prvi efeški koncil|Prvega efeškega koncila]]. Na koncilu so obsodil [[konstantinopel]]skega patriarha [[Nestorij]]a, teologa kilikijskega porekla, ker je poučeval svoj pogled na kristologijo, v katerem je zavračal imenovanje Marije Jezusova mati, Teotokos ali mati božja. Sklepi efeškega koncila so bili v Rimskem cesarstvu sprejeti, sasanidska cerkev pa se z obsodbo Nestorijevega učenja ni strinjala. Ko je bil Nestorij odstavljen s položaja patriarha, je več njegovih privržencev pobegnilo v Sasanidsko cesarstvo. Perzijski cesarji so beg izkoristili za okrepitev Nestorijevega položaja znotraj sasanidske cerkve, ki je zajemala veliko večino kristjanov v pretežno zaratustrskem Perzijskem cesarstvu. Odstranili so najpomembnejše rimsko usmerjene duhovnike v Perziji in poskrbeli, da so njihova mesta zasedli nestorijanci. Ukrep naj bi bil zagotovilo, da bodo ti kristjani zvesti Perzijskemu cesarstvu in ne Rimljanom. Večina kristjanov v Sasanidskem cesarstvu je živela na zahodnem robu cesarstva, večinoma v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], obstajalo pa je tudi več pomembnih skupnosti na severnejših ozemljih, in sicer v Kavkaški Albaniji, Laziki, Iberiji in perzijskem delu Armenije. Druge pomembne skupnosti so bile na otoku Tylos (današnji [[Bahrajn]]), južni obali [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in območju arabskega kraljestva [[Lahmidi|Lahm]]. Nekatera od teh območij so bila pokristjanjena med prvimi; [[Armensko kraljestvo (antika)|Armensko kraljestvo]] je bilo kot prva neodvisna krščanska država na svetu ustanovljeno že leta 301. Številna asirska ozemlja so bila skoraj v celoti pokristjanjena že v 3. stoletju, vendar nikoli niso postala neodvisne države.<ref name=ref73a>Khodadad Rezakhani. ''Iranologie History of Iran Chapter V: Sasanians''. Iranologie.com. Arhivirano iz izvirnika 6. februarja 2014. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> ===Druga verstva=== V nekaj nedavnih izkopavanjih so bila odkrita [[Budizem|budistična]], [[Hinduizem|hindujska]] in [[Judovstvo|judovska]] verska središča.<ref>Naslovnica Jamsheed Kairshasp Choksy (1997). ''Conflict and Cooperation: Zoroastrian Subalterns and Muslim Elites in Medieval Iranian Society''. Columbia University Press. str. 5.</ref> Budizem in hinduizem sta bila konkurenca zaratustrstvu predvsem v [[Baktrija|Baktriji]] in [[Margiana|Margiani]],<ref>Ahmad Hasan Dani; B. A. Litvinsky (1994). ''History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations, A.D. 250 to 750''. UNESCO. str. 410.</ref> najvzhodnejših pokrajinah cesarstva. Zelo velike judovske skupnosti so imela središča v Isfahanu, Babilonu in Horasanu. Imele so tudi svoj delno avtonomen eksilarhat s sedežem v Mezopotamiji. Judovske skupnosti so bile preganjane samo občasno. Uživale so relativno svobodo veroizpovedi in dobile nekaj privilegijev, ki jih druge verske skupnosti niso dobile.<ref>Zarinkoob, str. 272.</ref> Do Judov je bil zelo prijateljsko razpoložen Šapur I. ([[Aramejščina|aramejsko]] Šabur Malka). Njegovo prijateljstvo s Šmuelom je prineslo judovski skupnosti številne prednosti.<ref>Zarinkoob, str. 207.</ref> Šapur II., katerega mati je bila Judinja, je prijateljeval z babilonskim rabinom Rabahom. Njegovo prijateljstvo s Šapurjem II. je omogočilo sprostitev zatiralskih zakonov, ki so veljali za Jude v Perzijskem cesarstvu. Budisti so bili dejavni predvsem v vzhodnem delu cesarstva, zlasti v mestu Bamyan. ==Jezik== ===Uradni jeziki=== V zgodnjem sasanidskem obdobju se v napisih kraljev ob srednjeperzijskem jeziku pojavljata tudi [[grščina]] in [[partščina]]. Med [[Narseh]]ovim vladanjem (293–302) je grščina izginila, morda zaradi pritiskov protihelenistično razpoložena duhovščine, da bi grščina enkrat za vselej izginila. Izginotje je bilo verjetno tudi posledica rabe grščine pri stalnih sasanidskih rivalih Rimljanih/Bizantincih.<ref>Daryaee 2008, str. 99–100.</ref> Iz državne uprave je kmalu izginila tudi partščina, ki se je kljub temu še vedno govorila in pisala v vzhodnih delih cesarstva, domovini Partov.<ref>Daryaee 2008, str. 116–117.</ref> Partsko je govorilo tudi mnogo partskih aristokratov, ki so vstopili v sasanidsko službo po propadu [[Partsko cesarstvo|Partskega cesarstva]], in članov sedmih partskih klanov, ki so posedovali večino moči v cesarstvu. Včasih je kateri pripadnik klanov celo protestiral proti sasanidski oblasti. [[Aramejščina]] se je, tako kot v [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskem cesarstvu]], na široko uporabljala tudi v Sasanidskem cesarstvu in dala pisavo srednjeperzijskemu in drugim jezikom. ===Regionalni jeziki=== Srednjeperzijski jezik, ki je bil materni jezik Sasanidov, čeprav po poreklu niso bili iz Parsa, je bil v obsežnem sasanidskem cesarstvu manjšinski govorni jezik. Večinski je bil samo v Parsu, razširjen pa je bil tudi v Mediji in okoliških regijah. V tistem času je obstajalo več perzijskih narečij. V Adurbadaganu ([[Azerbajdžan]]) so poleg perzijščine govorili še adhari in eno od njegovih narečij (tati). V [[Gilan|Gilanu]] so govorili dajlamitsko in gilaško, v [[Tabaristan]]u pa mazandarani, zdaj znan kot tabari. V obeh regijah so se govorili tudi številni drugi jeziki in narečja.<ref name=ref149>Daryaee 2008, str. 101.</ref> Na sasanidskih ozemljih na Kavkazu so govorili veliko jezikov, vključno z [[Gruzinščina|gruzinščino]], različnimi [[kartvelski jeziki|kartvelskimi jeziki]], zlasti v Laziki, srednjo perzijščino,<ref>Shnirelman, V.A.(2001). ''The value of the Past: Myths, Identity and Politics in Transcaucasia''. Osaka: National Museum of Ethnology. str 79.</ref> [[Armenščina|armenščino]], [[kavkaška albanščina|kavkaško albanščino]], [[skitščina|skitščino]] in [[Grščina|grščino]]. Tudi v Huzistanu so govorili več jezikov: na severu in vzhodu perzijsko, v preostalem delu govorili [[aramejščina|aramejsko]].<ref>Brunner 1983, str. 773.</ref> Razen njiju so v provinci govorili tudi o novoelamitsko.<ref name=ref149/> V Mešanu so Aramejci, stalno naseljeni [[Arabci]], znani kot Mesenski Arabci, nomadski Arabci ter nabatejski in palmirski trgovci tvorili [[Semiti|semitsko]] prebivalstvo province. V provinco so se začeli naseljevati tudi Iranci in Džati, ki je bili tja izgnani iz Indije. V Mešan so bile morda kot ujetniki ali rekrutirani mornarji deportirane tudi druge indijske skupine, kot so Malajci.<ref>Brunner 1983, str. 755.</ref> V Asuristanu so večino prebivalstva tvorili aramejsko govorečih nestorijanski kristjani, manjšino pa Perzijci, Judje in Arabci. Zaradi vdorov [[Skiti|Skitov]] in njihove podskupine [[Alani|Alanov]] v [[Azerbajdžan]], [[Armenija|Armenijo]] in druge kraje na [[Kavkaz]]u, so se tja priselile velike, vendar relativno majhne skupine Irancev.<ref>Brunner 1983, str. 763.</ref> V Horasanu se je govorila [[Partščina|partščina]] in druga iranska narečja in jeziki. Na bolj vzhodnih ozemljih, ki jih niso bila vedno pod oblastjo Sasadidov, so se govorili sogdijski, baktrijski in horezmijski jeziki. Bolj južno, v Sakastanu, kamor se je v partskem obdobju priselilo veliko Skitov, so govorili sistansko narečje.<ref name=ref149/><ref name=ref154>Brunner 1983, str. 772–773.</ref> V Kerman se je naselila skupina Irancev, zelo podobnih Perzijcem. V Paratanu, Turanu in Makranu na skrajnem vzhodu države so se govorili beluški in neiranski jeziki.<ref name=ref154/> V večjih mestih, kot sta bili [[Gundešapur]] in [[Ktezifon]], so rimski/bizantinski vojni ujetniki govorili [[Latinščina|latinsko]], [[Grščina|grško]] in [[Sirščina|sirsko]]. Poleg tega se je v Sasanidskem cesarstvu govorilo tudi slovansko in nemško, tudi to zaradi rimskih vojnih ujetnikov.<ref>Daryaee 2008, str. 102.</ref> V [[Jemen|Jemnu]] so se govorili [[semitski jeziki]], vključno s himaritskim in sabejskim. == Zapuščina in pomen == Vpliv Sasanidskega cesarstva je trajal še dolgo po njegovem padcu. Imperij pod vodstvom več sposobnih vladarjev je dosegel perzijsko renesanso, ki je postala gonilna sila kulture v novoustanovljeni islamski državi.<ref>''Sasanian Iran, 224-651 AD: portrait of a late antique empire''. str. 20.</ref> V sodobnem Iranu in regijah pod njegovim vplivom se sasanidsko obdobje šteje za enega od viškov iranske civilizacije.<ref>''The Iranians: Persia, Islam and the soul of a nation''. str. 33.</ref> === V Evropi === [[Slika:Derbent summer.jpg|thumb|250px|Sasanidska trdnjava v Derbentu, Rusija (Kaspijska vrata)]] [[Slika:Persians (Parsees) in Bombay 1873.jpg|thumb|200px|''"Bombayski Perzijci"'' , lesorez, okoli 1878]] Sasanidska kultura in vojaška organizacija sta imeli pomembnen vpliv na rimsko civilizacijo. Na organizacijo in značaj rimske vojske so vplivale metode perzijskega vojskovanja. Rimska cesarska avtokracija je v nekoliko prirejeni obliki privzela kraljevske običaje na sasanidskem dvoru v Ktezifonu. Običaji so se preko Rima prenesli tudi na druge srednjeveške evropske dvore. Izvor formalnosti evropskih diplomacij se pripisuje diplomatskim odnosom perzijskih vlad z Rimskim imperijem.<ref>Bury, str. 109.</ref> === V judovski zgodovini === Sasanidsko cesarstvo je imelo pomemben vpliv na razvoj judovske zgodovine. V obdobju od 3. do 6. stoletja je v sasanidski Mezopotamiji nastal ''[[Talmud|Babilonski Talmud]]''.<ref>Gruen, Erich S. (2011). ''Cultural Identity in the Ancient Mediterranean''. ISBN 9780892369690.</ref> V Suri in Pumbediti sta bili ustanovljeni judovski akademiji, ki sta postali temelj judovskega izobraževanja.<ref>Aptin Khanbaghi (2006). ''The fire, the star and the cross''. str. 6.</ref> Več članov sasanidske cesarske družine je bilo poročenih z Judinjami. Judinji sta bili Ifra Hormizd, kraljica mati [[Šapur I.|Šapurja I.]], in Šušanduht, žena [[Jazdegerd I.|Jazdegerda I.]], ki sta pomembno prispevali k tesnim odnosom med Judi v Sasanidskem cesarstvu in vlado v Ktezifonu.<ref>A. Khanbaghi 2006, str. 9.</ref> === V Indiji === Propad Sasanidskega cesarstva je povzročil, da je [[zaratustrstvo]] kot državno religijo Irana postopoma zamenjal [[islam]]. Veliko zaratustrijancev je iz strahu pred islamskim preganjanjem emigriralo. Po mnenju Qissa-i Sanjana je skupina teh beguncev pristala na ozemlju sedanje indijske province [[Gudžarat]], kjer so imeli večjo versko svobodo in so lahko ohranjali svoje običaje. Potomci teh emigrantov naj bi imeli majhno a pomembno vlogo v razvoju Indije. V Indiji je še vedno več kot 70.000 zaratustrijancev.<ref>''Parsi population in India declines''. Payvand's Iran News ... Payvand. 7. september 2004. Pridobljeno 3. septembra 2009.</ref> Zaratustrijanci še vedno uporabljajo različico verskega koledarja, uvedenega v času Sasanidov. Ta koledar še vedno šteje leta od prihoda na prestol [[Jazdegerd III.|Jazdegerda III.]], tako kot leta 632. == Kronologija Sasanidskega cesarstva == 224-241: vladavina [[Ardašir I.| Ardaširja I.]]: * 224: strmoglavljenje [[Partsko cesarstvo|partskega cesarstva]] * 229-232: vojna z Rimskim cesarstvom * ponovna oživitev [[Zoroastrstvo|zoroastrstva]] kot uradne državne religije *zbrana besedila, znana kot Zend [[Avesta]] 241-271: vladavina [[Šapur I.|Šarpurja I. Velikega]]: * 241-244: vojna z Rimskim cesarstvom * 252-261: vojna z Rimskim cesarstvom; odločilna zmaga Perzijcev v bitki pri Edesi in aretacija rimskega cesarja [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijana]] * 251-271: prerok [[Mani]] ustanovi [[manihejstvo]] 271-301: obdobje dinastičnih bojev 283: vojna z Rimskim cesarstvom 293: Upor Narseha, sina Šapurja I. 296-298: vojna z Rimskim cesarstvom; Perzija odstopi Rimu pet pokrajin vzhodno od [[Tigris]]a 309-379: vladavina [[Šapur II.|Šarpurja II. Velikega]]: * 325: Šapur II. porazi številna arabska plemena in [[Lahmidsko kraljestvo]] pretvori v svojega [[vazal]]a * 337-350: prva vojna z Rimskim cesarstvom z relativno malo uspeha * 359-363: druga vojna z Rimskim cesarstvom; Rim odstopi Perziji severno in vzhodno [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Gruzija|Gruzijo]] in [[Armenija|Armenijo]] in petnajst trdnjav, vključno z [[Nisibis]]om v Perziji <ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/shapur-ii |title=SHAPUR II – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=2009-07-20 |accessdate=2013-12-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/byzantine-iranian-relations |title=BYZANTINE-IRANIAN RELATIONS – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=1990-12-15 |accessdate=2013-12-16}}</ref> 387: selitev Armenije na rimsko in perzijsko cono 399-420: vladavina [[Jazdegerd I.|Jazdegerda I.]] "Grešnika": * 410: formalizacija Vzhodne cerkve na Izakovi sinodi pod pokroviteljstvom Jazdegerda I.; kristjanom je dovoljeno javno opravljanje obredov in gradnja cerkva * 416-420: po Jazdegerdovem preklicu zakonov se začne preganjanje kristjanov 420-438: vladavina [[Bahram V.|Bahrama V.]]: * 421-422: vojna z Rimskim cesarstvom * 424: svet Dad-Išu razglasi neodvisnost Vzhodne cerkve od [[Konstantinopel|Konstatinopla]] * 428: perzijska cona Armenije se pripoji k Sasanidskemu cesarstvu 438-457: vladavina [[Jazdegerd II.|Jazdegerda II.]]: * 440: vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; Bizantinci izplačajo Sasanidom nekaj denarja<ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/yazdgerd-ii |title=YAZDEGERD II – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=2012-10-19 |accessdate=2013-12-16}}</ref> * 449-451: armenski upor; Vardan Mamikonijan v bitki pri Avarajru leta 451 porazi krščanske armenske upornike 482-483: upor v Armeniji in Kavkaški Iberiji 483: objavljen tolerančni edikt za kristjane 484: [[Peroz I.]] poražen in ubit v vojni s [[Heftaliti]]; Nvarsaški sporazum podeli Armencem pravico do svobodnega prakticiranja krščanske vere 491: upor Armencev; Armenska cerkev zavrne sklepe [[Kalcedonski koncil|Kalcedonskega koncila]]; [[nestorijanstvo]] postane prevladujoča krščanska sekta v Sasanidskem cesarstvu 502-506: vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; na koncu vojne plača Bizantinsko cesarstvo Saanidom 1.000 funtov zlata;<ref name="iranicaonline.org">{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/sasanian-dynasty |title=SASANIAN DYNASTY – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=2005-07-20 |accessdate=2013-12-16}}</ref> Sasanidi zasedejo [[Erzurum|Teodoziopolis]] in [[Martiropolis]]; Bizantinci kupijo [[Amida (Mezopotamija)|Amido]] za 1.000 funtov zlata<ref name="iranicaonline.org"/> 526-532: vojna z Bizantinskim cesarstvom; po sklenitvi Večnega miru Sasanidi obdržijo Iberijo, Bizantinci pa dobijo Laziko in Perzijsko Armenijo;<ref name=ref167>John W Barker. ''Justinian and the later Roman Empire''. University of Wisconsin Press, 1966. str. 118.</ref> Bizantinsko cesarstvo mora plačevati davek 11.000 funtov zlata letno<ref name=ref167/> 531-579: vladavina [[Kozrav I.|Kozrava I.]] Anuširvana ("z neumrljivo dušo") 541-562: vojna z Bizantinskim cesarstvom 572-591: vojna z Bizantinskim cesarstvom 580: Sasanidi pod [[Hormizd IV.|Hormizdom IV.]] razpustijo monarhijo v Kraljevini Iberiji in začnejo imenovati svoje guvernerje 590: upor [[Bahram Čobin|Bahrama Čobina]] in drugih sasanidskih plemičev; [[Kozrav II.]] strmoglavi [[Hormizd IV.|Hormizda IV.]] in izgubi prestol v korist Bahrama Čobina 591: Kozrav II. se s pomočjo Bizantinskega cesarstva vrne na prestol in v zameno prepusti Bizantincem Perzijsko Armenijo in zahodno polovico Iberije 593: poskus nasilnega prevzema oblasti [[Hormizd V.|Hormizda V.]] 595-602: Vistamov upor 603-628: vojna z Bizantinskim cesarstvom; Perzija osvoji bizantinsko Mezopotamijo, Anatolijo, Sirijo, Palestino, Egipt in Zakavkazje, potem pa jih bizantinska vojska prisili k umiku na predvojne meje 610: Arabci v [[Bitka pri Di Karju|bitki pri Di Karju]] porazijo sasanidsko vojsko 626: Avari, Perzijci in Slovani neuspešno oblegajo [[Konstantinopel]] 627: bizantinski cesar [[Heraklij]] vdre v sasanidsko Mezopotamijo; odločilen poraz perzijskih sil v [[Bitka pri Ninivah|bitki pri Ninivah]] 628: [[Kavad II.]] strmoglavi Kozrava II. in postane ''šahinšah'' (kralj kraljev) 628: uničujoča kuga pomori polovico prebivalstva zahodne Perzije, vključno s Kavadom II.<ref name="iranicaonline.org"/> 628-632: državljanska vojna 632-644: vladavina [[Jazdegerd III.|Jazdegerda III.]] 636: odločilen poraz Sasanidov v [[Bitka pri Kadiziji|bitki pri Kadiziji]] med islamskim osvajanjem Irana 641: muslimani v bitki pri Nihavandu z velikimi izgubami premagajo ogromno perzijsko vojsko 644: muslimani osvojijo [[Veliki Horasan|Horasan]]; Jazdegerd III. postane preganjan ubežnik 651: Jazdegerd III. beži proti vzhodu iz ene pokrajine v drugo; pri Mervu (sedanji [[Turkmenistan]]) ga iz koristoljubja ubije lokalni mlinar, kar konča Sasanidsko dinastijo;<ref>{{navedi splet|url=http://p2.www.britannica.com/oscar/print?articleId=106324&fullArticle=true&tocId=9106324 |title=All about Oscar |publisher=P2.www.britannica.com |date=2001-09-11 |accessdate=2013-06-30}}</ref> Njegov sin [[Peroz II.]] in mnogi drugi zbežijo na Kitajsko.<ref>{{navedi splet |url=http://www.chinapage.com/minority/iran.html |title=Pirooz in China |publisher=Chinapage.com |date=2000-08-11 |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192315/http://www.chinapage.com/minority/iran.html |url-status=dead }}</ref> Jazdegerda pokoplje asirski škof Mar Gregor;<ref>"All about Oscar". P2.britannica.com. 11. september 2001. Pridobljeno 30. junija 2013.</ref> njegov sin Peroz III. in več drugih odide v izgnanstvo na Kitajsko<ref> "Pirooz in China". Chinapage.com. 11. avgust 2000. Pridobljeno 30. junija 2013.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} * G. Reza Garosi (2012): ''The Colossal Statue of Shapur I in the Context of Sasanian Sculptures''. Publisher: Persian Heritage Foundation, New York. * G. Reza Garosi (2009), ''Die Kolossal-Statue Šāpūrs I. im Kontext der sasanidischen Plastik''. Verlag Philipp von Zabern, Mainz, Germany. * {{Citation|last=Baynes|first=Norman H.|year=1912|title=The restoration of the Cross at Jerusalem | doi = 10.1093/ehr/XXVII.CVI.287|journal=The English Historical Review|volume=27|issue=106|issn=0013-8266|pages=287–299}} * {{Citation|title=The Cambridge Ancient History: The Late Empire, A.D. 337-425|last=Blockley|first=R.C.|editor1=Averil Cameron|editor2=Peter Garnsey|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-30200-5|url=http://books.google.com/?id=zdoUNivK_hsC&dq=Shapur,+Constantius|chapter=Warfare and Diplomacy}} * {{Citation|url=http://www.academia.edu/1012245/Prokop_und_die_Perser_Untersuchungen_zu_den_romisch-sasanidischen_Kontakten_in_der_ausgehenden_Spatantike_OrOcc_16_._Stuttgart_Franz_Steiner_Verlag_2007|title=Prokop und die Perser. Untersuchungen zu den Römisch-Sasanidischen Kontakten in der ausgehenden Spätantike|last=Börm|first=Henning|year=2007|publisher=Franz Steiner|location=Stuttgart|isbn=978-3-515-09052-0}} * Börm, Henning (2008). [http://www.academia.edu/1012249/Das_Konigtum_der_Sasaniden_-_Strukturen_und_Probleme._Bemerkungen_aus_althistorischer_Sicht_in_Klio_90_2008_pp._423ff "Das Königtum der Sasaniden - Strukturen und Probleme. Bemerkungen aus althistorischer Sicht."] ''Klio'' 90, pp.&nbsp;423ff. * Börm, Henning (2010). [http://www.academia.edu/1012248/Herrscher_und_Eliten_in_der_Spatantike_in_H._Borm_-_J._Wiesehofer_eds._Commutatio_et_contentio._Studies_in_the_Late_Roman_Sasanian_and_Early_Islamic_Near_East_Dusseldorf_Wellem_2010_pp._159ff "Herrscher und Eliten in der Spätantike."] In: Henning Börm, Josef Wiesehöfer (eds.): ''Commutatio et contentio. Studies in the Late Roman, Sasanian, and Early Islamic Near East''. Düsseldorf: Wellem, pp.&nbsp;159ff. * {{Citation|last=Daniel |first=Elton L. |title=The History of Iran |place=Westport, Connecticut |publisher=Greenwood Press |year= 2001 |isbn= 978-0-313-30731-7}} * Daryaee, Touraj (2009): ''Sasanian Persia. The Rise and Fall of an Empire''. London: I. B. Tauris. * {{Citation |title=The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part I, 226-363 AD) |last1=Dodgeon |first1=Michael H. |last2=Greatrex |first2=Geoffrey |last3=Lieu |first3=Samuel N. C. |year=2002 |publisher=Routledge |location= |isbn=0-415-00342-3 |url=http://books.google.com/?id=cpg9AAAAIAAJ&dq=Second+Persian+war,+Lieu }} * {{Citation|last=Durant|first=Will|author-link=|volume=4: The Age Of Faith| title=The Story of Civilization|place=New York| publisher= Simon and Schuster |year=| isbn=978-0-671-21988-8}} * {{Citation|title=Shadows in the Desert: Ancient Persia at War|last=Farrokh|first=Kaveh|isbn=1-84603-108-7|year=2007|publisher=Osprey Publishing|url=http://books.google.com/?id=p7kltwf9yrwC&dq=Lazica,+545}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{Citation |title=The Cambridge History of Iran |last=Frye |first=R.N. |editor-first1=William B. |editor-last1=Fisher |editor-first2=Ilya |editor-last2=Gershevitch |editor-first3=Ehsan |editor-last3=Yarshater |editor4=Frye, R.N. |editor5=Boyle, J.A. |editor-first6=Peter |editor-last6=Jackson |editor-first7=Laurence |editor-last7=Lockhart |editor-first8=Peter |editor-last8=Avery |editor-first9=Gavin |editor-last9=Hambly |editor-first10=Charles |editor-last10=Melville |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-20092-X |url=http://books.google.com/?id=Ko_RafMSGLkC&pg=PA124&dq=Severus,+Ardashir |chapter=The Political History of Iran under the Sassanians }} * {{Citation|title=The Cambridge Ancient History - XII - The Crisis of Empire|last=Frye|first=R.N.|editor1=Iorwerth Eiddon|editor2=Stephen Edwards|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-30199-8|url=http://books.google.com/?id=MNSyT_PuYVMC&dq=Parthian,+Sassanid,+Roman,+Byzantine|chapter=The Sassanians}} * {{Citation |title=The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part II, 363–630 AD) |last1=Greatrex |first1=Geoffrey |last2=Lieu |first2=Samuel N. C. |year=2002 |publisher=Routledge |isbn=0-415-14687-9 |url=http://books.google.com/?id=zoZIxpQ8A2IC&dq=Eternal+Peace,+Justinian,+Kavadh }} * {{Citation|last=Haldon|first=John|title=Byzantium in the Seventh Century: the Transformation of a Culture|publisher=Cambridge|year=1997|isbn=0-521-31917-X}} * {{Citation|title=History of the Arab Peoples|last=Hourani|first=Albert|authorlink=|publisher=Faber and Faber|year=1991|location=London|isbn=0-571-22664-7|pages=9–11, 23, 27, 75, 87, 103, 453}} * Howard-Johnston, James: "The Sasanian's Strategic Dilemma". V: Henning Börm - Josef Wiesehöfer (ur.), ''Commutatio et contentio. Studies in the Late Roman, Sasanian, and Early Islamic Near East'', Wellem Verlag, Düsseldorf 2010, pp.&nbsp;37–70. * {{Citation|encyclopedia=Encyclopedia Iranica|last=Khaleghi-Motlagh|first=Djalal|title=Derafš-e Kāvīān|volume=7|year=1996|url=http://www.iranica.com/articles/v7/v7f3/v7f344.html|location=Cosa Mesa|publisher=Mazda|postscript=.|accessdate=2014-02-09|archive-date=2008-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080407000320/http://www.iranica.com/articles/v7/v7f3/v7f344.html|url-status=dead}} * {{Citation|title=A Concise Pahalvi Dictionary|last=Mackenzie|first=David Neil|others=Trans. by Mahshid Mirfakhraie|publisher=Institute for Humanities and Cultural Studies|year=2005|location=Tehrān|isbn=964-426-076-7|language=fa|page=341}} * {{Citation|title=A History of the Jews in Babylonia: The Age of Shapur II|last=Neusner|first=Jacob|year=1969|publisher=BRILL|isbn=90-04-02146-9|url=http://books.google.com/?id=2Kti6Bz5At0C&dq=Shapur+II,+administrative+system}} * {{Citation| last=Nicolle |first= David |title=Sassanian Armies: the Iranian Empire Early 3rd to Mid-7th Centuries AD |place=Stockport |publisher=Montvert |year=1996 |isbn= 978-1-874101-08-6}}. * Rawlinson, George, ''The Seven Great Monarchies of the Ancient Eastern World: The Seventh Monarchy: History of the Sassanian or New Persian Empire'', IndyPublish.com, 2005 [1884]. * Sarfaraz, Ali Akbar, and Bahman Firuzmandi, ''Mad, Hakhamanishi, Ashkani, Sasani'', Marlik, 1996. ISBN 964-90495-1-7 * {{Citation|title=The Roman Empire from Severus to Constantine|last=Southern|first=Pat|year=2001|publisher=Routledge|isbn=0-415-23943-5|url=http://books.google.com/?id=DWiyzw91atgC&dq=Severus,+Ardashir|chapter=Beyond the Eastern Frontiers}} * Parviz Marzban, ''Kholaseh Tarikhe Honar'', Elmiv Farhangi, 2001. ISBN 964-445-177-5 * {{Citation|last=Shapur Shahbazi|first=A.|url=http://www.iranicaonline.org/articles/sasanian-dynasty|work=Encyclopedia Iranica|title=Sasanian Dynasty|publisher=Columbia University Press|year=2005|volume=1}} * {{Citation|last=Speck|first=Paul|title=Varia 1 (Poikila Byzantina 4)|year=1984|publisher=Rudolf Halbelt|chapter=Ikonoklasmus und die Anfänge der Makedonischen Renaissance|pages=175–210}} * Stokvis A.M.H.J., Manuel d'Histoire, de Généalogie et de Chronologie de tous les Etats du Globe depuis les temps les plus reculés jusqu'à nos jours, Leiden, 1888-1893 (ré-édition en 1966 par B.M.Israel) * {{Citation|url=http://www.eeb.uconn.edu/people/turchin/PDF/Latitude.pdf|format=PDF|title=East-West Orientation of Historical Empires|last1=Turchin|first1=Peter|authorlink=|last2=Jonathan M.|first2=Adams|last3=Thomas D.|first3=Hall|date=November 2004|accessdate=2008-05-02|archive-date=2008-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080527235437/http://www.eeb.uconn.edu/people/turchin/PDF/Latitude.pdf|url-status=dead}} * {{Citation|last=Wiesehöfer|first=Josef|title=Ancient Persia|place=New York|year=1996|publisher=I.B. Taurus}} * Wiesehöfer, Josef: ''The Late Sasanian Near East''. In: Chase Robinson (ed.), ''The New Cambridge History of Islam'' vol. 1. Cambridge 2010, pp.&nbsp;98–152. * Yarshater, Ehsan: ''The Cambridge History of Iran'' vol. 3 p.&nbsp;1 Cambridge 1983, pp.&nbsp;568–592. * {{Citation| last=Zarinkoob|first=Abdolhossein| title=Ruzgaran:Tarikh-i Iran Az Aghz ta Saqut Saltnat Pahlvi|publisher=|place=|year=1999|url =}} * Courtlandt Canby, Razkrita preteklost, Cankarjeva založba, 1981, {{refend}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Sasanidsko cesarstvo|*]] iksa2qo3rhv26pqcl245tkgr8rcp7hu 1 369427 6744688 5420132 2026-08-30T15:28:27Z Erardo Galbi 166658 6744688 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} == Ime == Ovidij je samo eden. Zato bi za naslov članka zadostovalo ime "Ovid" oziroma "Ovidij". Ni treba v naslov članka celega imena "Publij Ovidij Naso". --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 30. december 2020 (CET) :Se strinjam. Popravi v Ovid. Tak je tudi Tit Livij, Mark Tulij Cicero, pa še bi se našli. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:18, 31. december 2020 (CET) :== Predlog za prestavitev (30. avgust 2026) == {{predlog za prestavitev/datiran|Ovid}} [[:Publij Ovidij Naso]] → {{no redirect|Ovid}} – Ni tveganja dvoumnosti. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 17:27, 30. avgust 2026 (CEST) psjrbs5t70jfofnkf2w18ab9ykfgrae 6744713 6744688 2026-08-30T16:06:45Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Ime */ odgovor 6744713 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} == Ime == Ovidij je samo eden. Zato bi za naslov članka zadostovalo ime "Ovid" oziroma "Ovidij". Ni treba v naslov članka celega imena "Publij Ovidij Naso". --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 30. december 2020 (CET) :Se strinjam. Popravi v Ovid. Tak je tudi Tit Livij, Mark Tulij Cicero, pa še bi se našli. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:18, 31. december 2020 (CET) :== Predlog za prestavitev (30. avgust 2026) == {{predlog za prestavitev/datiran|Ovid}} [[:Publij Ovidij Naso]] → {{no redirect|Ovid}} – Ni tveganja dvoumnosti. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 17:27, 30. avgust 2026 (CEST) :{{Za}}, tudi v drugih jezikih (na wiki) se po večini članki imenujejo Ovid, razen recimo v [[:it:Publio Ovidio Nasone|italijanščini]]. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:06, 30. avgust 2026 (CEST) nj5o3hj0oo31xdvonlvjgd4xq656b1i 6744846 6744713 2026-08-30T22:13:29Z Janezdrilc 3152 /* Ime */ 6744846 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} == Ime == Ovidij je samo eden. Zato bi za naslov članka zadostovalo ime "Ovid" oziroma "Ovidij". Ni treba v naslov članka celega imena "Publij Ovidij Naso". --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 30. december 2020 (CET) :Se strinjam. Popravi v Ovid. Tak je tudi Tit Livij, Mark Tulij Cicero, pa še bi se našli. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:18, 31. december 2020 (CET) === Predlog za prestavitev (30. avgust 2026) === {{predlog za prestavitev/datiran|Ovid}} [[:Publij Ovidij Naso]] → {{no redirect|Ovid}} – Ni tveganja dvoumnosti. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 17:27, 30. avgust 2026 (CEST) :{{Za}}, tudi v drugih jezikih (na wiki) se po večini članki imenujejo Ovid, razen recimo v [[:it:Publio Ovidio Nasone|italijanščini]]. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:06, 30. avgust 2026 (CEST) : {{Proti}} spreminjaju naslova. Osebno ne maram nekih pogovornih ali skrajšanih različic v naslovih. Poleg tega je ''Ovid'' napačno slovenjenje, saj latinskim besedam na -ius po pravilu odrežemo samo -us, kar pomeni, da mora drugi "i" nujno ostati. Slovenska beseda mora vselej biti takšna, da se da iz nje rekonstruirat izvirno latinsko. Od tujejizičnih latiničnih Wikipedij jih ima Ovid (brez končnice) 27, Ovid-i-x pa 58. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:12, 31. avgust 2026 (CEST) 61cigyfbq5zywbc2yrnqtdjqaffg0rq 6744978 6744846 2026-08-31T10:23:10Z TadejM 738 za 6744978 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} == Ime == Ovidij je samo eden. Zato bi za naslov članka zadostovalo ime "Ovid" oziroma "Ovidij". Ni treba v naslov članka celega imena "Publij Ovidij Naso". --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 30. december 2020 (CET) :Se strinjam. Popravi v Ovid. Tak je tudi Tit Livij, Mark Tulij Cicero, pa še bi se našli. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:18, 31. december 2020 (CET) === Predlog za prestavitev (30. avgust 2026) === {{predlog za prestavitev/datiran|Ovid}} [[:Publij Ovidij Naso]] → {{no redirect|Ovid}} – Ni tveganja dvoumnosti. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 17:27, 30. avgust 2026 (CEST) :{{Za}}, tudi v drugih jezikih (na wiki) se po večini članki imenujejo Ovid, razen recimo v [[:it:Publio Ovidio Nasone|italijanščini]]. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:06, 30. avgust 2026 (CEST) : {{Proti}} spreminjaju naslova. Osebno ne maram nekih pogovornih ali skrajšanih različic v naslovih. Poleg tega je ''Ovid'' napačno slovenjenje, saj latinskim besedam na -ius po pravilu odrežemo samo -us, kar pomeni, da mora drugi "i" nujno ostati. Slovenska beseda mora vselej biti takšna, da se da iz nje rekonstruirat izvirno latinsko. Od tujejizičnih latiničnih Wikipedij jih ima Ovid (brez končnice) 27, Ovid-i-x pa 58. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:12, 31. avgust 2026 (CEST) :{{za}}. V pravopisu je geslo ''Ovid'', pojasnjeno kot »rimski pesnik«.[https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=ovid] --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:23, 31. avgust 2026 (CEST) 6wvf4ikcusanwpbb7ru64kwaf7t4yz5 6744979 6744978 2026-08-31T10:23:27Z TadejM 738 6744979 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} == Ime == Ovidij je samo eden. Zato bi za naslov članka zadostovalo ime "Ovid" oziroma "Ovidij". Ni treba v naslov članka celega imena "Publij Ovidij Naso". --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 30. december 2020 (CET) :Se strinjam. Popravi v Ovid. Tak je tudi Tit Livij, Mark Tulij Cicero, pa še bi se našli. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:18, 31. december 2020 (CET) === Predlog za prestavitev (30. avgust 2026) === {{predlog za prestavitev/datiran|Ovid}} [[:Publij Ovidij Naso]] → {{no redirect|Ovid}} – Ni tveganja dvoumnosti. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 17:27, 30. avgust 2026 (CEST) :{{Za}}, tudi v drugih jezikih (na wiki) se po večini članki imenujejo Ovid, razen recimo v [[:it:Publio Ovidio Nasone|italijanščini]]. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:06, 30. avgust 2026 (CEST) : {{Proti}} spreminjaju naslova. Osebno ne maram nekih pogovornih ali skrajšanih različic v naslovih. Poleg tega je ''Ovid'' napačno slovenjenje, saj latinskim besedam na -ius po pravilu odrežemo samo -us, kar pomeni, da mora drugi "i" nujno ostati. Slovenska beseda mora vselej biti takšna, da se da iz nje rekonstruirat izvirno latinsko. Od tujejizičnih latiničnih Wikipedij jih ima Ovid (brez končnice) 27, Ovid-i-x pa 58. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:12, 31. avgust 2026 (CEST) :{{za}}. V pravopisu je geslo ''Ovid'', pojasnjeno kot »rimski pesnik«.[https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=ovid] --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:23, 31. avgust 2026 (CEST) qqvomdo0ngy1pn16ifcqvw881tn3to9 0 378805 6744642 6251484 2026-08-30T14:43:18Z Erardo Galbi 166658 6744642 wikitext text/x-wiki [[File:VolcanicSevenSummits-1440.jpg|thumb|right|480px|Najvišji ognjiki po kontinentih]] {| style="float:right; clear:both; background:transparent;" |- | [[Image:Ojos del Salado summit.jpg|thumb|right|[[Ojos del Salado]]]] |- | [[File:Mount Kilimanjaro Dec 2009 edit1.jpg|thumb|right| Vrh Kibo, [[Kilimandžaro]] ]] |- | [[Image:Albours.jpg|thumb|right| [[Elburs (gorovje)]] ]] |- | [[Image:Pico Orizaba Pines.jpg|thumb|right| [[Pico de Orizaba]] ]] |- | [[Image:Damavand in winter.jpg|thumb|right| [[Damavand]] ]] |- | [[Image:Mount Giluwe.jpg|thumb|right| [[Giluve]] ]] |- | [[Image:MountSidleyCaldera.jpg|thumb|right| [[ Sidley]] ]] |} '''Najvišji ognjeniki po celinah''' ({{Jezik-en|Volcanic Seven Summits}}) so najvišji [[ognjenik]]i na vsaki od sedmih [[celina|celin]]. == Seznam najvišjih ognjenikov po celinah == {| class="wikitable sortable" !colspan="8"|''Najvišji vulkani po celinah'' (po višini) |- ! width= 100 | Vulkan ! width= 100 | Višina ! width= 100 | [[Prominenca]] ! width= 100 | Celina ! width= 150 | Gorovje ! width= 100 | Država |-align=center |[[Ojos del Salado]] † |align=center| {{Convert|6893|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|3688|m|ft|0|abbr=on}} |[[Južna Amerika]] |[[Andi]] |[[Čile]]/[[Argentina]] |-align=center |[[Kilimandžaro]] † |align=center| {{Convert|5895|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|5882|m|ft|0|abbr=on}} |[[Afrika]] | - |[[Tanzanija]] |-align=center |[[Elbrus]] † |align=center| {{Convert|5642|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|4741|m|ft|0|abbr=on}} |[[Evropa]] |[[Kavkaz]] |[[Rusija]] |-align=center |[[Pico de Orizaba]] |align=center| {{Convert|5636|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|4922|m|ft|0|abbr=on}} |[[Severna Amerika]] |[[Trans-mehiški ognjeniški pas]] |[[Mehika]] |-align=center |[[Damavand]] |align=center| {{Convert|5670|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|4667|m|ft|0|abbr=on}} |[[Azija]] |[[Elburs (gorovje)]] |[[Iran]] |-align=center |[[Giluwe]] |align=center| {{Convert|4368|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|2488|m|ft|0|abbr=on}} |[[Avstralija]] (kontinent) |[[Južno visokogorje (Papua Nova Gvineja)]] |[[Papua Nova Gvineja]] |-align=center |[[Mount Sidley]] |align=center| {{Convert|4285|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|2517|m|ft|0|abbr=on}} |[[Antarktika]] |[[Executive Committee Range]] | - |} ==Seznam drugih najvišjih ognjenikov po celinah== {| class="wikitable sortable" !colspan="8"|''Drugi najvišji ognjeniki po celinah'' (po višini) |- ! width= 100 | Vulkan ! width= 100 | Višina ! width= 100 | [[Prominenca]] ! width= 100 | Kontinent ! width= 150 | Gorovje ! width= 100 | Država |-align=center |[[Monte Pissis]] |align=center| {{Convert|6793|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|2138|m|ft|0|abbr=on}} |[[Južna Amerika]] |[[Andi]] |[[Argentina]] |-align=center |[[Popocatepetl]] |align=center| {{Convert|5426|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|3020|m|ft|0|abbr=on}} |[[Severna Amerika]] |[[Trans-mehiški ognjeniški pas]] |[[Mehika]] |-align=center |[[Mount Kenya]] † |align=center| {{Convert|5199|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|3825|m|ft|0|abbr=on}} |[[Afrika]] | - |[[Kenija]] |-align=center |[[Ararat]] |align=center| {{Convert|5137|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|3611|m|ft|0|abbr=on}} |[[Azija]] | - |[[Turčija]] |-align=center |[[Kazbek]] |align=center| {{Convert|5033|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|2353|m|ft|0|abbr=on}} |[[Evropa]] |[[Kavkaz]] |[[Gruzija]] |-align=center |[[Mauna Kea]] |align=center| {{Convert|4205|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|4205|m|ft|0|abbr=on}} |[[Oceanija]] |[[Havajski otoki]] |[[ZDA]] |-align=center |[[Mount Erebus]] |align=center| {{Convert|3794|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| {{Convert|3794|m|ft|0|abbr=on}} |[[Antarktika]] |[[Ross Island]] | -* |-align=center |[[Mount Hagen (volcano)|Mount Hagen]] |align=center| {{Convert|3778|m|ft|0|abbr=on}} |align=center| >{{Convert|900|m|ft|-2|abbr=on}} |[[Avstralija]] |[[MHagen]] |[[Papua Nova Gvineja]] |} ==Glej tudi== *[[Najvišji vrhovi po celinah]] - "sedem vrhov" *[[Drugi najvišji vrhovi po celinah]] *[[Osemtisočak]]i ==Zunanje povezave== * {{navedi splet | title = The Volcanic "Seven Summits" | url= http://www.skimountaineer.com/ROF/VolcanicSeven.html | date= November 1999 | accessdate = 2007-02-28 }} * {{navedi splet | title = SummitPost - Volcanic Seven Summits | url= http://www.summitpost.org/list/171202/volcanic-seven-summits.html | date= January 2006 | accessdate = 2007-02-28 }} [[Kategorija:Ognjeniki]] 14nssfg7tkcoeruf2756jpjnejyj3p2 0 383898 6744775 6630002 2026-08-30T17:38:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744775 wikitext text/x-wiki {{Infobox airport | name = Kansai International Airport | nativename-a = {{nobold|{{nihongo2|関西国際空港}}}} | nativename-r = ''Kansai Kokusai Kūkō'' | IATA = KIX | ICAO = RJBB | image = Logo of KIX.svg | image-width = 250 | image2 = Kix aerial photo.jpg | image2-width = 250 | location = <!--Use municipality-->Izumisano, Sennan, & Tajiri<br /> [[prefektura Osaka]] | hub = {{ubl|All Nippon Airways|FedEx Express<ref>{{navedi splet|url=http://www.newswit.com/.gen/2014-07-03/444426a161d48e1a8d2b3551e982e060/|title=FedEx Opens North Pacific Regional Hub at Kansai International Airport|publisher=newswit.com|date=3 July 2014|access-date=3 July 2014|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009122235/http://www.newswit.com/.gen/2014-07-03/444426a161d48e1a8d2b3551e982e060/|url-status=dead}}</ref>|Japan Airlines|Jetstar Japan|Nippon Cargo Airlines|Peach Aviation}} | focus_city = * [[Singapore Airlines]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.straitstimes.com/singapore/transport/sia-ana-ink-pact-paving-way-for-more-flights-japan-destinations-for-singapore|title=SIA-ANA pact will pave way for more flights, Japan destinations for Singapore consumers|date=31 January 2020|last=Heng|first=Melissa|location=Singapore|newspaper=The Straits Times|access-date=31 January 2020}}</ref> | elevation-m = 5 | metric-elev = yes | pushpin_label = RJBB | r1-surface = asfaltbeton | metric-rwy = Y | WMO = 47774 | type = javno | opened = {{start date|1994|09|04|df=yes}} | owner-oper = Kansai Airports<ref>{{navedi splet|title=New Management Setup of Kansai Airport|url=http://www.kansai-airports.co.jp/en/news/news-releases/file/newmanagementset-upofkansaiairports.pdf|website=Kansai Airports|publisher=Kansai Airports|access-date=24 April 2016|date=1 April 2016|archive-date=2025-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20250414095314/https://www.kansai-airports.co.jp/en/news/news-releases/file/newmanagementset-upofkansaiairports.pdf|url-status=dead}}</ref><br />(Orix in Vinci Airports) | city-served = [[Keihanšin]] | elevation-f = 17 | website = {{URL|www.kansai-airport.or.jp/en/index.asp }} | coordinates = {{coord|34|26|03|N|135|13|58|E|region:JP-27|display=it}} | pushpin_map = Japonska | pushpin_map_caption = Lega na Japonskem | r1-number = 06R/24L | r1-length-m = 3500 | r2-number = 06L/24R | r2-length-m = 4000 | r2-surface = asfaltbeton | stat-year = 2017 | stat1-header = Premiki potnikov | stat1-data = 27.987.564 <br /> (porast 11 %) | stat2-header = Mednarodni potniški promet | stat2-data = 21.138.928 <br /> (porast 13 %) | stat3-header = Premiki letal | stat3-data = 185.174 <br /> (porast 5 %) | stat4-header = Količina tovora v tonah | stat4-data = 824.485 <br /> (porast 4 %) | stat5-header = Obseg mednarodnega tovora v tonah | stat5-data = 814.704 <br /> (porast 15 %) }} '''Mednarodno letališče Kansai''' ({{jezik-ja|関西国際空港|Kansai Kokusai Kūkō}}), splošno znano kot 関空 (''Kankū'') (IATA: KIX, ICAO: RJBB) je glavno mednarodno letališče v širšem območju [[Osaka|Osake]] na [[Japonska|Japonskem]] in najbližje mednarodno letališče mesta Osaka, [[Kjoto]] in [[Kobe]]. Je na umetnem otoku (''Kankūdžima'' (関空島)) sredi [[Osaški zaliv|Osaškega zaliva]] ob obali otoka [[Honšu]], 38&nbsp;km jugozahodno od postaje Ōsaka<ref name="AIP">{{navedi splet|url=https://aisjapan.mlit.go.jp/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722105350/https://aisjapan.mlit.go.jp/ |url-status=dead |archive-date=22 July 2011 |title=AIS Japan |date=22 July 2011 |access-date=15 July 2018}}</ref>, ki je znotraj treh občin, vključno z Izumisano (severno), Sennan (južno) in Tadžiri (osrednje) v [[prefektura Osaka|prefekturi Osaka]]. ''Kansai'' so odprli 4. septembra 1994, da bi zmanjšali prenatrpanost na prvotnem mednarodnem letališču Osaka, imenovanem letališče Itami, ki je bližje mestu Osaka in zdaj obravnava samo domače lete. Sestavljata ga dva terminala: terminal 1 in terminal 2. Terminal 1, ki ga je zasnoval italijanski arhitekt [[Renzo Piano]], je najdaljši letališki terminal na svetu z dolžino 1,7&nbsp;km. Letališče služi kot mednarodno vozlišče za ''All Nippon Airways'', ''Japan Airlines'' in ''Nippon Cargo Airlines'' ter služi tudi kot vozlišče za ''Peach'', prvega mednarodnega nizkocenovnega prevoznika na Japonskem. Druga vzletno-pristajalna steza s 4000 m × 60 m je bila odprta 2. avgusta 2007. Od junija 2014 je letališče Kansai postalo azijsko vozlišče s 780 tedenskimi leti v Azijo in Avstralijo (vključno s tovornim 119), 59 tedenski leti v Evropo in na Bližnji vzhod (tovorni promet 5) in 80 tedenskih letov v Severno Ameriko (tovorni promet 42). Leta 2020 je Kansai prejel nagrade ''Skytraxa'' za najboljše letališko osebje v Aziji, najboljše letališko osebje na svetu in najboljše letališče na svetu za dostavo prtljage.<ref>{{navedi splet|title=The World's Best Airports in 2020 are announced|url=https://www.worldairportawards.com/the-worlds-best-airports-in-2020-are-announced/|date=11 May 2020|website=SKYTRAX|language=en|access-date=15 May 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The world's best airports for 2020, according to Skytrax|url=https://www.cnn.com/travel/article/skytrax-world-best-airports-2020/index.html|first= Karla |last=Cripps|website=CNN|language=en|access-date=15 May 2020}}</ref> == Zgodovina == V 1960-ih, ko je regija [[Kansai]] hitro izgubljala trgovino s [[Tokio]]m, so načrtovalci predlagali novo letališče v bližini Kobeja in Osake. Prvotno mednarodno letališče v mestu, letališče Itami, ki je v gosto poseljenih predmestjih Itamija in Tojonake, je bilo obdano s stavbami; ni ga bilo mogoče razširiti in številni njegovi sosedi so vložili pritožbe zaradi težav s hrupom.<ref>{{navedi knjigo |author=Shigeto Tsuru |title=The Political Economy of the Environment: The Case of Japan |url=https://books.google.com/books?id=9NyBm3e2ZsUC&pg=PA107 |year=1999 |publisher=UBC Press |isbn=978-0-7748-0763-0 |page=107 |access-date=19 April 2020}}</ref> Po protestih okoli novega tokijskega mednarodnega letališča (zdaj [[mednarodno letališče Narita]]), ki je bilo zgrajeno z razlaščeno zemljo v podeželskem delu prefekture Čiba, so se načrtovalci odločili, da bodo letališče zgradili na morju. Novo letališče je bilo del številnih novih dogodkov za oživitev Osake, ki je večji del stoletja izgubljala gospodarsko in kulturno oporo v korist Tokia. Sprva je bilo letališče načrtovano za izgradnjo blizu Kobeja, vendar je mesto Kobe načrt zavrnilo, zato so letališče preselili na bolj južno lokacijo v Osaški zaliv. Tam bi lahko bil odprt 24 ur na dan, za razliko od svojega predhodnika v mestu. == Gradnja == Predlagan je bil umetni otok, dolg 4&nbsp;km in širok 2,5&nbsp;km. Inženirji so morali premagati izjemno visoka tveganja [[potres]]ov in [[tajfun]]ov (z nevihtnimi sunki do 3 m ali 10&nbsp;ft). Globina vode je 18 metrov na vrhu 20 metrov mehke [[holocen]]ske [[glina|gline]], ki zadržuje 70 % vode. Milijon odtokov za pesek je bilo vgrajenih v glino, da bi odstranili vodo in utrdili glino.<ref name=rice>{{navedi splet |url= http://www.engineering-timelines.com/scripts/engineeringItem.asp?id=1280 |title=Kansai International Airport terminal building |first=Peter |last=Rice |publisher=Engineering Timelines / Arup Group |date=4 September 1994 |access-date=24 March 2017}}</ref> Gradnja se je začela leta 1987. Morski zid je bil dokončan leta 1989 (iz kamna in 48.000 tetrapodov). Tri gore so bile izkopane za 21 milijonov kubičnih metrov in 180 milijonov kubičnih metrov je bilo uporabljenih za gradnjo otoka 1. V treh letih je 10.000 delavcev z 80 ladjami porabilo 10 milijonov delovnih ur, da so dokončali 30- ali 40-metrsko plast zemlje nad morskim dnom in znotraj morske stene. Leta 1990 je bil dokončan trikilometrski most za povezavo otoka s celino v mestu Rinku, kar je stalo 1 milijardo dolarjev. Dokončanje umetnega otoka je povečalo površino prefekture Osaka ravno toliko, da da ni več najmanjša prefektura na Japonskem (prefektura Kagava je zdaj najmanjša). Ponudba in gradnja letališča sta bili v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih vir mednarodnih trgovinskih trenj. Premier [[Jasuhiro Nakasone]] se je odzval na ameriške pomisleke, zlasti senatorja Franka Murkowskega, da bodo ponudbe prirejene v korist japonskih podjetij z zagotavljanjem posebnih pisarn za morebitne mednarodne izvajalce,<ref>[https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0DE7DD143DF931A35756C0A961948260 Some Minor Gains on Trade Conflicts], ''New York Times'', 2 May 1987.</ref> kar je na koncu le malo olajšalo sodelovanje tujih izvajalcev v zbiranje ponudb. Kasneje so se tuje letalske družbe pritožile, da sta bili dve tretjini prostora na okencih odhodnih dvoran dodeljeni japonskim prevoznikom, kar je nesorazmerno z dejanskim prevozom potnikov skozi letališče.<ref>[http://www.iht.com/articles/1992/08/24/nobo.php Osaka Notebook], ''International Herald Tribune'', 24 August 1992.</ref> <gallery> Slika:Kansai closeup.jpg|Letališče Kansai Slika:Wfm kansai overview.jpg|Letališče Kansai v spodnjem delu, nedokončano [[mednarodno letališče Kobe|letališče Kobe]] (prav tako na umetnem otoku) v sredini slike Slika:Finnair MD-11 (OH-LGF) taxiing at Kansai International Airport.jpg|Terminal </gallery> Najbolj optimistična ocena je predvidevala, da se bo otok potopil za 5,7 m, saj je teža materiala, uporabljenega za gradnjo, stisnila mulj morskega dna. Vendar pa je do leta 1999 otok potonil za 8,2 m – veliko več, kot je bilo predvideno. Projekt je postal najdražji gradbeni projekt v sodobni zgodovini po dvajsetih letih načrtovanja, treh letih gradnje in 15 milijard ameriških dolarjev naložb. Veliko tega, kar so se naučili, je šlo v uspešne umetne otoke v usedlinah mulja za letališče New Kitakjušu, letališče Kobe in mednarodno letališče Čūbu Centrair. Izkušnje letališča Kansai so bile uporabljene tudi pri gradnji mednarodnega letališča Hongkong.<ref>[http://www.iht.com/articles/1992/01/22/hang.php Sinking Feeling at Hong Kong Airport], ''International Herald Tribune'', 22 January 1982.</ref> Leta 1991 se je začela gradnja terminala. Da bi nadomestili ugrezanje otoka, so bili zasnovani nastavljivi stebri, ki podpirajo stavbo terminala. Ti se podaljšajo tako, da se na njihovem dnu vstavijo debele kovinske plošče. Vladni uradniki so predlagali zmanjšanje dolžine terminala, da bi zmanjšali stroške, vendar je arhitekt Renzo Piano vztrajal pri ohranitvi celotne načrtovane dolžine terminala. Letališče je bilo odprto 4. septembra 1994. 17. januarja 1995 je Japonsko prizadel [[Veliki potres v Hanšinu]], katerega epicenter je bil približno 20&nbsp;km stran od KIX-a in je na glavnem japonskem otoku Honšu ubil 6434 ljudi. Zaradi potresnega inženirstva je letališče ostalo nepoškodovano, predvsem zaradi uporabe drsnih spojev. Celo steklo v oknih je ostalo nedotaknjeno. 22. septembra 1998 je letališče preživelo tajfun s hitrostjo vetra nad 60&nbsp;m/s .<ref>{{cite AV media | people = Steven R. Talley | title = Super Structures of the World: Kansai International Airport | medium = documentary | publisher = Learning Channel Productions | date = 14 March 2000}}</ref> 19. aprila 2001 je bilo letališče ena izmed desetih zgradb, ki jim je Ameriško združenje gradbenih inženirjev podelilo nagrado »Spomenik gradbeništva tisočletja«.<ref>[http://www.asce.org/pressroom/news/pr041901_kansai.cfm U.S. Engineering Society names Kansai International Airport a Civil Engineering Monument of the Millennium] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091013131334/http://www.asce.org/pressroom/news/pr041901_kansai.cfm |date=13 October 2009}} – Press release from American Society of Civil Engineers</ref> Od leta 2008 so skupni stroški letališča Kansai znašali 20 milijard dolarjev, vključno z melioracijo zemlje, dvema vzletno-pristajalnima stezama, terminali in objekti. Večina dodatnih stroškov je bila sprva posledica pogrezanja otoka, pričakovanega zaradi mehkih tal v zalivu. Po izgradnji je stopnja pogrezanja veljala za tako hudo, da je bilo letališče na široko kritizirano kot geotehnična katastrofa. Hitrost pogrezanja je padla s 50&nbsp;cm na leto v letu 1994 na 7&nbsp;cm na leto v letu 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kiac.co.jp/en/tech/sink/sink3/index.html|title=Kansai International Airport Land Co., Ltd - Technical Information - Approach to Settlement - Condition of the Settlement|access-date=4 June 2015|archive-date=2023-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20230213093321/http://www.kiac.co.jp/en/tech/sink/sink3/index.html|url-status=dead}}</ref> [[File:Curved Airfoil Roof of KIX.jpg|thumb|right|Streha Kansai International Airport]] == Razširitev == Letališče je bilo v konicah na meji, zlasti zaradi tovornih letov, zato je bil del širitve II. faze – druga vzletno-pristajalna steza – prednostna naloga. Leta 2003 so upravljavci letališča v prepričanju, da je problem pogrezanja skoraj odpravljen, začeli graditi 4000 m druge vzletno-pristajalne steze in terminala. Druga vzletno-pristajalna steza je bila odprta 2. avgusta 2007, vendar je bil prvotno načrtovan del terminala prestavljen. To je znižalo stroške projekta na 910 milijard JPY (približno 8 milijard ameriških dolarjev), kar je prihranilo 650 milijard JPY glede na prvo oceno. Dodatna ureditev vzletno-pristajalne steze, ki je bila odprta pravočasno za svetovno prvenstvo v atletiki IAAF v Osaki, je povečalo velikost letališča na 10,5 kvadratnih kilometrov. Druga vzletno-pristajalna steza se uporablja za pristanke in ob incidentih, ki prepovedujejo vzlet z vzletno-pristajalne steze A. Nova vzletno-pristajalna steza je omogočila, da je letališče septembra 2007 začelo delovati 24 ur na dan.<ref>"Kansai opens its Second Runway", Airports – September/October 2007 (Key Publishing), P7</ref><ref>"24 hours operation from 1 September 2007" from Sankei Newspaper (Japanese) on 24 August 2007.</ref> Nova stavba terminala je bila odprta konec leta 2012.<ref>[http://www.kansai-airport.or.jp/t2/en/ KIX Terminal2] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116132108/http://www.kansai-airport.or.jp/t2/en/ |date=16 January 2013 }}. Kansai-airport.or.jp (28 October 2012). Retrieved on 16 August 2013.</ref> Obstajajo dodatni načrti za več novih ploščadi, tretjo vzletno-pristajalno stezo (06C/24C) v dolžini 3500 m, nov tovorni terminal in razširitev velikosti letališča na 13&nbsp;km². Vendar je japonska vlada trenutno preložila te načrte iz ekonomskih razlogov. == Tajfun Džebi == 4. septembra 2018 je letališče prizadel tajfun Džebi. Letališče je moralo prekiniti delovanje, potem ko je otok preplavil val morske vode; pristajalne steze so bile zadete, voda pa je segala do motorjev nekaterih letal.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-45417035|title=Typhoon damage shuts key Japan airport|date=5 September 2018|access-date=2 January 2020|language=en-GB}}</ref> Razmere so se še poslabšale, ko je velik tanker trčil v most, ki povezuje letališče s celino in dejansko obtičal ljudi, ki so ostali na letališču.<ref>{{navedi novice|author=The Mainichi|title=Ship smashes into Kansai airport bridge as typhoon hits Japan|url=https://mainichi.jp/english/articles/20180904/p2g/00m/0dm/065000c|date=4 September 2018|access-date=4 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904153956/https://mainichi.jp/english/articles/20180904/p2g/00m/0dm/065000c|archive-date=4 September 2018|url-status=dead}}</ref> Vsi leti na letališču so bili odpovedani do 6. septembra, ko je premier [[Šinzo Abe]] napovedal, da bo letališče delno obnovilo domače operacije. [[File:Sky gate bridge01s3200.jpg|thumb|Most ''Sky Gate Bridge-R'' in Izumisano, Osaka]] Železniške storitve do letališča so se ponovno vzpostavile 18. septembra 2018, potem ko so bila zaključena popravila na letališki liniji Kansai in Nankai Airport Line, letališče pa je 1. oktobra 2018 ponovno začelo redno obratovati. Popravila poškodovanega odseka mostu Sky Gate Bridge R so bila končno zaključena 8. aprila 2019, s čimer se bo v celoti vzpostavil promet na in s celine. == Povezava letališča s kopnim == '''Most Sky Gate Bridge R''' (スカイゲートブリッジR ''Sukaigētoburidžji R''), znan tudi kot '''most za dostop do mednarodnega letališča Kansai''' (関西国際空港連絡橋), služi kot povezava med celino Osake in umetnim otokom v zalivu, na katerem je Kansai Mednarodno letališče je zgrajeno. Je najdaljši dvonadstropni most na svetu. Most nosi šest pasov za avtomobilski promet na vrhu in dva železniška spodaj, čez devet razponov nosilcev. Most meri 3750 metrov v dolžino, 29,5 metrov v širino (6 pasov) in 25 metrov na najvišji točki v središču.<ref name="about">{{navedi splet|title=About Kansai International Airport|url=http://www.kansai-airports.co.jp/en/company-profile/about-airports/kix.html|publisher=Kansai Airports|accessdate=27 February 2018|archive-date=2024-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240207084444/http://www.kansai-airports.co.jp/en/company-profile/about-airports/kix.html|url-status=dead}}</ref><ref name="LONG SPAN & NEWER STEEL BRIDGES IN JAPAN">{{navedi splet|title=LONG SPAN & NEWER STEEL BRIDGES IN JAPAN|url=http://www.daido-it.ac.jp/~doboku/miki/inxjb3.html|publisher=Daido University|accessdate=6 September 2018|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923212327/http://www.daido-it.ac.jp/~doboku/miki/inxjb3.html|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons|Kansai International Airport}} {{wikivoyage|Kansai International Airport}} * [http://www.kansai-airport.or.jp/en/index.asp KIX operations website in English] * [http://www.kiac.co.jp/en/ KIX corporate website] * [http://www.kald.co.jp/english/eindexframe.html KIX development website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061111075807/http://www.kald.co.jp/english/eindexframe.html |date=2006-11-11 }} * [http://www.nkiac.co.jp/en/company/history/kix/index.html History of KIX] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130319134458/http://www.nkiac.co.jp/en/company/history/kix/index.html |date=2013-03-19 }} * [http://www.focchi.it/projects/kansai-international-airport/ About the project of Kansai International Airport] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927200339/http://www.focchi.it/projects/kansai-international-airport/ |date=2007-09-27 }} * [http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/ed20070810a1.html "Kansai airport faces competition"]—''The Japan Times|Japan Times'' editorial, 10 August 2007 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letališča na Japonskem]] [[Kategorija:Megaprojekti]] [[Kategorija:Umetni otoki]] bsxqjb2k355smhh0lrehtbklfyjgcwx 0 407777 6744933 6486370 2026-08-31T08:44:33Z ~2026-47520-55 265114 dodatki za 2026 6744933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar |image = }} '''Alen Omić''', [[Bosanci|bosansko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[6. maj]] [[1992]], [[Tuzla]], [[Bosna in Hercegovina]]. == Igralna kariera == === Začetki === V BiH je bilo v povojnem obdobju težko najti pravi klub za trening, zato se je kot vrsto njegovih sovrstnikov odpravil v inozemstvo. Prvi postanek je bil pri 14. letih v Črnomlju (v tem letu je zrasel za 12 centimetrov<ref>{{Navedi splet|title = Alen Omić: Slovenija mi je dala vse, tu je moj drugi dom|url = http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/alen-omic-slovenija-mi-je-dala-vse-tu-je-moj-drugi-dom/355344|accessdate = 2015-09-02}}</ref>), od koder se je po enem letu preselil v [[Košarkarski klub Zlatorog|Laško]], ki velja za tradicionalen center dobre slovenske košarke in kjer je pravo priložnost za razvoj dobilo več dobrih mladih košarkašev ([[Boštjan Nachbar]], [[Sani Bečirovič]], [[Goran Jurak]]). V tem obdobju je Omić sprejel tudi slovensko državljanstvo in zatem igral v vseh mladih selekcijah. V Laškem je ostal v letih od 2009 do 2012. === Klubska kariera === [[Union Olimpija]] je odkupila njegovo pogodbo z Laškim in z njim podpisala štiriletno pogodbo. V sezoni 2014/2015 je prišel njegov talent zares do izraza, kar je izkoristila španska Gran Canaria in si zagotovila njegove usluge za naslednji dve sezoni. V Gran Canarii se je znova dokazal. V španskem prvenstvu je bil eden najboljših igralcev lige. V evropskem tekmovanju EuroCup pa se je uvrstil v prvo peterko tekmovanja. V sezoni 2016-17 je igral najprej v Turčiji nato pa se je sredi sezone vrnil v Španijo, in sicer v [[Malaga|Malago]]. S tamkajšnjo Unicajo je aprila 2017 osvojil naslov prvaka v drugem evropskem kakovostnem tekmovanju, Evropokalu. Pri tem je bil v finalnih srečanjih eden najboljših igralcev svojega kluba, izkazal se je predvsem kot odličen skakalec.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/omic-v-malagi-znova-dokazal-da-je-sposoben-igrati-na-najvisji-ravni/419194|title= Omić v Malagi (znova) dokazal, da je sposoben igrati na najvišji ravni|accessdate= 9. april 2017|date= 6. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Omić se je kasneje vedno vračal v Olimpijo, čeprav se je klub kakovostnemu centru večkrat odrekel. Zadnjič je bil med vidnimi domačimi igralci v sezoni 2023/24. V letu 2025 je koristen klubski center v Črni gori, kjer od oktobra 2024 igra za Budučnost. === Reprezentanca === Prvič je za [[Slovenska košarkarska reprezentanca|slovensko člansko reprezentanco]] odigral na [[Svetovno prvenstvo v košarki 2014|Svetovnem prvenstvu 2014]] v Španiji. Na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2015|Evropskem prvenstvu 2015]] je bil eden od nosilcev slovenske igre. V stiski so ga znova poklicali leta 2025. Tudi v letu 2026 ostaja ključni, vztrajni in hvaležni center reprezentance; drugi s slovenskim potnim listom pa si iščejo kariere po svetu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Omić, Alen}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Slovenski košarkarski reprezentanti]] [[Kategorija:Košarkarji Olimpije]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Centri (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Zlatoroga]] rfaba2y4drqbbt8vanu5c8iurexar35 0 408876 6744657 6391272 2026-08-30T14:59:40Z A09 188929 pp lang, -v slovenščini neuveljavljen termin, potrebuje lekturo 6744657 wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[Slika:Greater Iran Map.png|thumb|desno|300px|Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu]] {{Iran}} [[File:Median-empire-600BCE.png|thumb|right|200px|Medijsko cesarstvo (c. 600 pr. n. št.)]] [[File:Achaemenid true extent.png|thumb|right|200px|Ahemenidsko cesarstvo (550 –330 pr. n. št.)]] [[File:ParthianEmpierTrueext.png|thumb|right|200px|Parsko cesarstvo (247 pr. n. št.–224 n. št.)]] [[File:SassanidEmpireTrueExtent.png|thumb|right|200px|Sasanidsko cesarstvo (224–651)]] [[File:SafavidGreenExtent.png|thumb|right|200px|Safavidsko cesarstvo (1501–1722)]] '''Veliki Iran''' ({{jezik-fa|ایران بزرگ|Irān-e Bozorg}} ali {{jezik-fa|ایرانزمین|Irān-zamīn|label=none}}) je naziv za področje z dominantno [[iranska kultura|iransko kulturo]]. Obsega območje [[Iransko višavje|Iranskega višavja]] od [[Kavkaz]]a na zahodu do reke [[Ind]] v današnjem [[Pakistan]]u na vzhodu in tvori zgodovinsko območje [[Iran]]a. Ker je govor o kulturnem in ne o političnem izrazu, pod „Velikim Iranom“ razumemo območje zgodovinsko naseljeno z [[Iranski narodi|iranskimi narodi]] vse od bronaste dobe. Naziv „Iran“ se v geografskem smislu uporablja več tisočletij (glej: [[Terminologija Irana in Perzije]]), medtem ko se v političnem smislu prvič uporablja v dobi [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] (3. st.). V tem času je bil Iran multinacionalna država, ki je politično obsegala Malo Azijo, ne pa področja vzhodno od dveh iranskih puščav. V kulturnem smislu pa je ravno obratno, saj je obsegala tudi iranske narode na vzhodu. == Definicija == Po Richardu Nelsonu Fryeu, Veliki Iran obsega »večino Kavkaza, Afganistana, Pakistana in Srednje Azije, kulturni vpliv pa posega tudi v zahodno Kitajsko in Indijo, ter področja naseljena s semitskimi narodi«. Frye še pravi: »Pod Veliki Iran razumemo vse države v katerih se govori ali se je govorilo iranske jezike, odnosno vsa področja kjer so obstajale multinacionalne iranske države«.<ref>Richard Nelson Frye: „Veliki Iran“ (''Greater Iran''), XI.</ref> Richard Foltz navaja: „Često menijo, da so vsi narodi ''Velikega Irana'' - kulturološkega pojma, ki se razteza od [[Mezopotamija|Mezopotamije]] in Kavkaza do [[Horezm]]a, [[Transoksanija ]], [[Baktrija|Baktrije]], ter vključuje Perzijce, Medijce, Parte, Sogdijance in ostale - bili [[Zaratustrstvo|zoroastrijanci]] v preislamskem času“.<ref>Richard Foltz: „Religije Puta svile: Kopneni promet i kulturna razmjena od antike do 15. stoljeća“ (''Religions of the Silk Road: Overland Trade and Cultural Exchange from Antiquity to the Fifteenth Century''), izdavač: Palgrave Macmillan, 2000., str. 27.</ref> Grki so razlagali, da se je Veliki Iran raztezal do reke Ind.<ref>J. M. Cook: „Uspon Ahemenida i osnivanje njihovog carstva“ (''The Rise of the Achaemenids and Establishment of Their Empire''), Ilya Gershevitch, William Bayne Fisher, J. A. Boyle - ''Cambridge History of Iran'', 2. svezak, str. 250.</ref> Zgodovinarja J. P. Mallory in Douglas Q. Adams trdita, da se je v zahodnem delu Velikega Irana v ahemenidsksem obdobju govorilo severozahodne iranske jezike, na vzhodnem delu pa vzhodnoiranske jezike, ki ustrezajo [[Avesta|Avesti]].<ref>J. P. Mallory i Douglas Q. Adams: „Enciklopedija indoeuropske kulture“ (''Encyclopedia of Indo-European culture''), London i Chicago, izdavač: Fitzroy-Dearborn, 1997., str. 307.</ref> George Lane prav tako navaja, da so Ilkanidi po razpadu [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] postali vladarji Velikega Irana. Judith G. Kolbas trdi, da je Uljayti vladal tem področjem med letoma 1304 in 1317.<ref>Judith G. Kolbas: „Mongoli u Iranu“ (''The Mongols in Iran''), str. 399., citat: „''Uljaytu, vladar Velikog Irana od 1304. do 1317.''“</ref> Glavni viri zgodovinarja Mira Khvanda (ki proučuje [[Timuridsko cesarstvo|timuridsko]] obdobje) definirajo ''Iranšaher'' (Veliki Iran) kot področje med [[Evfrat]]om in [[Amu-Darja|Amu-Darjo]].<ref>Mir Khvand: ''Tārīkh-i rawz̤at al-ṣafā'', Teheran, 1959.</ref> Skozi zgodovino pa vse do današnjega dne, etnična pripadnost nikoli ni bila odločilni kriterij pri določanju meja Velikega Irana. Richard Nelson Frye pravi: »Mnogokrat sem izpostavil, da današnji narodi Srednje Azije, ne glede na to ali govorijo iranske ali turške jezike, imajo eno kulturo, eno religijo, en istem družbenih vrednot, in jih razlikuje samo jezik.« Šele v novejšem času je zahodna kolonialna intervencija povzročil etnične težnje odnosno etnično delitev mej v pokrajinah Velikega Irana. Patrick Clawson omenja, da je pojav etničnega nacionalizma fenomen, ki se je pojavil v 19. st.,<ref>Patrick Clawson: „Vječni Iran“ (''Eternal Iran''), izdavač: Palgrave Macmillan, 2005., str. 23.</ref> in da je Veliki Iran od vedno bil super-država v kulturnem, a ne v političnem smislu. V delu ''Nuzhat al-Qolub'' (نزهه القلوب), srednjeveški geograf [[Hamdolah Mostowfi]] piše: چند شهر است اندر ایران مرتفع تر از همه<br> ''Nekatera mesta Irana so boljša od ostalih,''<br> بهتر و سازنده تر از خوشی آب و هوا<br> ''Ona imajo lepo in ugodno vreme,''<br> گنجه پر گنج در اران صفاهان در عراق<br> ''Bogati [[Gandža (Azerbajdžan)|Gandža]] od [[Aran (Kavkaz)|Arana]], in [[Isfahan]] enako,''<br> در خراسان مرو و طوس در روم باشد اقسرا ''[[Merv]] in [[Tus, Iran|Tus]] v [[Veliki Horasan|Horasanu]], in [[Konje Urgenč]] (Aksara) tudi.'' Geografski pristop ''The Cambridge History of Iran'', opisuje Veliki Iran kot »zgodovinsko in kulturološka entiteta«. ta obsega ozemlja Irana, Afganistana, ter kitajske in bivše sovjetske Srednje Azije.<ref>[http://links.jstor.org/sici?sici=0020-7438%28198908%2921%3A3%3C415%3ATCHOIV%3E2.0.CO%3B2-I ''The Cambridge History of Iran'': „Seleukidsko, partsko i sasanidsko razdoblje“ (''The Seleucid, Parthian and Sasanian Periods''), Ehsan Yarshater, 3. svezak, provjerio: Richard N. Frye, ''International Journal of Middle East Studies'', 21. svezak, 1989., str. 415.]</ref>. == Ozadje == V [[perzijščina|perzijščini]] se Veliki Iran imenuje ''Iranzamin'' (ایرانزمین) kar pomeni „Iranska dežela“. Pojem ''Iranzamin'' je v mitologiji nakazoval na nasprotje ''deželi Turan'', ki se je nahajala v zgornjem delu Srednje Azije.<ref>Dehkhoda: „Dehkhodin rječnik“ - ''Turan''</ref> V predislamskem obdobju so Iranci deželo, ki so ji vladali delili na dva dela; ''Iran'' in ''Aniran''. Pod Iran so spadale vse pokrajine naseljene s starodavnimi iranskimi narodi, in so obsegale mnogo večje področje kot danes. Isto ozemlje (nasprotno Aniranu) velja za jedro zgodnjega Velikega Irana. Kasneje so se meje področja naseljenega z iranskimi narodi menjale, a sta njihov jezik in kultura zadržala dominantni status v večini delov Velikega Irana. Perzijski jezik je bil vodilni jezik v Srednji Aziji in na Kavkazu vse do ruske okupacije. Srednja Azija v kulturnem smislu velja za zibelko modernega perzijskega jezika. Perzijski jezik se je kot glavni uporabljal tudi v iraškem [[Kurdistan]]u vse do britanske okupacije odnosno mandata (1918.-1932.).<ref>[http://www.cogsci.ed.ac.uk/~siamakr/Kurdish/KURDICA/1999/FEB/Iraq-policy.html ''Iraq policy'' (cogsci.ed.ac.uk), 1999.]</ref> Številni vzroki so bili razlog za izgubo srednjeazijskih kanatov: slabljenje Perzije v 17. in 18. st., širjenje [[Ruski imperij|Ruskega]] in [[Britanski imperij|Britanskega imperija]], [[Gulistanski mirovni sporazum]] in pogodba iz Turkmenčaja, po katerih so bili Rusom prepuščeni deli ozemlja, nenadna smrt [[Abbas Mirza|Abasa Mirze]] (1823.), uboj perzijskega velikega [[vezir]]ja (Mirza AbolQasem Qa'im Maqām), itd. Zaradi navedenih dejstev so mnogi kanati na severu začeli izgubljati vero v perzijsko pomoč proti ruski cesarski armadi.<ref>N. T. Homayoun: „Kharazm: Što ja znam o Iranu?“ (''Kharazm: What do I know about Iran?''), 2004., str. 78.</ref> Ruska vojska je okupirala obalo [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] (1849.), [[Taškent]] (1864.), [[Buhara|Buharo]] (1867.), [[Samarkand]] (1868.), ter [[Hiva|Hivo]] in Amu-Darjo (1873.). Citati Patricka Clawsona (Washington Institute for Near East Policy): :''Mnogi Iranci menijo da naravne meje njihovega vpliva segajo preko mej modernega [[Iran]]a. Iran je bil nekoč mnogo večji. [[Portugalska]] vojska je zasedla njegove otoke in pristanišča v 16. in 17. st. V 19. st. je Ruski imperij prevzel od Irana današnjo [[Armenija|Armenijo]], [[Azerbajdžan]] tre dele [[Gruzija|Gruzije]]. Osnovne šole učijo o iranskih koreninah ne samo v mestih kot je [[Baku]], temveč tudi severnih mestih kot je [[Derbent]] v južni [[Rusija|Rusiji]]. Perzijski šah je prenehal z zahtevami delov zahodnega [[Afganistan]]a po Anglo-iranski vojni (1856-1857). Šele 1970 je konzulat ZN končal iranska zahteve za [[Bahrajn]], otokom v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]]. V preteklih stoletjih se je iranska suverenost raztezala tudi preko [[Irak]]a in celo zahodneje. Ko se je zahodni svet vtikal v iransko vmešavanje izven svojih meja, se je iranska vlada opravičevala s tem, da svoj vpliv širi samo na področja, ki jih je nekoč posedovala. Iranska izguba ozemlja v korist tujih sil je žaljiva celo še danes.''<ref>Patrick Clawson: „Vječni Iran“ (''Eternal Iran''), izdavač: Palgrave Macmillan, 2005., str. 9.-10.</ref> :''Današnji Iran je samo ostanek tistega kar je nekoč bil. Na vrhuncu svoje moči so iranski vladarji kontrolirali Irak, Afganistan, zahodni Pakistan, večino Srednje Azije, ter Kavkaz. Mnogi Iranci danes smatrajo ta področja kot del iranske vplivne cone.''<ref>Patrick Clawson: „Vječni Iran“ (''Eternal Iran''), izdavač: Palgrave Macmillan, 2005., str. 30.</ref> :''Od Ahemenidske dobe so Iranci morali braniti svoje geografske meje. Visoke gore in prostranstva Iranske visoke planote niso bila več dovolj za obrambo od ruske armade ali britanske mornarice. V začetku 19. s. so bila ozemlja Azerbajdžana, Armenije, Afganistana in večine Gruzije iranska, ob koncu istega stoletja pa izgubljena kot rezultat evropskih vojnih osvajanj.''<ref>Patrick Clawson: „Vječni Iran“ (''Eternal Iran''), izdavač: Palgrave Macmillan, 2005., str. 31.-32.</ref> == Pokrajine == V srednjem veku sta ozemlje Velikega Irana sestavljala dva dela: Perzijski Irak (zahodni del) in [[Veliki Horasan|Horasan]] (vzhodni del). Črta razdvajanja je potekala v glavnem ob mestih Gorgan in Damagan. Ta delitev je veljala pretežno v času [[Gaznavidsko cesarstvo|Gaznavidov]], [[Seldžuki|Seldžukov]] in Timuridov, o čemer pričajo dela [[Abolfazl Bijaki]]ja (''Tārīkhi Baïhaqī''), [[Al-Gazali]]ja (''Faza'ilul al-anam min rasa'ili hujjat al-Islam''), itd. Pokrajini Transoksanija in Horezm sta bili v glavnem vključeni v vzhodni del (Horasan). === Srednja Azija === [[Datoteka:Mercator 1595.jpg|mini|desno|300px|Zemljevid Gerarda Mercatorja iz 1595, ki kaže področja Srednje Azije]] Po N. T. Homayounu: "Horezm je ena od regij ''Iran-zameena'', odnosno domovina starodavnih Irancev (''Airyanem Vaejah''), po antični knjigi Avesti".<ref>N. T. Homayoun: „Kharazm: Što ja znam o Iranu?“ (''Kharazm: What do I know about Iran?''), 2004., str. 111.</ref> Moderni učenjaki verjamejo, da je Horezm to kar starodavni avestanski teksti imenujejo ''Ariyaneh Waeje'' ali ''Iran vij''.<ref>Bahram Farahvoshi: ''Iranovich'', izdavač: Tehran University Press, 1991., str. 8.</ref> Isti viri navajajo, da je bil Urgench, ki je bil glavno mesto starega Horezma, pravzaprav ''Ourva'' - osma dežela [[Ahura Mazda|Ahure Mazde]], ki je navedena v [[Vendidad]]u, enem od delov Aveste.<ref>Musa Javan: „Društvena povijest antičkog Irana“ (''Tarikh-i Ijtima'i Iran-i Bastan''), 1961., str. 24.</ref> Michael Witzel, raziskovalec indoevropske zgodovine verjame, da je ''Iran vij'' umeščen v današnjem Afganistanu<ref>[http://www.people.fas.harvard.edu/~witzel/AryanHome.pdf Michael Witzel: ''Aryan Home'', Harvard (PDF format)]</ref> oziroma v severnih področjih antičnega Horezma in širšega Horasana. Drugi zgodovinarji, kot Eltona L. Daniel iz Havajske univerze trdi, da Horezm teritorialno najbolj odgovarja področjem, ki so originalna domovina avestanskih narodov<ref>E. Daniel: „Povijest Irana“ (''The History of Iran''), 2001., str. 28.</ref>, medtem ko Dehkhoda navaja, da je Horezm "zibelka arijskih plemen". Današnji Horezm je razdeljen med več držav Srednje Azije. Razširjen preko in izven meja Horezma, je Horasan obsegal področja Srednje Azije od Semnana na vzhodu, preko severnega Afganistana, do podnožja [[Pamir]]ja (antičnega gorovja Imeon). Moderne pokrajine kot so Sandžan v [[Turkmenistan]]u, Razavi Horasan, Severni in Južni Horasan v Iranu, so ostanki starodavnega Horasana. Do 13. st. in mongolske invazije na pokrajino, je bil Horasan kulturna metropola Velikega Irana.<ref>J. Lorentz: „Povijesni rječnik Irana“ (Historical Dictionary of Iran), 1995.</ref> ==== Afganistan ==== Afganistan je bil del Velikega Horasana skupaj s področji okoli [[Merv]]uja in [[Nišapur]]ja, kar v perzijščini pomeni 'vzhodna dežela'<ref>Dehkhoda: ''Dehkhodin rječnik'', izdavač: Tehran University Press, str. 8457.</ref>. V Afganistanu se nahaja Balh, v katerem so živeli številni znameniti perzijski književniki: Rumi, Rabi'a Balhi, Sanai Gaznavi, Džami in Hvaja Abdulah Ansari. Afganistanski jezik Dari je skoraj identičen vzhodnemu dialektu perzijskega jezika. Danes je zelo razširjen v Afganistanu, nekoč pa je bil edini uradni jezik v sasanidskem obdobju. Perzijski vladar Nasrudin-šah je izgubil kontrolo nad Heratom leta 1857, ko so ga zavzeli Britanci. Še vedno mnogi geografski pojmi še danes nosijo perzijske nazive: Gulistan, Šuhada, Badgis, Majmana, Kala in Nav, Murgab, Puli Humri, Mazar-e Šarif, Band-e Amir, Pušt-i Koh, Farjab, Ajristan, Kara Bag, Jovzdžan, Safid, Nuristan, Dih Bala, Hisarak, Nimruz, Nuristan, Pandžšir, Parvan, Samangan, Sar-i Pol, Maidanšar, Zabul. زابل به کابل رسید آن زمان<br> Od Zabula je prišel v Kabul,<br> گرازان و خندان و دل شادمان<br> Ponosen, radosten in vesel.<br> (''[[Firdusi]] - [[Šahname]]'') ====Tadžikistan ==== Državna himna Tadžikistana ''Surudi Milli'' govori o perzijsko-tadžiški identiteti, ki je doživela preporod po razpadu SSSR. Tadžiški jezik je skoraj identičen perzijščini, večina mest v Tadžikistanu nosi perzijske nazive: [[Dušanbe]], Isfara (Esfarayen), Rašt, Garm, Murgab, Vadat, Zarafšan, Šurab, Koljab, itd.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranica.com/newsite/articles/ot_grp8/ot_kulab_20050727.html |title=Enciklopedija Iranica: Kulab |accessdate=2015-09-26 |archive-date=2009-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090129190507/http://www.iranica.com/newsite/articles/ot_grp8/ot_kulab_20050727.html |url-status=dead }}</ref> ==== Turkmenistan ===== Moderni Turkmenistan ([[Nisa, Turkmenistan|Nisa]]) je domovina iranske dinastije Arsakidov, ki so ustanovili mogočno [[Partsko cesarstvo|Partsko]] ali Arsakidsko cesarstvo. [[Merv]] je postal glavno mesto kalifa Al-Mamuna (napol Perzijca), ki je premestil metropolo v področje slabšega arabskega vpliva. Ime turkmenskega glavnega mesta [[Ašhabad]] ima korenine v perzijskem imenu ''Ashk Abad'' ('Aškovo mesto', po poglavarju dinastije Arsakidov). Turkmenistan je skupaj z današnjim Iranom, Afganistanom in Uzbekistanom nekoč bil del ''Airjanem Vaejaha'' ('prostor arijskih narodov' po Avesti). ==== Uzbekistan ==== V današnjem Uzbekistanu se nahajajo mnoga znamenita mesta kot so [[Buhara]], [[Samarkand]] (prvotno Afrasiab), [[Šahrisabz]], Andidžan, [[Hiva]], Navā'i, Širin, Tirmez i Zarafšan. Številni učenjaki trdijo, da so navedena mesta zibelka modernega perzijskega jezika. Iranska dinastija Samanidov, ki je trdila da je po poreklu od Sasanidov, je v Uzbekistanu imela glavno mesto. ای بخارا شاد باش و دیر زی<br> Oj [[Buhara]]! Radostna bodi in dolgo živi!<br> شاه زی تو میهمان آید همی<br> Tvoj kralj ti prihaja v goste.<br> (''[[Rudaki]]'') ==== Zahodna Kitajska ==== Avtonomna pokrajina Tashkurgan-Tadžik na skrajnem zahodu Kitajske je zatočišče perzijske manjšine in njihove kulture. Poleg navedene pokrajine, ''Iranski kulturološki kontinent'' obsega še [[Kašgar]], Jarkand, Hotan in Turfan, ki so zelo vezani na iransko zgodovino.<ref>Zamir Sa'dollah Zadeh: ''Perzijski jezik u pokrajini [[Šindžjang]]'' (''Persian language in Xinjiang''), urednik: Hamid Yazdan Parast</ref> === Kurdistan === Kurdistan je kulturološko in zgodovinsko del Velikega Irana več kot 2500 let. Kurdi govorijo severozahodni iranski jezik znan kot kurdski jezik, ter predstavljajo večino populacije v regiji, ki vsebuje tudi arabsko, armensko, ajsorsko, azersko, židovsko, osetsko in turkijske manjšine. Večina prebivalcev regije so muslimani, obstaja pa tudi pomembno število jezidov, jarsanov, alevitov, kristjanov, kurdskih židov, mandaistov in zoroastrijcev. === Zahodni Pakistan === Zahodne pokrajine modernega Pakistana, kot so Severozahodna mejna provinca in [[Beludžistan]], so naseljene v glavnem z iranskimi narodi [[Paštuni]] in [[Beludži]], ki sestavljajo večino lokalne populacije. Paštuni in Beludži so najvzhodnejša iranska plemena, področje na katerem živijo je mejni del Iranske visoke planote na vzhodu. === Kavkaz === Področja severnog Kavkaza kot so [[Dagestan]], [[Čečenija]], [[Severna Osetija]], [[Kabardsko-Balkarska]] in številna druga, so bila del Irana vse dokler jih v 18. in 19. stoletju ni okupiral [[Ruski imperij]]. Močan vpliv perzijske kulture se lahko občuti vse do [[Tatarstan]]a v srednji Rusiji. Primeri [[Iranska arhitektura|iranske arhitekture]] v mnogih kavkaškim področjih kot je sasanidska trdnjava v Derbentu priča o velikem strateškem pomenu za Perzijce, ki so dominirali v regiji do prihoda Rusov. Kljub dvestoletni ruski dominaciji, so v velikem delu Kavkaza obdržali številne primere iranske tradicije kot je proslava [[Novruz]]a (iransko novo leto).<ref>Enciklopedija Iranica: „Kavkaški Iran“, str. 84.-96.</ref> ==== Južni Kavkaz ==== V skladu z Gulistanskim sporazumom se je, Iran obvezal Rusom predati vsa področja južnega Kavkaza, to je kanate Baku, Širvan, Karabah, Gandža, Šaki, Kuba ter dele Tališa. Derbent (Darband). Ti kanati so del modernega [[Azerbajdžan]]a. Samo 15 let kasneje, v skladu s Turkmenčajskim sporazumom, je bil Iran prisiljen predati tudi [[Nahičevan]] ter dele Mugana in [[Erevan]]a, ki so danes sestavni del Azerbajdžana in Armenije. Številna področja in naselja v tej regiji še danes nosijo perzijska imena ali imena, ki izvirajo iz iranskih jezikov. ====Armenija ==== [[Armenija]] je bila provinca številnih perzijskih cesarstev že od ahemenidske dobe dalje in bila stoletja pod direktnim vplivom perzijske kulture. Zgodovinsko je naseljena z iranskimi narodi, ki so se mešali s kavkaškimi. Zaradi številnih političnih preobratov med Perzijci in Rimljani odnosno Bizantinci, je Armenija postala združba prepletenih lokalnih kultur, iranskih socialnih in političnih struktur, ter helenistične in krščanske tradicije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranica.com/newsite/articles/sup/Persians_Armenia.html |title=Perzijci u Armeniji (enciklopedija Iranica) |accessdate=2015-09-26 |archive-date=2009-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090129194907/http://www.iranica.com/newsite/articles/sup/Persians_Armenia.html |url-status=dead }}</ref><ref>[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+am0013) Perzijska Armenija]</ref> Zaradi močnega vpliva Zahoda in Rusije, je Armenija kljub stoletni neodvisnosti, asimilirala številne tuje kulture, tudi evropsko in libanonsko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranchamber.com/people/armenians_in_iran2.php |title=Armenci u Iranu (Iran Chamber) |accessdate=2015-09-26 |archive-date=2006-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060615070031/http://www.iranchamber.com/people/armenians_in_iran2.php |url-status=dead }}</ref> Moderni Iran ima še danes relativno veliko armensko manjšino, ki šteje 300.000 ljudi in je pustila sledi v iranski zgodovini (npr. [[stolnica Vank]] v [[Isfahan]]u). ==== Nahičevan ==== V zgodnji antiki je Narsih Perzijski zgradil obrambne strukture v pokrajini Nahičevan. Kasneje so mnogi perzijski pisci in intelektualci iz [[Kadžarsko cesarstvo|kadžarskega]] obdobja živeli na tem področju, ki je v začetku 19. stoletja pripadlo Ruskemu cesarstvu. که تا جایگه یافتی نخچوان<br> ''Oj Nahičevan, spoštujem tvoje dosežke,''<br> بدین شاه شد بخت پیرت جوان<br> ''S tem kraljem boš ostal srečen.''<br> (''[[Nizami]]'') ==== Gruzija ==== [[Slika:Georgian prince by Reza Abbasi.jpg|thumb|desno|150px|Princ Mohamed Beik iz Gruzije (1620), naslikal Reza Abasi, 1620; danes v berlinskem muzeju ''Für Islamische Kunst'']] [[Gruzija]] ali ''Gorjestan'' je bila perzijska provinca v sasanidskem obdobju, v času vladavine Hormizda IV. V safavidskem obdobju je bila zelo kulturo povezana z Iranom; perzijski jezik je postal uradni jezik v Gruziji v času vladavine šaha Tahmaspa in Alah Verdi-hana, ki je pripadal gruzijski eliti v safavidski vladi in ima v Isfahanu tudi spomenik. Iranski premier Amin al-Sultan je imel očeta Gruzijca.<ref>Patrick Clawson: „Vječni Iran“ (''Eternal Iran''), izdavač: Palgrave Macmillan, 2005., str. 168.</ref> Gruzija je bila ponovno ena od perzijskih provinc od 1629 do 1762, ko je pripadla Rusiji. Proiransko je bil posebej nastrojen južni del Gruzije, njen severni del pa se je bolj naslanjal na rusko pomoč iz severa. Na mesto ''Teflis'' (gruzijsko [[Tbilisi]]) so Perzijci pustili močan kulturni pečat, nekaj časa je bil celo začasna rezidenca kadžarskih naslednikov princa Abasa Mirze. Ker Perzija ni več mogla parirati Rusom v Gruziji, se je uradno odrekla gruzijskega ozemlja v skladu z Gulistanskim in Turkmenčajskem sporazumom. Iran se je odrekel vseh mest in vasi v Gruziji, tudi regij ob črnomorski obali, kot so Megrelija, Abhazija, Imeretija in Gurija. === Irak === [[Irak]] je bil provinca številnih Perzijskih cesarstev od ahemenidske dobe dalje in bil pod močnim vplivom perzijske kulture. Mezopotamsko mesto [[Babilon]] je bilo eno od najpomembnejših mest Ahemenidskega cesarstva, bližnji [[Ktezifon]] pa je bil eno od glavnih mest Sasanidskega cesarstva. Danes številna iraška mesta in province nosijo perzijska imena ([[Al-Anbara]] ali [[Bagdad]]). Ostali primeri so Nokrad (arabsko ''Al-Haditha''), Suristan ([[Kufa]]), Šahrban (''Miqdadiya''), Arvandrud ([[Šat el Arab]]) in Ašeb (''Imadija'').<ref>M. Mohammadi Malayeri: ''Del-e Iranshahr'', 2. svezak, Teheran, 1996.</ref> Patrick Clawson trdi: :»Arabski nacionalisti poskušajo razširiti sedanjost v preteklost, a je to izkrivljanje resnice. Iranski teritorij je nekoč obsegal teritorij današnjega Iraka. Prvo sasanidsko glavno mesto je bilo Ktezifon, 33 km jugovzhodno od Bagdada.«<ref>Patrick Clawson: ''Vječni Iran'' (''Eternal Iran''), izdavač: Palgrave Macmillan, 2005.</ref> Celo po arabizaciji Iraka v času islamskega osvajanja v 7. stoletju, se je perzijski vpliv zadržal še stoletja kasneje. Slavni perzijski šiitski kleriki so pokopani v Nadžafu in Karbali. Področje Iraka v 17. stoletju je izgubila perzijska dinastija Safavidov v korist Osmanskega cesarstva. == Galerija zemljevidov == <gallery> File:Map of the Achaemenid Empire.jpg|Ahemenidsko cesarstvo iz okoli 500. pr. n. št. Slika:Sassanid Empire 226 - 651 (AD).GIF|Sasanidsko cesarstvo Slika:1753vaugondy.jpg|Zemljevid iz 1753. (Robert de Vaugondy) Slika:Iran e Bozorg2.jpg|Zemljevid Srednje Azije iz 1719. Slika:Matthaus 1598.jpg|Nemški zemljevid iz 1598. Slika:Map Safavid persia.png|Safavidsko cesarstvo Slika:Hondius 1610.jpg|Zemljevid nizozemskega geografa Jodocusa Hondiusa iz 1610, ki vključuje Baktrijo in Gruzijo Slika:Persia1808.JPG|Britanski zemljevid Perzije iz 1808. </gallery> == Mednarodni sporazumi == * 1639 - Pogodba Zuhab - Iran uradno preda Bagdad in ozemlje sodobnega Iraka v roke Otomanskega cesarstva. * 1813 - Gulistanska pogodba - Iran se odreče večjim območjem po vsem Kavkazu. * 1828 - Pogodba Turkmenchay - Rusija si prisvaji Kavkaz (podpisal Fath Ali Shah). * 1857 - Pariška pogodba - Iran izgubi Herat in območja Afganistana v korist Združenega kraljestva v zameno za južna pristanišča (podpisal Naseredin šah). * 1881 - Pogodba Ahal - Iran se odreče Mervu in delov Horeza v zameno za jamstva za varnost Rusije (podpisal Naseredin šah). * 1893 - Iran prepušča Rusiji dodatna območja ob reki Atrek (podpisala generala Boutsoff in Mirza Ali Asghar Amin Al-Sultan). * 1907 - Perzija naj bi bila razdeljen na tri ločena področja. * 1970 - Iran se odreče Bahrajnu v korist Združenega kraljestva v zameno za otoke Veliki in Mali Tunbs in Abu Musa v Perzijskem zalivu == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * [http://www.azargoshnasp.net/Iran/ethnicidentityinIranfrye.pdf Richard Nelson Frye: Ethnical identity in Iran], 2002., str. 82. * [http://www.college.columbia.edu/cct/nov03/features5.php Iranski kulturni kontinent] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060509130141/http://www.college.columbia.edu/cct/nov03/features5.php |date=2006-05-09 }} (''Columbia College Today'') == Zunanje povezave == === Angleščina === * [http://www.marzeporgohar.org/index.php?l=1&cat=22&scat=&artid=670 Međunarodni sporazumi i zemljovid Velikog Irana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210310125721/http://marzeporgohar.net/fa/ |date=2021-03-10 }} * [http://www.iranian.com/Kasraie/2005/February/Iran/ Veliki Iran (Iranian.com)] * [http://www.iranian.com/Letters/2000/August/chinese.html Perzijanci u Kini] * [http://www.iranian.com/History/2000/August/China/ Piruz u Kini] === Perzijščina === * [http://iranema-online.org/talk/files/003855.php Intervju: ''Iran e Bozrorg'' (rasprava)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071025200831/http://iranema-online.org/talk/files/003855.php |date=2007-10-25 }} [http://www.peikekhabari.com/A-Panahandeh5.htm (2)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928220505/http://www.peikekhabari.com/A-Panahandeh5.htm |date=2007-09-28 }} [http://www.savepasargad.com/1.Far/News/niasara2.htm (3)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120717211319/http://www.savepasargad.com/1.Far/News/niasara2.htm |date=2012-07-17 }} [[Kategorija:Geografija Irana]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Iranska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Afganistana]] [[Kategorija:Zgodovina Iraka]] [[Kategorija:Zgodovina Tadžikistana]] [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] e1gh2ug1glssbkuanqez5uehlmvyjyl 0 410617 6744984 6743505 2026-08-31T10:35:34Z Cloudymeatballxxx 265119 Dodajanje učiteljev 6744984 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Irena Rustja * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * Helena Vuskanović * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 050mhxm73ges42kfzgwibr22fgu9u7b 6744993 6744984 2026-08-31T11:01:21Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6744984|6744984]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Cloudymeatballxxx|Cloudymeatballxxx]] ([[User talk:Cloudymeatballxxx|pogovor]]) - ni kar za vsakega učitelja 6744993 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] g66nhny8t098mg4wk9i8mydna2eml6y 0 410931 6744889 6743494 2026-08-31T06:22:53Z ~2026-47111-55 265108 tehnični popravek 6744889 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mofette-Soos.JPG|sličica|desno|Mofete v krajinskem parku [[Soos]] na [[Češka|Češkem]]]] [[Slika:Laacher See, Mofetten.jpg|sličica|desno|Mofete v [[Laacher See]]ju, [[Porenje - Pfalška]], [[Nemčija]]]] '''Mofeta''' je naravni pojav izhajanja hladnega plina, pri katerem iz Zemljine notranjosti na površje izhaja pretežno ogljikov dioksid (CO₂). Plin izvira iz globljih delov Zemlje in na površje prehaja po prelomih ter drugih tektonsko oslabljenih območjih. Mofete se najpogosteje pojavljajo na območjih z nekdanjo ali še prisotno tektonsko in vulkansko dejavnostjo. [[Ogljikov dioksid]], ki izhaja iz mofet, je geogenega izvora, brez vonja, brez barve in težji od zraka, zato se lahko ob brezvetrju kopiči pri tleh. Izhajanje je lahko točkovno ali difuzno. Kadar plin prehaja skozi vodo, nastajajo mehurčki, na suhih površinah pa izhaja neposredno iz tal. Dolgotrajno izhajanje CO₂ vpliva na lastnosti tal, njihovo kemijsko sestavo, mikrobiološke združbe, rastlinstvo in lokalne življenjske razmere.<ref>Maček I, Vodnik D, Pfanz H, Low-Décaire E, Dumbrell AJ. 2016. Locally extreme environments as natural long-term experiments in ecology. V: Dumbrel AJ, Kordas R, Woodward G (ured.). ''Large-scale ecology: model systems to global perspectives''. 1st ed. London; New York: Elsevier: Academic Press, 283-323. Advances in Ecological Research, 55 <nowiki>ISBN 978-0-08-100935-2</nowiki>. ISSN 0065-2504. DOI: [https://dx.doi.org/10.1016/bs.aecr.2016.08.001 10.1016/bs.aecr.2016.08.001]. </ref> V [[Slovenija|Sloveniji]] se mofete pojavljajo predvsem v severovzhodnem delu države na območju [[Gornja Radgona|Gornje Radgone]] in [[Radenci|Radencev]]. Njihov nastanek ni povezan z vulkansko dejavnostjo, temveč z globokimi tektonskimi prelomi Panonskega bazena. Geokemične in izotopske raziskave kažejo, da ogljikov dioksid izvira iz [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]]. == Mofete v Evropi == V [[Evropa|Evropi]] je znanih več mofet: * [[Slovenija]]: [[Mofete Strmec]], [[Stavešinske slepice]], [[Mofete Rihtarovci]], Mofeta [[Polička slatina]], Mofeta Lokavska slatina, [[Ledava pri Nuskovi]]<ref name="Proteus">{{navedi revijo |last1=Rman |first1=Nina |last2=Žvab Rožič |first2=Petra |year=2014 |title=Naravni pojavi plinov v Sloveniji |journal=Proteus : mesečnik za poljudno naravoslovje |volume=77 |issue=1 |pages=20-27 |publisher=Prirodoslovno društvo Slovenije |doi= |url= |accessdate= }}</ref> * [[Nemčija]]: [[Laacher See]], [[Vulkaneifel]], [[Bad Pyrmont]], [[Eyach]]. * [[Češka]]: krajinski park [[Soos]]. * [[Italija]]: [[Pasja jama]] pri [[Neapelj|Neaplju]] * [[Grčija]]: na polotoku [[Methana]], na otokih [[Milos]] in [[Santorini]] ter v hirmotermičnem kraterju Stefanos na otoku [[Nisyros]] ==Sklici== {{Refsez}} {{normativna kontrola}} {{geol-stub}} [[Kategorija:Vulkanologija]] 2sav5cua5iipihg8kizjffl7pd0rjqd 0 418851 6744981 6254019 2026-08-31T10:34:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744981 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | | Name = Piano Man: The Very Best of Billy Joel | Type = [[kompilacijski album]] | Artist = [[Billy Joel]] | Cover = Billy-joel-piano-man-the-very-best-of.jpg | Released = [[15. november]] [[2004]] | Recorded = [[1971]]-[[1993]] | Studio = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Length = 79:43 | Label = [[Columbia Records]] | Producer = | Last album = ''[[The Essential Billy Joel]]'' <br /> (2001) | This album = '''''Piano Man: The Very Best of Billy Joel''''' <br /> (2004) | Next album = ''[[My Lives]]'' <br /> (2005) }} {{Ocene albuma |rev1 = [[AllMusic]] |rev1score = {{Rating|4|5}}<ref name="erlewinejoel">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/piano-man-the-very-best-of-billy-joel-mw0000190391|title=Billy Joel: Piano Man: The Very Best of Billy Joel|author=Monger, James Christopher|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. maj 2016}}</ref> }} '''''Piano Man: The Very Best of Billy Joel''''' je [[kompilacijski album]] [[Billy Joel|Billyja Joela]], ki je izšel pri založbi [[Columbia Records]], 15. novembra 2004, ponovno in skupaj z DVD-jem pa je izšel 10. julija 2006. Zgoščenka vsebuje 18 največjih Joelovih hitov, DVD pa vsebuje 10 videospotov.<ref name="erlewinejoel"/> ==Seznam skladb== Vse skladbe je napisal [[Billy Joel]]. {{Track listing | extra_column = Originalni album | title1 = Tell Her About It | extra1 = ''[[An Innocent Man]]'', 1983 | length1 = 3:50 | title2 = Uptown Girl | extra2 = ''An Innocent Man'' | length2 = 3:15 | title3 = Piano Man | extra3 = ''[[Piano Man (album)|Piano Man]]'', 1973 | note3 = radijska verzija | length3 = 4:34 | title4 = New York State of Mind | extra4 = ''[[Turnstiles (album)|Turnstiles]]'', 1976 | length4 = 6:02 | title5 = The River of Dreams | extra5 = ''[[River of Dreams]]'', 1993 | length5 = 4:05 | title6 = It's Still Rock and Roll to Me | extra6 = ''[[Glass Houses]]'', 1980 | length6 = 2:55 | title7 = [[We Didn't Start the Fire]] | extra7 = ''[[Storm Front (album)|Storm Front]]'', 1989 | length7 = 4:28 | title8 = Goodnight Saigon | extra8 = ''[[The Nylon Curtain]]'', 1982 | length8 = 7:01 | title9 = My Life | note9 = radijska verzija | extra9 = ''[[52nd Street (album)|52nd Street]]'', 1978 | length9 = 3:51 | title10 = She's Always a Woman | extra10 = ''[[The Stranger (album)|The Stranger]]'', 1977 | length10 = 3:20 | title11 = She's Got a Way | note11 = v živo | extra11 = ''[[Songs in the Attic]]'', 1981; prvotno z albuma ''[[Cold Spring Harbor (album)|Cold Spring Harbor]]'', 1971 | length11 = 2:59 | title12 = Scenes from an Italian Restaurant | extra12 = ''The Stranger'' | length12 = 7:33 | title13 = An Innocent Man | extra13 = ''An Innocent Man'' | length13 = 5:18 | title14 = Movin' Out (Anthony's Song) | extra14 = ''The Stranger'' | length14 = 3:29 | title15 = Only the Good Die Young | extra15 = ''The Stranger'' | length15 = 3:53 | title16 = All About Soul | note16 = radijska verzija | extra16 = ''River of Dreams'' | length16 = 4:17 | title17 = Honesty | extra17 = ''52nd Street'' | length17 = 3:49 | title18 = Just the Way You Are | note18 = radijska verzija | extra18 = ''The Stranger'' | length18 = 3:20 }} ===Avstralska verzija=== {{Track listing | extra_column = Originalni album | title1 = Tell Her About It | extra1 = ''An Innocent Man'' | length1 = 3:50 | title2 = Uptown Girl | extra2 = ''An Innocent Man'' | length2 = 3:15 | title3 = Don't Ask Me Why | extra3 = ''Glass Houses'' | length3 = 2:56 | title4 = Piano Man | extra4 = ''Piano Man'' | length4 = 4:34 | title5 = New York State of Mind | extra5 = ''Turnstiles'' | length5 = 6:02 | title6 = The River of Dreams | extra6 = ''River of Dreams'' | length6 = 4:05 | title7 = It's Still Rock and Roll to Me | extra7 = ''Glass Houses'' | length7 = 2:55 | title8 = We Didn't Start the Fire | extra8 = ''Storm Front'' | length8 = 4:29 | title9 = Goodnight Saigon | extra9 = ''The Nylon Curtain'' | length9 = 7:01 | title10 = My Life | note10 = radijska verzija | extra10 = ''52nd Street'' | length10 = 3:51 | title11 = She's Always a Woman | extra11 = ''The Stranger'' | length11 = 3:20 | title12 = She's Got a Way | note12 = v živo | extra12 = ''Songs in the Attic''; prvotno z albuma ''Cold Spring Harbor'' | length12 = 2:59 | title13 = Scandinavian Skies | extra13 = ''The Nylon Curtain'' | length13 = 5:57 | title14 = An Innocent Man | extra14 = ''An Innocent Man'' | length14 = 5:18 | title15 = Movin' Out (Anthony's Song) | extra15 = ''The Stranger'' | length15 = 3:29 | title16 = Only the Good Die Young | extra16 = ''The Stranger'' | length16 = 3:53 | title17 = All About Soul | note17 = radijska verzija | extra17 = ''River of Dreams'' | length17 = 4:17 | title18 = Honesty | extra18 = ''52nd Street'' | length18 = 3:49 | title19 = Just the Way You Are | extra19 = ''The Stranger'' | length19 = 3:20 }} ===DVD=== #»Tell Her About It« #»Uptown Girl« #»Sior Popel« #»Piano Man« (v živo) #»New York State of Mind« (v živo) #»The River of Dreams« #»It's Still Rock and Roll to Me« #»We Didn't Start the Fire« #»Goodnight Saigon« (v živo) #»My Life« #»All About Soul« (v živo) ==Lestvice== {|class="wikitable sortable" border="1" !scope="col"|Lestvica (2004) !scope="col"|Mesto |- |German Albums Chart<ref>{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/JOEL%2CBILLY/?type=longplay|title=Chartverfolgung / JOEL,BILLY / Longplay|work=Music Line|publisher=Media Control Charts|accessdate=24. maj 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304055343/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/JOEL,BILLY/?type=longplay|url-status=dead}}</ref> |style="text-align:center;"|93 |- !scope="col"|Lestvica (2005) !scope="col"|Mesto |- |Japanese Top 30 Albums<ref>http://www.oricon.co.jp/search/result.php?kbn=ja&types=rnk&year=2005&month=1&week=4&submit5.x=20&submit5.y=6</ref> |style="text-align:center;"|17 |- |Japanese (International Albums Chart)<ref>http://translate.google.com/translate?hl=en&sl=ja&tl=en&u=http%3A%2F%2Fwww.oricon.co.jp%2Fsearch%2Fresult.php%3Fkbn%3Dja%26types%3Drnk%26year%3D2005%26month%3D1%26week%3D4%26submit5.x%3D4%26submit5.y%3D12&sandbox=1</ref> |style="text-align:center;"|5 |- !scope="col"|Lestvica (2006) !scope="col"|Mesto |- |Australian Top 50 Albums<ref>{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=Piano+Man+%2D+The+Very+Best+Of&cat=a|title=Billy Joel – ''Piano Man – The Very Best of'' (Album)|work=Australian Charts |publisher=Hung Medien |format=ASP |accessdate=24. maj 2016}}</ref> |style="text-align:center;"|14 |- |Austrian Top 75 Albums<ref>{{navedi splet|url=http://austriancharts.at/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=Piano+Man+%2D+The+Very+Best+Of&cat=a |title=Billy Joel – ''Piano Man – The Very Best of'' (Album)|work=Austrian Charts|publisher=Hung Medien|format=ASP|accessdate=24. maj 2016}}</ref> |style="text-align:center;"|15 |- |Irish Top 75 Albums<ref>{{navedi splet|url=http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240002&arch=t&lyr=2006&year=2006&week=30|title=Top 75 Artist Album, Week Ending July 27, 2006|work=GfK Chart-Track|format=JSP|accessdate=24. maj 2016|archive-date=2017-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170210175907/http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240002&arch=t&lyr=2006&year=2006&week=30|url-status=dead}}</ref> |style="text-align:center;"|1 |- |New Zealand Top 40 Albums<ref>{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=Piano+Man+%2D+The+Very+Best+Of&cat=a|title=Billy Joel – ''Piano Man – The Very Best of'' (Album)|work=New Zealand Charts|publisher=Hung Medien|format=ASP|accessdate=24. maj 2016|archive-date=2017-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170520192138/http://www.charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=Piano+Man+%2D+The+Very+Best+Of&cat=a|url-status=dead}}</ref> |style="text-align:center;"|13 |- !scope="col"|Lestvica (2010) !scope="col"|Mesto |- |UK Albums Chart<ref>{{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/archive-chart/_/3/2010-06-26/|title=Chart Archive: Top 40 Official UK Albums Archive – June 26th, 2010|work=The Official Charts Company|accessdate=24. maj 2016}}</ref> |style="text-align:center;"|7 |- |} === Certifikati === {| class="wikitable" style="text-align:center;" !Regija !Certifikat !Prodaja |- |align="left"|Argentina (CAPIF)<ref>{{navedi splet|url=http://www.capif.org.ar/Default.asp?PerDesde_MM=0&PerDesde_AA=0&PerHasta_MM=0&PerHasta_AA=0&interprete=Billy+Joel&album=Piano+Man%3A+The+Very+Best+of&LanDesde_MM=0&LanDesde_AA=0&LanHasta_MM=0&LanHasta_AA=0&Galardon=O&Tipo=1&ACCION2=+Buscar+&ACCION=Buscar&CO=5&CODOP=ESOP|title=Argentinian album certifications – Billy Joel – Piano Man: The Very Best of|publisher=|work=capif.org.ar|accessdate=24. maj 2016}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |Zlat |20,000 |- |align="left"|Avstralija (ARIA)<ref>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/ARIACharts-Accreditations-2006Albums.htm|title=ARIA Charts – Accreditations – 2006 Albums|publisher=|work=aria.com|accessdate=24. maj 2016}}</ref> |2x platinast |140,000 |- |align="left"|Irska (IRMA)<ref>{{navedi splet|url=http://www.irishcharts.ie/awards/index.htm|title=Irish album certifications – Billy Joel – Piano Man: The Very Best of Billy Joel|publisher=|work=irishcharts.ie|accessdate=24. maj 2016|archive-date=2012-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208043010/http://www.irishcharts.ie/awards/index.htm|url-status=dead}}</ref> |3x platinast |45,000 |- |align="left"|Japonska (RIAJ)<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/f/data/cert/gd.html|title=Japanese album certifications – Billy Joel – Piano Man: The Very Best of Billy Joel|publisher=|work=riaj.or.jp|accessdate=24. maj 2016}}</ref> |Zlat |100,000 |- |align="left"|Mehika (AMPROFON)<ref>{{navedi splet|url=http://www.amprofon.com.mx/certificaciones-amprofon.php?key=Billy+Joel&action=Buscar&anio=&disquera=&tipoAlbum=&tipoCertificacion=|title=Certificaciones – Billy Joel|publisher=|work=amprofon.com.mx|accessdate=24. maj 2016}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |Zlat |50,000 |- |align="left"|Združeno kraljestvo (BPI)<ref>{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/certified-awards/search.aspx|title=British album certifications – Billy Joel – Piano Man: The Very Best of Billy Joel|publisher=|work=bpi.co.uk|accessdate=24. maj 2016|archive-date=2017-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170801142929/http://www.bpi.co.uk/certified-awards/Search.aspx|url-status=dead}}</ref> |3x platinast |900,000 {{col-end}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Billy Joel}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi Billyja Joela]] [[Kategorija:Albumi leta 2004]] [[Kategorija:Kompilacijski albumi]] [[Kategorija:Albumi založbe Columbia Records]] cujl0ymwn5idgxdhhrht50xdn3g5sp7 0 423678 6744900 6744537 2026-08-31T07:09:26Z Upwinxp 126544 preimenovana slika 6744900 wikitext text/x-wiki '''[[Lezbijka|Lezbijke]], [[Gej|geji]], [[Biseksualnost|biseksualne]], [[Transspolnost|transspolne]]''' ter ostale [[Cisspolnost|necis-]] ali [[Neheteroseksualnost|neheteroseksualne]] osebe ('''[[LGBT|LGBT+]]''') se lahko v [[Sloveniji]] soočajo z določenimi izzivi, s katerimi se ostali prebivalci, ki niso del [[Skupnost LGBT|skupnosti LGBT+]], ne srečujejo. Čeprav je diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti v Sloveniji dandanes še moč čutiti, so se zakoni, ki obravnavajo pravice državljank in državljanov iz skupnosti LGBT+, skozi čas precej razvili. Prav tako se je izboljšalo javno mnenje glede [[pravice LGBT|njihovih pravic]]. == Zgodovina LGBT+ na Slovenskem == === Pred osamosvojitvijo === Zaradi [[Katolištvo|katoliškega]] [[Cerkveno pravo|cerkvenega prava]] so bila homoseksualna razmerja v preteklosti na Slovenskem ilegalna in pogosto so terjala hude kazni, med drugim tudi prisilno delo ali celo usmrtitev vpletenih. Prvi dokumentiran primer sojenja homoseksualcem izhaja z deželskega sodišča [[Hrastovec v Slovenskih goricah|Hrastovec]] na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]], kjer sta maja leta 1749 bila obsojena [[Peter Vombek]] in [[Anton Gabrovec]], oba iz [[Vinička vas|Viničke vasi]] v [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], ker ju je sovaščan ovadil zaradi njunih večkratnih neprikritih spolnih odnosov, ki so bili posledica kroničnega pijančevanja. Zanimivo je dejstvo, da je sodba potekala v nemščini in tudi slovenščini s sodnim tolmačem, kar za tiste čase ni bilo običajno. Sodnik [[Johann Adam Mannhardt]] je zaradi olajševalnih okoliščin (vpliva alkohola) predlagal milejšo kazen, kot sta jo predvidevali deželno in cerkveno pravo, in sicer je namesto usmrtitve predlagal izgon iz [[Štajerska (vojvodina)|dežele Štajerske]] in deset let prisilnega dela. Deželna kneginja [[Marija Terezija]] se z njegovim predlogom, ki ga je nanjo naslovil, ni strinjala, zato je lastnoročno izdala ukaz usmrtitve Vombka in Gabrovca zaradi "nečistovanja proti naravi in Bogu".<ref>{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk: Prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem|last=Mozetič|first=Brane|publisher=Založba Škuc|year=2014|isbn=978-961-6751-95-7|location=Ljubljana|page=11–20|cobiss=278047744}}</ref> Prvo zabeleženo pričevanje lezbične tematike v slovenski poeziji najdemo v pesniški zbirki [[Ljudmila Poljanec|Ljudmile Poljanec]] z naslovom ''Poezije'', v razdelku ''Ob Adriji'', ki zajema deset pesmi in pa cikel ''Baronesi Sonji''. Te vsebine je pokazala kolegu [[Anton Aškerc|Antonu Aškrcu]], ki je do nje gojil poseben odnos in jo celo poskusil zasnubiti. Lezbične vsebine so ga tako zelo šokirale, da je celo v enem od svojih zapisov dejal: "Kako se morete zaljubiti v žensko, meni pa moški nikoli niso všeč!"<ref>{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk: Prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem|last=Mozetič|first=Brane|publisher=Založba Škuc|year=2014|isbn=978-961-6751-95-7|location=Ljubljana|page=21–25|cobiss=278047744}}</ref> 8. junija 1921 je bil za [[Župan Ljubljane|ljubljanskega župana]] izvoljen [[Anton Pesek]], povezan s stranko [[Narodna socialistična stranka|NSS]]. Na njegovem hrbtu se je odigral politični boj med strankama [[Jugoslovanska demokratska stranka|JDS]] in NSS, ki sta bili obe liberalno usmerjeni in sta se tako potegovali za glasove iste baze volivcev. JDS je v svojem časniku [[Jutro (1920–1945)|''Jutro'']] še pred volitvami objavila novice o domnevnih finančnih zlorabah Peska, na kar se je slednji hitro odzval in vseeno na volitvah zmagal s podporo mestnega sveta (socialistov, klerikalcev, komunistov in socialnih demokratov). Njegovi izvolitvi bi morala slediti še formalna potrditev mandata s strani kralja, vendar se je v [[Beograd|Beogradu]] stvar zapletla. Notranji minister Pribčević, ki bi moral Peskovo izvolitev dati v potrditev, je na avgustovski seji ministrskega sveta v Beogradu sporočil, da ne bo predložil potrditve Peska zaradi "neke novice s [[Ptuj|Ptuja]], ki je mučna zadeva". Pojasnil je, da je imel Pesek "moralistične defekte" in da naj bi bil dokazano homoseksualen. Pesek je v ''[[Jugoslavija (časnik)|Jugoslaviji]]'', časniku NSS, zapisal, da je šlo za zrežirano politično gonjo proti njemu, ki jo je vršila stranka JDS. Septembra 1921 je na [[Ptujsko okrajno sodišče|Ptujskem okrajnem sodišču]] tožil nadučitelja [[Ivan Klemenčič|Ivana Klemenčiča]] zaradi povzročitve afere in širjenja neresnic o njegovi domnevni homoseksualnosti. V ''Jutru'' so poročali o sodnem procesu. Zapisali so, da je proti Pesku pričal šolski nadzornik P. F. s Ptuja, ki ga naj bi Pesek v enem izmed celjskih hotelov »skušal pridobiti za homoseksualno občevanje«. Tudi učitelj Š. je trdil, da je Pesek »skušal na njem izvršiti homoseksualna dejanja na raznih krajih in na razne načine«. Tudi tretja priča, R., je potrdila, da je Pesek homoseksualec. Učitelj V. K. je povedal, »kako je Pesek kot dijak v Mariboru prišel k njemu v stanovanje ter poskušal ponoči zadostiti svoji nenaravni pohotnosti ter mu drugo jutro, ko je odšel, pustil na mizi nekaj denarja«. Peskov zagovornik je trdil, da so vse priče podkupljene. Sodba je bila izrečena 26. septembra 1921, v kateri je bil Pesek spoznan za krivega homoseksualnosti. Za Peska je sodba pomenila konec njegove politične in nato še poslovne poti. Najprej je moral odstopiti z vodstvenih položajev v NSS. Njegovo tiskarno, časnik ''Jugoslavija'' in nato še njegovo hišo na Wolfovi ulici v Ljubljani je kupila Jadranska banka. Poraženi Pesek se je preselil v Beograd, umrl pa je v Ljubljani leta 1956. Bil je prvi izvoljeni ljubljanski župan, ki svojega županovanja ni mogel opravljati zaradi domnevne homoseksualnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk: Prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem|last=Mozetič|first=Brane|publisher=Založba Škuc|year=2014|isbn=978-961-6751-95-7|location=Ljubljana|page=26–29|cobiss=278047744}}</ref> Po Kazenskem zakoniku iz 30. junija 1959 so bila moška homoseksualna dejanja nezakonita v vsej [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. V prvi polovici 70. let je oblast nad kazenskim zakonikom prešla z Zvezne republike na osem držav in pokrajin članic. Nov kazenski zakonik, ki je dekriminaliziral homoseksualne spolne odnose, je bil sprejet leta 1976 in stopil v veljavo leta 1977. Vse diskriminatorne določbe so bile odstranjene. V stari zakonodaji pa ni bilo nobene omembe lezbičnih razmerij. === Socialno-pravni izzivi LGBT+ po osamosvojitvi === ==== Priznavanje istospolnih razmerij ==== Registrirana istospolna partnerska skupnost za istospolne pare je v Sloveniji zakonita od 23. julija 2006, toda z omejenimi dedovanjem, socialno varnostjo in pravicami najbližjih sorodnikov. Od uzakonitve registracije istospolne partnerske skupnosti je do februarja 2017, ko je stopil v veljavo zakon o partnerski zvezi, registracijo svoje istospolne partnerske skupnosti opravilo 160 parov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.b92.net/eng/news/globe-article.php?yyyy=2006&mm=07&dd=25&nav_category=123&nav_id=35807 |title=arhivska kopija |accessdate=2016-08-20 |archive-date=2012-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023181358/http://www.b92.net/eng/news/globe-article.php?yyyy=2006&mm=07&dd=25&nav_category=123&nav_id=35807 |url-status=dead }}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|url=http://www.vecer.com/aktivisticno-je-boj-nujen-celo-vedno-bolj-6269426|title=Aktivistično je boj nujen, celo vedno bolj|accessdate=2017-06-11|language=sl-si}}</ref> Julija 2009 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] ugotovilo, da je 22. člen Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) kršil pravico nediskriminacije iz 14. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] na podlagi spolne usmerjenosti, in zahtevalo, da zakonodajna oblast odpravi ugotovljene neskladnosti v roku šestih mesecev.<ref name="odlocitve.us-rs.si">(slovenščina) [http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US28771 U-I-425/06]</ref><ref name="equalrightstrust.org">[http://www.equalrightstrust.org/newsstory200709/index.htm Constitutional Court of Slovenia Upholds Equal Rights for Same Sex Partners]</ref> Državni zbor RS je 16. 6. 2011 sprejel [[Družinski zakonik]], ki je temeljito reformiral družinsko pravo. Med drugim je uvedel tudi partnersko skupnost in zunajpartnersko skupnost. Partnerska skupnost je bila določena kot življenjska skupnost dveh moških ali dveh žensk ter ima enake pravne posledice kot zakonska zveza, razen v primerih, kjer zakon določa drugače. Zunajpartnerska skupnost pa je življenjska skupnost dveh oseb istega spola, ki nista sklenila partnerske skupnosti, vendar ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska skupnost neveljavna. Partnerja partnerske skupnosti ali partnerja zunajpartnerske skupnosti ne moreta skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja. Prav tako zakon ne omogoča pravice do postopka umetne oploditve.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik1/|title=Družinski zakonik {{!}} Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|date=2011-09-26|accessdate=2017-04-02|archive-date=2011-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110926104357/http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik1/|url-status=dead}}</ref> [[Civilna iniciativa za družino in pravice otrok|Civilna iniciativa za družine in pravice otrok]] pod vodstvom Aleša Primca je s pomočjo [[Rimskokatoliška cerkev|RKC]] zbrala in vložila podpise za referendum o Družinskem zakoniku.<ref>{{Navedi novice|url=http://m.slovenskenovice.si/novice/slovenija/podpisi-za-referendum-o-druzinskem-zakoniku-jutri-v-dz|title=Podpisi za referendum o družinskem zakoniku jutri v DZ|work=Slovenske novice |accessdate=2017-04-02|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vlozeni-podpisi-za-referendum-o-druzinskem-zakoniku/276078|title=Vloženi podpisi za referendum o družinskem zakoniku|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-02}}</ref> Svojo pobudo so utemeljevali na lažeh in zavajanju, kar so dosegli s pomočjo cerkvenih pridigarjev.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/cerkev-za-druzinski-referendum-clanek-133902|title=Družinski zakonik: zapleti že prvi dan|last=zurnal24.si|work=zurnal24|accessdate=2017-04-02|language=slovenščina}}</ref> Trdili so namreč, da zakon omogoča nadomestno materinstvo, umetne oploditve za istospolne pare in skupne posvojitve otrok v istospolne partnerske skupnosti.<ref>{{Navedi novice|url=http://siol.net/novice/slovenija/primc-druzinski-zakonik-najvec-prinasa-istospolnim-parov-nicesar-pa-otrokom-259175|title=Primc: Družinski zakonik največ prinaša istospolnim parov, ničesar pa otrokom|accessdate=2017-04-02|language=slovenščina}}</ref> Referendum je potekal 25. marca 2012. Zakon je bil zavrnjen, proti je glasovalo 54,55 % volivcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|title=Zakonodajni referendum o družinskem zakoniku - 25. marec 2012 {{!}} Državna volilna komisija|accessdate=2017-04-02|website=Državna volilna komisija|archive-date=2016-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160830221615/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|url-status=dead}}</ref> 3. marca 2015 je [[Državni zbor Republike Slovenije]] izglasoval zakon za legalizacijo istospolnih porok z 51/79 glasov.<ref>[http://www.globalpost.com/dispatch/news/afp/150303/slovenian-parliament-votes-legalise-same-sex-marriage Slovenian parliament votes to legalise same-sex marriage]</ref> 10. marca 2015 je [[Državni svet Republike Slovenije]] s 23/37 glasov zavrnil pobudo, da bi Državni zbor lahko znova glasoval o zakonu.<ref>(slovenščina) [http://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-svet-ni-izglasoval-veta-na-zakon-o-druzinskih-razmerjih/360129 Državni svet ni izglasoval veta na zakon o družinskih razmerjih]</ref> Nasprotniki zakona so sprožili peticijo za referendum, tokrat pod imenom Za otroke gre, vendar je šlo zgolj za preimenovanje Civilne iniciative za družine in pravice otrok. Tudi tokrat so navajali laži, da zakon omogoča nadomestno materinstvo, umetne oploditve samskih žensk ter uvaja teorijo spola v učne načrte. Pobudniki peticije so s pomočjo RKC pridobili več kot dovolj podpisov za izvedbo referenduma.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/s-pomocjo-cerkve-do-podpisov-za-referendum-clanek-247238|title=S pomočjo Cerkve do podpisov za referendum|last=zurnal24.si|work=zurnal24|accessdate=2017-04-02|language=slovenščina}}</ref> 22. oktobra 2015 je Ustavno sodišče s 5/9 glasov odločilo, da si Državni zbor ne more po svoje razlagati ustave in da je glasovanje za zavrnitev referenduma nezakonito.<ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/ustavni-sodniki-prizgali-zeleno-luc-za-referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi/376916</ref> [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|Referendum]] je potekal 20. decembra 2015 in s 63,51 % veljavnih glasov PROTI bil zavrnjen.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/marriage-equality-voted-down-in-referendum |title=Marriage equality voted down in referendum |accessdate=2016-08-20 |archive-date=2018-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180416103050/http://www.sloveniatimes.com/marriage-equality-voted-down-in-referendum |url-status=dead }}</ref> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče RS]] je 18. februarja 2016 odločilo, da je treba tudi istospolnim partnerjem dovoliti, da skupnost registrirajo zunaj uradnih prostorov upravne enote. Šesti člen Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti je namreč določal, da se postopek registracije lahko opravi le v uradnih prostorih upravne enote. Sodišče je odločilo, da taka določba je v nasprotju z načelom enakosti. Državni zbor je imel pol leta časa, da protiustavnost odpravi in zakon spremeni, do takrat pa je veljalo, da lahko istospolni partnerji skupnost registrirajo tudi drugje, če tako želijo in za to navedejo pomembne razloge. S tem je postala ureditev enaka ureditvi za heteroseksualne pare. Ustavno sodišče je odločilo soglasno in brez ločenih mnenj.<ref>{{Navedi splet|url=http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30876|title=Odločitve US|accessdate=2017-04-02|website=odlocitve.us-rs.si|language=slovenščina}}</ref> 16. junija 2016 pa je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] odločilo, da je prvi člen Zakona o mednarodni zaščiti, ki govori o tem, da mora pristojni organ pri svojem delu upoštevati načelo ohranjanja enotnosti družine, v neskladju z [[Ustava Republike Slovenije|ustavo]], saj istospolnih partnerjev ni priznaval kot družinske člane. Sodišče je zatrjevano neenakost primerjalo s prepovedjo diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena ustave. Ta določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Položaj istospolnih partnerjev (registriranih partnerjev in partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti) je namreč po mnenju sodišča z vidika človekove pravice do družinskega življenja v bistvenih dejanskih podlagah primerljiv s položajem raznospolnih partnerjev (zakoncev in partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti). Ker zakonodajalec med osebami, ki lahko štejejo za družinskega člana prosilca za mednarodno zaščito, ni določil tudi istospolnih partnerjev (registriranih partnerjev in partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti), je nedopustno posegel v pravico do nediskriminacijskega obravnavanja pri uresničevanju pravice do družinskega življenja. Takšno razlikovanje v ureditvi družinskih članov prosilcev za mednarodno zaščito ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti, pri čemer zakonodajalec za takšno razlikovanje ni navedel ustavno dopustnega razloga.<ref>{{Navedi splet|url=http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30980|title=Odločitve US|accessdate=2017-04-02|website=odlocitve.us-rs.si|language=slovenščina}}</ref> 21. aprila 2016 je Državni zbor odobril izdajo zakona, ki istospolnim parom podeljuje vse pravice zakona, razen posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo.<ref>(slovenščina) [http://www.siol.net/novice/slovenija/drzavni-zbor-sprejel-zakon-o-partnerski-zvezi-415603 Državni zbor sprejel zakon o partnerski zvezi]</ref> Nasprotniki zakona so začeli peticijo za vnovičen referendum, vendar pa predsednik Državnega zbora [[Milan Brglez]] ponovnega referenduma ni dovolil. Dejal je, da gre za zlorabo referendumskega zakona. Zakon je začel veljati 24. maja 2016 in je stopil v uporabo 24. februarja 2017. Od 24. februarja 2017 do 10. junija je partnersko zvezo sklenilo sedem parov.<ref>(slovenščina) [http://www.legebitra.si/zakon-o-partnerski-zvezi/ Zakon o partnerski zvezi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202061219/http://www.legebitra.si/zakon-o-partnerski-zvezi/ |date=2017-02-02 }}</ref><ref>[https://english.sta.si/2266486/new-civil-unions-act-enters-into-force New civil unions act enters into force]</ref><ref name=":0" /> ==== Pravna zaščita ==== Leta 1998 je bila prepovedana kakršnakoli oblika diskriminacije na delovnem mestu na podlagi spolne usmerjenosti. Isto velja tudi za iskalce dela.<ref name="RK">{{Navedi splet |url=http://legalminds.lp.findlaw.com/list/queerlaw-edit/msg02568.html |title=Ales Pecnik of ''Roza Klub'' Ljubljana, 14 April 1999 |accessdate=2016-08-20 |archive-date=2015-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151201041517/http://legalminds.lp.findlaw.com/list/queerlaw-edit/msg02568.html |url-status=dead }}</ref> Diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti je bila prav tako prepovedana na drugih področjih, kot so šolstvo, nastanitev ter razpolaga z blagom in storitve. Slovenija ima ene izmed najobsežnejših protidiskriminacijskih zakonov v EU.<ref>[http://fra.europa.eu/fra/material/pub/comparativestudy/FRA_hdgso_part1_en.pdf Report on Homophobia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080910171134/http://fra.europa.eu/fra/material/pub/comparativestudy/FRA_hdgso_part1_en.pdf |date=2008-09-10 }}, European Fundamental Rights Agency, p. 26</ref> Julija 2009 je Ustavno sodišče ugotovilo, da 14. člen Ustave Republike Slovenije prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti<ref name="odlocitve.us-rs.si"/><ref name="equalrightstrust.org"/> 17. februarja 2016 je vlada sprejela nov protidiskriminacijski zakon, ki med drugim prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izražanja. Zakon je bil 21. aprila sprejet s strani Državnega zbora s 50/67 glasov.<ref>(slovenščina) [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C1257A70003EE6A1C1257F5C0048D555&db=kon_zak&mandat=VII 1041-VII Zakon o varstvu pred diskriminacijo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221134549/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C1257A70003EE6A1C1257F5C0048D555&db=kon_zak&mandat=VII |date=2018-12-21 }}</ref><ref>[https://english.sta.si/2255133/parliament-establishes-independent-equality-advocate Parliament establishes independent equality advocat]</ref> Državni svet ni zahteval, da bi Državni zbor znova glasoval o zakonu. 28. aprila je [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] (SDMS) vložilo zahtevo, da bi se ponovno izvedel referendum.<ref>(slovenščina) [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=1A910C6C56B39D8FC1257FA3003107FB&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc 1041-VII Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v zvezi z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo 28.04.2016] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221134615/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=1A910C6C56B39D8FC1257FA3003107FB&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc |date=2018-12-21 }}</ref><ref>(slovenščina) [http://www.delo.si/novice/politika/predstavniki-delavcev-migrantov-v-dz-vlozili-referendumske-pobude-se-za-tri-zakone.html Delavci migranti vložili referendumske pobude še za tri zakone]</ref><ref>(slovenščina) [http://www.primorski.it/stories/STA/275152/ Predstavniki delavcev migrantov v DZ vložili referendumske pobude še za tri zakone (daljše)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160429142810/http://www.primorski.it/stories/STA/275152/ |date=2016-04-29 }}</ref> Toda 5. maja je predsednik Državnega zbora Milan Brglez zavrnil 35-dnevni rok, do katerega bi lahko pobudniki zbrali zahtevanih 40.000 veljavnih podpisov za izvedbo referenduma, saj naj bi šlo za zlorabo referendumskega zakona.<ref>(slovenščina) [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=2E1F146BE2F6CF90C1257FAA004ADFBD&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc 1041-VII Odločitev predsednika Državnega zbora o nedoločitvi roka za zbiranje podpisov volivcev 05.05.2016] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221134552/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=2E1F146BE2F6CF90C1257FAA004ADFBD&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc |date=2018-12-21 }}</ref><ref>(slovenščina) [http://www.rtvslo.si/slovenija/brglez-je-zavrnil-se-tri-referendumske-pobude-odbor-2014-protestiral-pred-dz-jem/392224 Brglez je zavrnil še tri referendumske pobude.]</ref> Naslednjega dne je poslal odredbo o proglasitvi zakona.<ref>(slovenščina) [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=786863CD269F8F95C1257FAB0036CAE0&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc 1041-VII Dopis predsedniku Republike Slovenije 06.05.2016] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221134555/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=786863CD269F8F95C1257FAB0036CAE0&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc |date=2018-12-21 }}</ref><ref>(slovenščina) [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=30259BFB7C3BA0B1C1257FAB002BBAB6&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc 1041-VII Dopis Uradnemu listu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221134540/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=30259BFB7C3BA0B1C1257FAB002BBAB6&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc |date=2018-12-21 }}</ref> Zakon je bil proglašen s strani [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] in objavljen v uradnem listu 9. maja 2016.<ref>(slovenščina) [https://www.uradni-list.si/_pdf/2016/Ur/u2016033.pdf#!/u2016033-pdf Uradni list RS, št. 33/2016 z dne 9. 5. 2016]</ref><ref>(slovenščina) [http://siol.net/aktualno/naslovna/objavljeni-zakoni-za-katere-so-delavci-migranti-predlagali-referendume-1341 Objavljeni zakoni, za katere so delavci migranti predlagali referendume] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180731183337/https://siol.net/aktualno/naslovna/objavljeni-zakoni-za-katere-so-delavci-migranti-predlagali-referendume-1341 |date=2018-07-31 }}</ref> 10. maja je SDMS Brglezovo odločitev podalo v obravnavo Ustavnemu sodišču.<ref>(slovenščina) [http://www.rtvslo.si/slovenija/delavci-migranti-so-vlozili-ustavno-pritozbo-nad-brglezovo-odlocitev/392659 Delavci migranti so vložili ustavno pritožbo nad Brglezovo odločitev]</ref> Sodišče je 14. julija 2016 pritrdilo Brglezu in zavrglo pritožbo SDMS ter odločilo, da je šlo za zlorabo pravice do referenduma.<ref>{{Navedi splet|url=http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30998|title=Odločitve US|accessdate=2017-04-03|website=odlocitve.us-rs.si|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-brglez-ravnal-popolnoma-prav-ko-je-preprecil-referendume.html|title=Ustavno sodišče: Brglez ravnal prav, ko je preprečil referendume|work=Delo|accessdate=2017-04-03|archive-date=2017-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170404042951/http://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-brglez-ravnal-popolnoma-prav-ko-je-preprecil-referendume.html|url-status=dead}}</ref> == Javno mnenje == [[Slika:LGBT Škofja Loka.jpg|sličica|odgovor na ustanovitveni kongres stranke [[Glas za otroke in družine]], ki je potekal 25. 3. 2017 v [[Škofja Loka|Škofji Loki]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-za-otroke-visje-place-in-pokojnine-vec-spostovanja-mam-ocetov-otrok/418168|title=Ustanovljena stranka Za otroke: "Višje plače in pokojnine, več spoštovanja mam, očetov, otrok"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-03-27}}</ref>|317x317_pik]] Anketa [[Eurobarometer|Eurobarometra]], ki je bila objavljena decembra 2006, je pokazala, da je 31 % anketiranih Slovencev podpiralo istospolne poroke, 17 % vseh pa jih je menilo, da bi morali istospolni pari imeti tudi pravico do posvojitve otrok (povprečje pritrdilnih odgovorov v Evropski Uniji je znašalo 44 % za prvo in 33 % za drugo vprašanje).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.angus-reid.com/polls/index.cfm/fuseaction/viewItem/itemID/14203 |title=arhivska kopija |accessdate=2017-03-27 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905233521/http://www.angus-reid.com/polls/index.cfm/fuseaction/viewItem/itemID/14203 |url-status=dead }}</ref> Anketa Dela Stik, objavljena februarja 2015, je pokazala, da je 59 % anketiranih Slovencev podpiralo istospolne poroke, medtem ko jih je 38 % vseh podpiralo tudi posvojitve otrok s strani istospolnih staršev. Anketa je med drugim merila tudi podporo Noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o kateri je takrat v Državnem zboru tekla razprava. Rezultati so pokazali, da je novelo podpirala skromna večina (51 %) anketiranih Slovencev.<ref name="Delo February 2015">{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-podpira-istospolne-poroke-do-posvojitev-je-zadrzana/358447|title=Večina podpira istospolne poroke, do posvojitev je zadržana|date=16 February 2015|accessdate=16 February 2015|website=RTV Slovenia|language=slovenščina|ref=Delo February 2015}}</ref> Oktobra 2015 je bila objavljena anketa Eurobarometra, ki je pokazala, da je 54 % Slovencev menilo, da bi morali geji, lezbijke in biseksualci imeti enake pravice kot heteroseksualne osebe (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 71 %). Temu je nasprotovalo 40 % (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 23 %), neopredeljenih pa je bilo 6 % (enako EU povprečju). Da s spolnim odnosom med osebama istega spola ni nič narobe, je menilo 55 % Slovencev (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 67 %), 38 % pa je nasprotovalo takemu odnosu (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 27 %). 54 % Slovencev je menilo, da bi morale biti istospolne poroke dovoljene v celotni Evropi (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 61 %), s tem pa se ni strinjalo 40 % anketirancev (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 33 %), 6 % vprašanih pa je bilo neopredeljenih (enako EU povprečju).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.equineteurope.org/Discrimination-in-the-EU-in-2015|title=Discrimination in the EU in 2015 - Equinet - European Network of Equality Bodies|accessdate=2017-04-03|website=www.equineteurope.org|language=en|archive-date=2017-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170519102644/http://www.equineteurope.org/Discrimination-in-the-EU-in-2015|url-status=dead}}</ref> Decembra 2015, nekaj dni pred [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|Referendumom o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih]], je Delo znova objavilo izsledke javnomnenjske ankete, ki je pokazala, da se je referenduma nameravalo zagotovo udeležiti 43 % anketirancev. Od teh 43 % jih je 47 % odgovorilo, da ne podpirajo izenačitve pravic, medtem ko se jih je za podporo izenačitve pravic izreklo 45 %, 8 % pa ni bilo opredeljenih.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-zaradi-pravic-istospolnih-razdeljeni-na-dve-sloveniji.html|title=Anketa Dela: Zaradi pravic istospolnih razdeljeni na dve Sloveniji|work=Delo|accessdate=2017-04-26|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222173332/http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-zaradi-pravic-istospolnih-razdeljeni-na-dve-sloveniji.html|url-status=dead}}</ref> === Javni napisi o tematiki LGBT+ === <gallery widths="150" heights="150"> Slika:Graffiti Gymnasium Koper 2017.jpg|sličica|grafit na fasadi pred [[Gimnazija Koper|Gimnazijo Koper]] v odgovor na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|predreferendumski]] čas, prevod: "''Volim lahko, ker sem človek, in ne ker sem moški. Šolam se lahko, ker sem človek, in ne ker sem bele polti. Nekega dne se hočem poročiti, ker sem človek, ne pa ker sem [[Heteroseksualnost|straight]]''." Slika:Graffiti Kranj 01.jpg|sličica|V [[Kranj|Kranju]] so grafit, ki se je prvotno glasil ''Lezbijke na kole'', spremenili v ''Pred lezbijke na kolena.'' Slika:Grafiti lgbt cerkev koper.jpg|grafit na [[Koper|koprski]] [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|stolnici Marijinega vnebovzetja]] v predreferendumskem času Slika:Tržaška anti lgbt.jpg|napis na zapuščeni hiši na [[Tržaška cesta|Tržaški cesti]] v Ljubljani </gallery> == Gibanja LGBT+ v Sloveniji == === Začetki organiziranega gibanja LGBT+ === Lezbično in gejevsko gibanje je v [[Ljubljana|Ljubljani]] aktivno od leta 1984, ko je bil ustanovljen Magnus, gejevski oddelek na [[Društvo ŠKUC|ŠKUC]] (Študentski kulturno-umetniški center, [[Ljubljana]]), kot »Kulturna organizacija za socializacijo homoseksualnosti«. Prolezbična feministična skupina Lilit, ki je začela delovati leta 1985, od leta 1987 kot LL, je bila lezbična skupina znotraj ŠKUC. Leta 1990 sta Magnus in LL ustanovili nacionalno lezbično in gejevsko kampanjsko organizacijo ''[[Roza klub]]''. Organizirano LGBT gibanje se je v Sloveniji začelo že v osemdesetih letih, leta 1984, ko je v decembru potekal prvi ustanovni sestanek sekcije Magnus, ki je delovala znotraj takratnega ŠKUC (Študentskega kulturno-umetniškega centra) foruma in je prva gejevska organizacija v tedanjih socialističnih državah. Oblikovanje sekcije je sledilo aprilskemu Festivalu Magnus: »Homoseksualnost in kultura« v toku katerega so se zvrstili številni tematski LGBT dogodki (odprtje razstave homoseksualnega tiska, video projekcije filmov …). Tudi v tedanji Jugoslaviji pa je bil pomemben del združevanja LGBT klubska scena, tako se je od leta 1984 vsako soboto zvečer tedanji disko K4 prelevil v Magnus Gay Club, ki je bil edino organizirano družabno življenje gejev v socialističnih državah. Magnus je bil v večini sestavljen iz gejev, tako da se je leto pozneje oblikovala feministična iniciativa Lilit, znotraj katere je je leta 1987 oblikovala lezbična sekcija LL, ki se je leto pozneje osamosvojila in zaživela pod okriljem ŠKUC foruma. Skozi leta delovanja so organizacije pustile močan pečat na kulturnem in literarnem področju, kakor tudi na področju ozaveščanja preventive okužb s HIV-om, družabnem življenju in pobudam za združevanje v varnih prostorih, prav tako pa so skozi različne akcije naslavljale politične odločevalce in strokovnjake.<ref name=":1" /> === Najstarejši festival LGBT+ filma v Evropi === Festival LGBT filma<ref>{{Navedi splet|title=Festival LGBT Filma|url=https://www.lgbtfilmfest.si/|website=www.lgbtfilmfest.si|accessdate=2023-12-15}}</ref> je bil v Sloveniji prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT+ filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji. Filmske projekcije se tradicionalno odvijajo v Slovenski kinoteki v decembru. Ob 30-letnici se je Festival gejevskega in lezbičnega filma preimenoval v Festival LGBT filma. === Kulturno informacijsko in svetovalno središče Legebitra === Glavni namen razvoja društva Informacijski center Legebitra ([[Legebitra|LEGEBITRA]]) je bil zagotavljanje varnega prostora za [[Lezbijka|lezbijke]], [[Gej|geje]], [[Biseksualnost|biseksualne]] in [[Transspolnost|transspolne]] osebe. Društvo se je razvilo iz neformalne skupine Legebitra, ki je bila ustanovljena kot projekt [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani|Študentske organizacije Univerze v Ljubljani]] leta 1998. Pri svojem delu društvo deluje primarno na področjih zagovorništva pravic za istospolno usmerjene, biseksualne in transspolne osebe ([[LGBT]]) in socialno-varstvenih storitev za mlade iz skupine LGBT. Poslanstvo organizacije, ki danes deluje kot [[nevladna organizacija]] neprofitnega značaja s statusom humanitarne organizacije, je predvsem izboljšati položaj in odnos do LGBT-oseb na različnih nivojih in področjih življenja v Sloveniji. Z zagotavljanjem varnega prostora in posredovanjem relevantnih in točnih informacij izobražuje in osvešča, hkrati pa s svojim delom tudi opozarja na neenakost v slovenski družbi. === Škandal v lokalu Galerija, protestno pitje radenske in prva parada ponosa v Ljubljani === Kljub temu da se je dokaj močno in napredno gibanje oblikovalo že v zgodnjih 80-ih letih, pa je prvo parado ponosa Slovenija doživela šele v novem tisočletju. Leta 2001 sta v ljubljanski lokal [[Galerija (lokal)|Galerija]] poskušala vstopiti dva pesnika, [[Brane Mozetič]] in [[Jean Paul Daoustu]]. Redar ju je odslovil z besedami, da »naj se že navadimo, da lokal ni več za tako vrsto ljudi«. Lokal se je nahajal v [[Mestna galerija Ljubljana|Mestni galeriji]], ki je bila v lasti [[Mestna občina Ljubljana|mestne občine Ljubljana]]. Skupnost LGBT+ je po incidentu zahtevala, da državni organi reagirajo na nestrpnost ter da obsodijo lokal in ravnanje redarja, katerega dejanje je opravičeval tudi lastnik lokala. Skupnost LGBT+ in aktivisti so po incidentu organizirali t. i. protestno pitje radenske, ki je potekalo nekaj naslednjih petkov. Protestniki in protestnice, ki so pri pitju mineralne vode sodelovali, so v lokalu naročili samo mineralno vodo, zasedli čim več prostih miz in s pitjem izjemno zavlačevali, ter tako zmanjševali dobiček lastniku. Navkljub pričakovanju, da bodo mestne oblasti dejanje obsodile, se to ni zgodilo, zato so aktivisti ter aktivistke začeli organizirati prvo spontano parado ponosa v Sloveniji, imenovano ''Obvoznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji''. Politično kulturna akcija se je začela pred ljubljansko [[Galerija ŠKUC|Galerijo ŠKUC]] in končala pred [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestno hišo]]. Vključevala je veliko različnih govorcev, tako posameznikov, kot predstavnikov različnih društev, ki so se shoda proti nestrpnosti udeležili ([[Amnesty International]], [[Društvo za nenasilno komunikacijo]], [[Mirovni Inštitut|Mirovni inštitut]], [[Društvo za teorijo in kulturo hendikepa]] ...). Vsako leto od tedaj se v Ljubljani odvija organizirana [[parada ponosa]], danes imenovana ''Pride'' (angl. ponos). Vsako leto nosi drugačen naslov, ki je vezan na aktualno problematiko skupnosti LGBT+.<ref name=":1">{{Navedi novice|url=http://www.ljubljanapride.org/zgodovina/|title=Zgodovina - Društvo Parada Ponosa|publisher=Društvo Parada Ponosa|accessdate=2017-06-11|language=sl-SI}}</ref> === Slovenska parada ponosa v Ljubljani === {| class="wikitable" !Leto !Naslov |- |2001 |Obvoznica mimo nestrpnosti |- |2002 |Država, veš svoj dolg? |- |2003 |Mi drugačni, vi enakopravni |- |2004 |Poroka bo! |- |2005 |Registracija je diskriminacija! |- |2006 |Dovolj! Odvrzimo maske! |- |2007 |Ponosno naprej! |- |2008 |I feel Slovenia! |- |2009 |Revolucija ljubezni |- |2010 |Dovolj čakanja |- |2011 |Še vedno čakamo! |- |2012 |Naprej v Srednji Vek |- |2013 |Solidarnost in svoboda sta istospolni par |- |2014 |Ja, in? |- |2015 |PRIDEm z družino |- |2016 |Mi nismo nič od tega |- |2017 |Odstiranje nevidnega |- |2018 |Neizogibno prepleteni |- |2019 |Presezimo kulturo sovraštva |- |2020 |Še vedno čakamo |- |2021 |Uprimo se zatiranju |- |2022 |Čas je za mavrični glas |- |2023 |Več skupnosti, en boj |} === Nevladne organizacije v področju človekovih pravic LGBT+ oseb === V letu 2003 je v Ljubljani pričelo delovati [[Društvo DIH]], ki z različnimi aktivnostmi deluje za podporo pripadnikom in pripadnicam LGBT+ skupnosti v Sloveniji. Aktivnosti društva obsegajo pogovorne skupine, delavnice, strokovno svetovanje, tabore, svetovanje glede [[HIV]]/[[AIDS|aids]] [[Preventiva|preventive]], publikacije, informiranje preko interneta, sodelovanje pri pripravi in izvedbi [[Parada ponosa|Parade ponosa]], sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, ki delujejo na področju pravic LGBT+, pomoč študentom pri pripravi seminarskih in diplomskih nalog, vključevanje prostovoljcev v delo, izobraževanje prostovoljcev, medijske kampanje in okrogle mize, družabne in športne aktivnosti. Leta 2014 je skupina bi, trans, kvir in aseksualnih oseb ustanovila Kvartir (zloženka iz kvir - ang. ''queer'' in "umetnost", ang. ''art'') v prizadevanjih po okrepitvi skupnosti, aktivizma in ustvarjalnosti na področju svojih identitet. Njihova dejavnost se je začela z LGBT+ družabnimi večeri in se z leti razširila na več specializiranih projektov na področju skupnsti in umetnosti, ukvarjajo pa se tudi z LGBT+ spolnim zdravjem. === Lezbična četrt === Leta 2012 je Lezbična sekcija društva ŠKUC organizirala prvi slovenski festival lezbične ustvarjalnosti in aktivizma z imenom [[Lezbična četrt]]. Povod za organizacijo festivala je bila 25-letnica delovanja te sekcije.<ref>{{Navedi splet|title=Petindvajset let Lezbične sekcije LL|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/petindvajset-let-lezbicne-sekcije-ll.html|website=old.delo.si|date=2012-11-09|accessdate=2024-05-25|language=sl-si|first=Valentina Plahuta Simčič|last=kultura}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=25 let lezbične sekcije ŠKUC-LL - za četrt utopizma - Metina lista %|url=https://metinalista.si/25-let-lezbicne-sekcije-skuc-ll-za-cetrt-utopizma/|website=Metina lista|date=2012-11-06|accessdate=2024-05-25|language=sl-SI|first=Metina|last=lista}}</ref> Festival je postal sestavni del lezbičnega gibanja v Sloveniji, tesno povezan z oblikovanjem in razvojem slovenske skupnosti LGBTQ+. Z vmesnim premorom med letoma 2014 in 2018 je festival doživel že deset edicij.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Festival Lezbična četrt v deseti izdaji na temo reciklaže|url=https://www.sta.si/3304145/festival-lezbicna-cetrt-v-deseti-izdaji-na-temo-reciklaze|website=www.sta.si|accessdate=2024-05-25}}</ref> === Prva nevladna organizacija za pravice transspolnih oseb === V letu 2014 je pričela neformalno, z letom 2015 pa tudi formalno kot nevladna organizacija - zavod delovati [[Zavod TransAkcija|Transfeministična Iniciativa TransAkcija]]<ref>{{Navedi splet|title=Zavod TransAkcija {{!}} podpora trans osebam v Sloveniji|url=https://transakcija.si/|website=TransAkcija|accessdate=2023-12-15|language=en-US}}</ref>, zavod za podporo in zavezništvo [[Transspolnost|transspolnih]] oseb. Zavod se v svojih programih ukvarja specifično s podporo [[Transspolnost|transspolnim]] in cisspolno nenormativnim osebam ter s transspolnostjo povezanimi tematikami. [https://transakcija.si Zavod TransAkcija] deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji, njegovo ključno poslanstvo pa je zagovorništvo človekovih pravic in svoboščin transspolnih in spolno nenormativnih oseb. Zavod prispeva k vidnosti transspolnih oseb in tematik v javnih družbenih prostorih ter se zavzema za pojavljanje diskurza o spolih, spolnih identitetah in spolnih izrazih v slovenski javnosti. Zavod s svojimi aktivnostmi pomembno prispeva k vidnosti in sprejemanju transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb v slovenski družbi ter k razvoju družbenih narativov v smeri večjega vključevanja raznolikih [[Spolna identiteta|spolnih identitet]] in izrazov. V produkciji zavoda so nastali [https://transakcija.si/slovar/ Slovar]<ref>{{Navedi splet|title=Slovar|url=https://transakcija.si/slovar/|website=TransAkcija|accessdate=2023-12-15|language=en-US}}</ref> s transspolnostjo povezanih izrazov v slovenskem jeziku, [https://transakcija.si/t-prirocnik/ Priročnik o tranziciji]<ref>{{Navedi splet|title=t-priročnik: spletni priročnik o tranziciji|url=https://transakcija.si/t-prirocnik/|website=TransAkcija|accessdate=2023-12-15|language=en-US|archive-date=2023-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20231215170831/https://transakcija.si/t-prirocnik/|url-status=dead}}</ref> za transspolne osebe v Sloveniji, [https://transakcija.si/medijski-prirocnik/ Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti]<ref>{{Navedi splet|title=Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti|url=https://transakcija.si/medijski-prirocnik/|accessdate=2023-12-15|language=sl-SI}}</ref> ter serija letnih kulturno-izobraževalnih festivalov [https://transakcija.si/category/transformacije/ TransFormacije]<ref>{{Navedi splet|title=#transformacije Archives|url=https://transakcija.si/category/transformacije/|website=TransAkcija|accessdate=2023-12-15|language=en-US|archive-date=2023-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20231215170828/https://transakcija.si/category/transformacije/|url-status=dead}}</ref> in strokovnih posvetov TransMisija<ref>{{Navedi splet|title=#transmisija Archives|url=https://transakcija.si/category/transmisija/|website=TransAkcija|accessdate=2023-12-15|language=en-US|archive-date=2023-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20231215170831/https://transakcija.si/category/transmisija/|url-status=dead}}</ref>. === Decentralizacija LGBT+ aktivizma === Leta 2019 je bila v Mariboru organizirana prva parada ponosa v Sloveniji izven Ljubljane. V organizaciji MKC Maribor - Maribor Pride je parada ponosa v Mariboru nato potekala tudi v letih 2021, 2022 in 2023. Leta 2019 je začela na Koroškem neformalno delovati skupina, ki se je kasneje v letu 2020 formalizirala kot Zavod Koroška Pride - center za razvoj enakopravnosti. Zavod je v letu 2020 organiziral prvo parado ponosa na slovenskem podeželju - na Koroškem, sledeč s paradami ponosa v letih 2021, 2022 in 2023 ter drugimi aktivnostmi za promocijo LGBT+ aktivizma na slovenskem podeželju. Leta 2023 se je v Pomurju formaliziralo društvo Fršlus. == Družbene razmere == === Gejevska kultura === V [[Ljubljana|Ljubljani]] obstaja veliko za geje prijaznih klubov in barov. Začenši z le nekaj se njihovo število iz leta v leto povečuje. [[Klub K4]] v Ljubljani enkrat na mesec (v soboto) organizira žur za geje in lezbijke (K4 ROZA). Kluba [[Factory]] in [[Bolivar]] gostujeta žure, namenjene gejem in lezbijkam, ki jih organizira skupina Jing Jang. Žuri tam običajno potekajo enkrat mesečno. Drugi za geje prijazni bari in klubi v Ljubljani so [[Lan]], [[Tiffany]] in [[Galerija]].{{Navedi vir}} === Skladbe v slovenščini, povezane s tematiko LGBT+ === <gallery> Slika:Jakob kapus bumerang.jpg|Videospot pesmi ''Bumerang'' pevca [[Jakob Kapus|Jakoba Kapusa]] prikazuje različne fetiše in subkulture, med drugim tudi [[Transvestit|transvestita]], [[Twink (gejevski sleng)|twinka]] in [[Hunk|hunka]]. Slika:Saša lendero mamma mia.png|[[Saša Lendero]] v pesmi ''Mamma Mia'' poje o tem, kako se je nesrečno zagledala v geja. Slika:Omar Naber Sladek strup gej poljub.png|V videospotu pesmi ''Sladek strup'' pevca [[Omar Naber|Omarja Naberja]] lahko opazimo poljub med igralcem (Omarjem) in režiserjem. Slika:Vauks vseh skrivnosti se ne izda.jpg|[[Vauks]] v svoji pesmi ''Vseh skrivnosti se ne izda'' poje o dolgoletnem prijatelju, ki mu razkrije, da je gej, in o stiski, ki jo je zaradi tega preživljal Slika:Marlenna ona je kurva challe salle.png|V videospotu pesmi Challeta Salleta z naslovom ''Ona je kurva'' nastopa [[kraljica preobleke]] [[Marlenna]]. Slika:Tipi so pičke lgbt.png|[[Smrt boga in otrok]] v videospotu pesmi ''Tipi so pičke'' prikazujejo strastno poljubljanje med moškima. Slika:Natalija Verboten - poroka.png|V videospotu pesmi ''Lepa na pogled'' pevke [[Natalija Verboten|Natalije Verboten]], ki je bil posnet v [[Zgornja Kungota|Zgornji Kungoti]], pevkinem rodnem kraju, se pevka poroči z žensko. </gallery> === Nasilje do skupnosti LGBT+ === Številni primeri izrazitega nasilja do gejev se pojavljajo po vsej Sloveniji, najodmevnejši se je zgodil 25. julija 2009 v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer so se v lokalu Open Cafe, enem izmed znanih ljubljanskih gej barov, trije mlajši zamaskirani moški z [[Bakla|baklami]] znesli nad lokal in celo telesno poškodovali ljudi, pri čemer je bil ranjen tudi gejevski aktivist [[Mitja Blažič]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/napadalci-na-open-cafe-oprani-krivde.html|title=Napadalci na Open Cafe oprani krivde|work=Delo|accessdate=2017-03-27|archive-date=2017-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170328020255/http://www.delo.si/novice/politika/napadalci-na-open-cafe-oprani-krivde.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2007 je bilo v [[Maribor|Mariboru]] več posameznikov pretepenih med [[Parada ponosa|parado ponosa]], in sicer so bili krivci mlajši moški.{{Navedi vir}} ===Parada ponosa 2023=== 17. junija 2023 je v Ljubljani potekala vsakoletna parada ponosa, ki se je začela v avtonomni coni [[Metelkova]], se nadaljevala po [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykovi cesti]], mimo [[Bavarski dvor|Bavarskega dvora]] in se zaključila na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]], kjer so potekali govori in koncert glasbenice [[Masayah]]. Udeležilo se je je približno 3500 udeležencev, med njimi tudi predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]], ki je udeležence nagovorila. Dogodek je potekal pod geslom »Več skupnosti, en boj« in je pomenil vrhunec vrste večdnevnih festivalskih dogodkov, ki so poudarjali pozive k [[solidarnost]]i in skupnemu boju za človekovo [[dostojanstvo]] po vsem svetu.{{refn|group=opombe|Nagovor Musarjeve: »[[Ponos]] je močno čustvo, ki lahko spodbudi pozitivne spremembe. Ko ljudje stopijo na ulice s ponosom in [[samozavest]]jo, kažejo ostalim, da je sprejemanje ključnega pomena in da je [[ljubezen]] tisto gibalo, ki nas bogati in dela boljše, dobre, plemenite. Ljubezen nima nalepk, nima razlag. Je, kar je, čista in preprosta. Ljubezen je voda življenja.« in »Parada ponosa je več kot le barvit dogodek in mavrične zastave. Je izraz zavzemanja za človekovo dostojanstvo. Je protest z jasnim sporočilom, da je vsak človek, ne glede na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz, vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave.«<ref>{{navedi novice | title = To se je v Ljubljani dogajalo na dan Parade ponosa | author = N. Š. |date = 17. junij 2023 | url = https://www.zurnal24.si/slovenija/ljubljana-napad-na-dan-parade-ponosa-407671 | publisher = Žurnal24.si}}</ref>}} Med parado in po njej so se udeleženci soočali z grožnjami, nasiljem, žalitvami, [[zažig zastave|zažiganjem zastav]] in uničevanjem zasebne lastnine. Neznani storilec je vrgel steklenico v okno lokala [[Pritličje]], kjer je bila izobešena [[mavrična zastava]]. Člani podmladka [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS) [[Janez Janša|Janeza Janše]] so skušali udeležence parade izzivati s svetopisemskimi argumenti, da »obstajata samo dva [[Biološki spol|spola]]«. [[Zala Klopčič]], aktivistka in vplivnica, je na ulici trdila, da je Bog ustvaril ljudi po svoji podobi, pri čemer se je sklicevala na moške in ženske, druge spolne identitete pa naj bi bile [[propaganda]]. Posamezniki, povezani s podmladkom SDS, so v objavah na [[družbeno omrežje|družbenih omrežjih]] izražali proti-LGBTIQ+ pogled, drugi, med njimi nekdanji vodja podmladka SDS Dominik Štrakl in [[Urban Purgar]], vidna osebnost, povezana z [[identitarci|identitarnim gibanjem]], pa so objavili protisemitske in homofobne komentarje. Podmladek SDS je trdil, da je žrtev nestrpnosti skupnosti LGBTIQ+, ter uporabljal taktiko projiciranja lastnega ravnanja na druge. Med parado ponosa so ljubljanski policisti prejeli prijavo o neznanem osumljencu, ki je fizično napadel dve osebi in ju lažje poškodoval.<ref name="Mladina">{{navedi novice |title=»Samo dva spola« / Nasilje in nestrpnost na Paradi ponosa |author=Dr. Boris Vezjak |date=19. junij 2023 |work=Mladina |url=https://www.mladina.si/225499/samo-dva-spola-nasilje-in-nestrpnost-na-paradi-ponosa/ |accessdate=2023-06-19}}</ref> [[Katja Sešek]], predstavnica [[Parada ponosa (društvo)|društva Parada ponosa]], je za [[Radio Slovenija]] povedala, da takšne sovražnosti ni bilo že več let. [[Mitja Blažič]], dolgoletni aktivist in prejšnja žrtev podobnih napadov, je številne primere nasilja, homofobije in transfobije med Parado ponosa izpostavil kot neprimerljive in zaskrbljujoče.{{refn|group=opombe|Blažičeva izjava:»Razbito steklo v Pritličju, mulci na motorjih kričijo ‘jebem vam mater pedersku’, pretepena punca z mavrično zastavo na Bavarcu, skupina mladih z dvignjenimi sredinci prav tam, protestniki anti-LGBT kampanje podmladka SDS na [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenski]], novice o verbalnem in fizičnem nasilju na socialnih omrežjih vso noč, zažgane mavrične zastave, javno priznanje t. i. [[Rumeni jopiči|Rumenih jopičev]], da so organizirali napade na udeleženke_ce parade … toliko nasilnih [[homofobija|homofobnih]] in [[transfobija|transfobnih]] prizorov na Ljubljana Pride in toliko policije nisem videl od 2001, ko smo prvič korakali. Zlovešč občutek me je spremljal ves večer in prvič sem si z obraza zbrisal mavrico, ko sem odhajal s Kongresnega. To se meni ne zdi naključje.«<ref name="Mladina"/>}} Varuh človekovih pravic [[Peter Svetina]], predsednica Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič]] in predsednica Pirc Musar so obsodili dejanja nestrpnosti in nasilja ter poudarili pomen spoštovanja [[človekove pravice|človekovih pravic]] in [[svoboda izražanja|svobode izražanja]] [[spolna usmerjenost|spolne usmerjenosti]]. Policija v zvezi s prireditvijo preiskuje prijave fizičnih napadov, tatvin in kršitev javnega reda in miru. Nasilje je 20. junija obsodil tudi predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-premier-robert-golob-obsodil-nasilje-na-sobotni-paradi-ponosa/ |title=Tudi premier Robert Golob obsodil nasilje na sobotni paradi ponosa |date=20. junij 2023 |work=N1info}}</ref> Predsednik vodilne opozicijske stranke (SDS) [[Janez Janša]] in Janševa stranka se na incidente niso odzvali. O dogodkih sta molčala tudi ministrica za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan]] in minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]].<ref>{{navedi novice |title=Parada ponosa: Udeleženci priča grožnjam, nasilju, žalitvam, zažigu zastav |author=STA |date=19. junij 2023 |work=Dnevnik |url=https://www.dnevnik.si/1043026380 |accessdate=2023-06-19 |archive-date=2023-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620114117/https://www.dnevnik.si/1043026380 |url-status=dead }}</ref><ref name="Mladina" /> === Grafiti za in proti LGBT+ === Po Sloveniji, zlasti v večjih mestih, lahko najdemo različne grafite, ki tako ali drugače omenjajo tematiko LGBT+. Razmah so doživeli zlasti v času pred [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|Referendumom o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boju-proti-sovraznim-grafitom-s-sprejem-v-roki-lahko-iz-ubiti-hitro-nastane-ljubiti/369837|title=V boju proti sovražnim grafitom: s sprejem v roki lahko iz ubiti hitro nastane ljubiti|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-29}}</ref> === Javno izražanje LGBT+ === V Sloveniji le redko kdaj srečamo neheteroseksualen par, ki se drži za roke, poljublja ali kako drugače očitno izkazuje naklonjenost v javnosti. Pogostejša so taka izražanja s strani lezbičnih parov, do katerih je v Sloveniji nekoliko manj stigme kot do gejevskih parov.{{Navedi vir}} <gallery> Slika:Peter prevc žiga papež poljub.jpeg|[[Žiga Papež]] (Papster) je v Planici skočil na ciljno ravnino in [[Peter Prevc|Petru Prevcu]] ukradel poljub. Za svoje početje ni bil sankcioniran. </gallery> == Reklame z LGBT+ vsebino == {{Brez virov|Razdelek}}<gallery widths="170" heights="170"> Slika:Radenska LGBT reklama.png|V [https://www.youtube.com/watch?v=s_v9gSaxXlo TV reklami] za Radensko fanta rečeta, "rad imam ... fante," in dekleti rečeta "rada imam ... punce". Slika:Hitradio center lgbt naslovnica reklama.png|Reklamni plakat [[Hitradio Center]] (2017) na križišču Tržaške, Aškerčeve in Bleiweisove ceste v Ljubljani, ki prikazuje gejevski par, je prva tovrstna reklama na tako obljudenem mestu. Slika:Otto reklama.png|Reklamni pano za nedrček ponudnika Otto.si, na katerem se poljubljata dve ženski, je pritegnil marsikateri pogled pozimi 2018.{{Pojasni}} </gallery> == Povzemalna tabela == {| class="wikitable" style="margin-bottom: 10px;" | dekriminalizacija moških homoseksualnih dejanj | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (1977) |- |ista privolitvena starost za istospolne in raznospolne | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (1977) |- |zakoni proti diskriminaciji na delovnem mestu na podlagi spolne usmerjenosti | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (1998) |- |zakoni proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti pri nudenju dobrin in storitev | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (1998) |- |zakoni proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti na vseh ostalih področjih (vključno s posredno diskriminacijo in sovražnim govorom) | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (1998) |- | možnost registracije istospolne partnerske skupnosti | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (2006–2017) |- | možnost sklenitve partnerske zveze | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (2017) |- | posvojitev otroka svojega istospolnega partnerja | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] |- | priznanje v tujini opravljene skupne posvojitve otroka s strani istospolnega para | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] |- |možnost proste vključitve v vojsko za geje in lezbijke | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] |- |pravica do pravne spremembe pripisanega spola (ob ugotovljeni [[Disforija spola|disforiji spola]])<ref>{{Navedi revijo|title=Sprememba spola v Sloveniji|last=Weber|first=Nana|date=April 25, 2013|journal=Pravna praksa|publisher=GV Založba|issue=16-17|language=slovenščina|issn=0352-0730}} </ref> | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] |- | dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo za ženske, ki niso v zvezi z moškim | [[Slika:X_mark.svg|17x17_pik|No]] |- |prepoved spreobrnitvene terapije za mladoletnike LGBT | [[Slika:X_mark.svg|17x17_pik|No]] |- | nadomestno materinstvo za istospolne (in raznospolne) pare | [[Slika:X_mark.svg|17x17_pik|No]] |- |možnost darovanja krvi kot [[Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi|MSM]]<!-- V pravilniku darovanja krvi sicer piše, da MSM-i ne smejo darovati krvi, vendar pa se vprašalnik, ki ga darovalec izpolni pred darovanjem, zanaša samo na resnicoljubnost. Torej če si MSM in se zlažeš, lahko daruješ kri. Seveda pa je to odsvetovano. --> | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (2022) |- | skupna posvojitev otroka s strani istospolnega para | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (2022) |- |možnost sklenitve istospolne zakonske zveze |[[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (2022) |} == Opombe == {{sklici|group=opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Pravice LGBT v Evropi]] * [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji]] [[Kategorija:LGBT v Sloveniji]] [[Kategorija:Človekove pravice v Sloveniji]] [[Kategorija:Pravice LGBT|Slovenija]] 4rnmug1onm501j8lcu3iaygmqsz71h6 0 426631 6744736 6629858 2026-08-30T16:31:11Z SeverniMountain 264330 6744736 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Irgun | native_name = הארגון הצבאי הלאומי בארץ ישראל | native_name_lang = he | logo = Irgun.svg | logo_caption = Znak Irguna: roka s puško pred zemljevidom Palestine in Transjordanije ter geslo »Samo tako« | abbreviation = Etzel (אצ״ל), IZL | predecessor = [[Hagana]] | formation = april 1931 | founder = Avraham Tehomi | extinction = september 1948 | type = revizionistično-sionistična paravojaška in teroristična organizacija | region = [[Britanski mandat za Palestino]] | methods = oboroženi in bombni napadi, sabotaže, ugrabitve in usmrtitve talcev | leader_title = Poveljnik | leader_name = [[Menachem Begin]] (1943–1948) | affiliations = revizionistično sionistično gibanje | successor = [[Izraelske obrambne sile]] (vojaška vključitev) }} '''Irgun''' ([[hebrejščina|hebrejsko]] הארגון הצבאי הלאומי בארץ ישראל, ''Ha-Irgun ha-Tzva'i ha-Le'umi be-Eretz Yisrael'', »Nacionalna vojaška organizacija v deželi Izrael«), znan tudi pod akronimom '''Etzel''' (אצ״ל) oziroma '''IZL''', je bila sionistična [[terorizem|teroristična organizacija]], ki je med letoma 1931 in 1948 delovala v [[Britanski mandat za Palestino|Britanskem mandatu za Palestino]]. Nastala je z odcepitvijo skupine pod vodstvom Avrahama Tehomija od [[Hagana|Hagane]], od poznih 1930. let pa je bila ideološko tesno povezana z revizionističnim sionizmom Zeeva Jabotinskega.<ref name="Green">{{Navedi splet |author=Dominic Green |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781444338232.wbeow305 |title=Irgun Zvai Leumi (Irgun) |work=The Encyclopedia of War |publisher=Wiley |date=2011-11-13 |doi=10.1002/9781444338232.wbeow305 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Irgun je sprva nastopal predvsem proti palestinskim Arabcem. Med arabskim uporom 1936–1939 je opustil politiko zadržanosti, ki jo je zagovarjala Hagana, in izvajal bombne ter strelske napade na palestinske civiliste, med drugim na tržnicah in drugih javnih krajih.<ref name="Krause">{{Navedi revijo |last1=Krause |first1=Peter |year=2013 |title=The Political Effectiveness of Non-State Violence: A Two-Level Framework to Transform a Deceptive Debate |journal=Security Studies |volume=22 |issue=2 |pages=259–294 |doi=10.1080/09636412.2013.786914}}</ref> Pod poveljstvom Menachema Begina je februarja 1944 razglasil oborožen upor proti britanski mandatni oblasti. Njegove operacije so v naslednjih letih obsegale bombne napade na vladne, policijske in vojaške objekte, sabotaže, ugrabitve ter usmrtitve britanskih talcev.<ref name="Shilon">{{Navedi knjigo |author=Avi Shilon |title=Menachem Begin: A Life |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2012 |isbn=978-0-300-16235-6}}</ref> Med najbolj znanimi dejanji Irguna je bil [[Jeruzalem|jeruzalemski]] bombni napad na hotel King David 22. julija 1946, v katerem je umrlo 91 ljudi. Hotel je bil sedež pomembnih britanskih vojaških, obveščevalnih in upravnih služb, vendar je bila večina smrtnih žrtev civilistov.<ref name="HoffmanKDH">{{Navedi revijo |last1=Hoffman |first1=Bruce |year=2020 |title=The bombing of The King David Hotel, July 1946 |journal=Small Wars & Insurgencies |volume=31 |issue=3 |pages=594–611 |doi=10.1080/09592318.2020.1726575}}</ref> Aprila 1948 sta Irgun in [[Lehi]] izvedla napad na palestinsko vas [[Deir Jasin]], kjer je bilo v [[Pokol v Deir Jasinu|pokolu]] ubitih približno 100–110 vaščanov, večinoma civilistov, med njimi žensk in otrok.<ref name="MorrisDY">{{Navedi revijo |last1=Morris |first1=Benny |year=2005 |title=The Historiography of Deir Yassin |journal=Journal of Israeli History |volume=24 |issue=1 |pages=79–107 |doi=10.1080/13531040500040305}}</ref> Sodobni raziskovalci terorizma Irgun izrecno uvrščajo med teroristične organizacije. Zgodovinar Dominic Green v ''The Encyclopedia of War'' njegovo zgodovinsko vlogo povezuje z modernizacijo in politično uporabo terorističnih taktik, Bruce Hoffman pa ga v študiji napada na hotel King David neposredno opredeljuje kot judovsko teroristično organizacijo.<ref name="Green" /><ref name="HoffmanKDH" /> Tako so ga opredeljevale tudi britanske oblasti in Anglo-ameriški preiskovalni odbor že v času njegovega delovanja.<ref name="AngloAmerican">{{Navedi splet |url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/angch09.asp |title=Report of the Anglo-American Committee of Inquiry, Chapter IX |work=The Avalon Project |publisher=Yale Law School |year=1946 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Po ustanovitvi [[Izrael]]a maja 1948 je bila večina njegovih enot vključena v [[Izraelske obrambne sile]]. Proces je povzročil hud spopad med izraelsko vlado in Irgunom zaradi ladje ''Altalena''. Zadnje samostojne enote Irguna v Jeruzalemu so se razpustile septembra 1948.<ref name="FRUS1948">{{Navedi splet |url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1948v05p2/d609 |title=Foreign Relations of the United States, 1948, The Near East, South Asia, and Africa, Volume V, Part 2 |work=Office of the Historian |publisher=United States Department of State |year=1948 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Nekdanji voditelji in pripadniki Irguna z Beginom na čelu so nato sodelovali pri ustanovitvi stranke ''Herut'', ki jo Izraelski demokratični inštitut opisuje kot ideološko nadaljevanje Irguna. Herut je pozneje postal osrednja sestavina političnega razvoja, iz katerega je nastal [[Likud]].<ref name="IDIHerut">{{Navedi splet |url=https://en.idi.org.il/israeli-elections-and-parties/parties/herut/ |title=Herut |work=The Israel Democracy Institute |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Nastanek in ideologija == Irgun ima korenine v razkolu znotraj Hagane leta 1931. Po nasilju leta 1929 je del poveljnikov Hagane menil, da je njeno vodstvo premalo pripravljeno na oborožen spopad in da politika pretežno obrambnega delovanja ni zadostna. Aprila 1931 je jeruzalemski poveljnik Avraham Tehomi z več sodelavci zapustil Hagano in ustanovil novo podtalno organizacijo, ki je bila sprva znana tudi kot ''Hagana Bet'' oziroma ''Hagana Leumit''. Iz nje se je razvil Irgun.<ref name="BNF">{{Navedi splet |url=https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb13318771p |title=Irgoun zwai leumi |work=Catalogue général |publisher=Bibliothèque nationale de France |accessdate=2026-08-30}}</ref><ref name="Green" /> V začetni fazi organizacija še ni bila povsem revizionistična. V njej so delovali tudi pripadniki drugih nesocialističnih sionističnih tokov. Leta 1937 se je Tehomi z delom članstva vrnil v Hagano, preostanek organizacije pa se je vse tesneje povezoval z Jabotinskijevim revizionističnim gibanjem in mladinsko organizacijo Betar.<ref name="Shindler">{{Navedi knjigo |author=Colin Shindler |title=The Rise of the Israeli Right: From Odessa to Hebron |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2015 |isbn=978-0-521-19378-8}}</ref> Revizionistični sionizem je za razliko od socialističnega toka znotraj sionističnega gibanja poudarjal militantni nacionalizem, množično judovsko priseljevanje ter zahtevo po judovski državi na celotnem ozemlju, ki ga je opredeljeval kot Erec Izrael. To je v maksimalistični različici obsegalo tako Palestino kot Transjordanijo. Irgunov emblem je izražal prav to ideologijo: prikazoval je roko s puško nad zemljevidom Palestine in Transjordanije, pod katerim je bilo geslo רק כך (''Rak kakh'', »Samo tako«). Zgodovinar Jørgen Jensehaugen emblem razlaga kot neposreden izraz teritorialnega maksimalizma in militarizma gibanja.<ref name="Jensehaugen">{{Navedi revijo |last1=Jensehaugen |first1=Jørgen |year=2020 |title=Terra morata: the West Bank in Menachem Begin’s worldview |journal=Contemporary Levant |volume=5 |issue=2 |doi=10.1080/20581831.2020.1710675}}</ref> == Nasilje med arabskim uporom == Prelom v Irgunovi uporabi nasilja je nastopil med palestinskim arabskim uporom proti britanski oblasti in sionističnemu naseljevanju v letih 1936–1939. Hagana je večji del obdobja zagovarjala politiko ''havlage'' oziroma zadržanosti, ki je vsaj formalno omejevala povračilno nasilje nad civilisti. Irgun je to načelo zavrnil in začel izvajati načrtovane napade tudi na palestinske civiliste.<ref name="Shindler" /> Raziskovalec političnega nasilja Peter Krause navaja več takih napadov. 11. novembra 1937 so pripadniki Irguna blizu avtobusne postaje v Jeruzalemu ubili dva Palestinca in jih pet ranili. 6. julija 1938 so pripadniki organizacije na palestinski tržnici v [[Haifa|Haifi]] nastavili bombe, ki so ubile 21 ljudi in ranile 52. Še en bombni napad na isti tržnici 25. julija je ubil najmanj 39 Palestincev in jih najmanj 70 ranil.<ref name="Krause" /> Takšni napadi niso bili omejeni na spopade z oboroženimi nasprotniki, temveč so bili usmerjeni tudi v mestne javne prostore z veliko civilisti. Organizacija jih je predstavljala kot odgovor na arabsko nasilje, vendar je zavestna uporaba bomb na tržnicah in drugih civilnih lokacijah eden osrednjih razlogov, zaradi katerih zgodovinska in teroristična literatura Irgun uvršča med teroristične organizacije.<ref name="Krause" /><ref name="Green" /> == Druga svetovna vojna in nastanek Lehija == Po začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vodstvo Irguna začasno prekinilo oboroženo kampanjo proti Veliki Britaniji in se odločilo za sodelovanje z Britanci v vojni proti [[Nacistična Nemčija|nacistični Nemčiji]]. Del članstva pod vodstvom Avrahama Sterna je temu nasprotoval. Leta 1940 se je odcepil in ustanovil organizacijo, pozneje imenovano [[Lehi]].<ref name="AngloAmerican" /> Takratni poveljnik Irguna David Raziel je sodeloval z britanskimi silami in bil maja 1941 ubit med britansko operacijo v Iraku. Nasprotje med Irgunom in Lehijem je bilo v tem obdobju predvsem vprašanje, ali je treba zaradi vojne proti nacizmu začasno prekiniti boj proti Veliki Britaniji.<ref name="Shindler" /> Konec leta 1943 je poveljstvo Irguna prevzel Menachem Begin. Februarja 1944, še pred koncem vojne v Evropi, je organizacija pod njegovim vodstvom razglasila upor proti britanski mandatni oblasti. Begin je kot osrednji politični cilj določil izgon britanske oblasti in ustanovitev judovske države.<ref name="Shilon" /> [[Slika:Etzel001.jpg|thumb|Irgunov propagandni plakat iz septembra 1944]] == Upor proti britanski oblasti == Od leta 1944 je Irgun izvajal sistematično kampanjo proti britanski upravi. Tarče so bile policijske postaje, upravna poslopja, komunikacijske povezave, prometna infrastruktura in drugi objekti britanske države. Britanska vlada je že oktobra 1944 napade Irguna na policijske postaje v parlamentu obravnavala v okviru »judovske teroristične dejavnosti«.<ref name="Hansard1944">{{Navedi splet |url=https://api.parliament.uk/historic-hansard/commons/1944/oct/11/terrorist-activities |title=Terrorist Activities |work=Hansard |publisher=UK Parliament |date=1944-10-11 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Anglo-ameriški preiskovalni odbor je leta 1946 ocenil, da ima Irgun med 3000 in 5000 članov, ter njegovo dejavnost opisal kot usmerjeno predvsem v sabotažo in terorizem proti mandatni oblasti.<ref name="AngloAmerican" /> Britanska vlada je julija istega leta v parlamentu Irgun in Lehi označila za »judovski teroristični organizaciji«; njena lastna ocena števila pripadnikov in podpornikov Irguna je bila nekoliko višja, med 5000 in 6000.<ref name="Hansard1946">{{Navedi splet |url=https://hansard.parliament.uk/Commons/1946-07-01/debates/1dce78e5-37f1-452d-a76a-142846469c89/Palestine%28Situation%29 |title=Palestine (Situation) |work=Hansard |publisher=UK Parliament |date=1946-07-01 |accessdate=2026-08-30}}</ref> === Saison in sodelovanje s Hagano === Vodstvo [[Jišuv|jišuva]] in [[Judovska agencija za Izrael|Judovske agencije]] Irgunovega upora sprva ni podpiralo. Pozimi 1944/45 je Hagana v operaciji, znani kot ''Saison'' oziroma »lovska sezona«, pomagala britanskim oblastem odkriti in aretirati več sto pripadnikov Irguna. Menachem Begin je svojim pripadnikom ukazal, naj proti Hagani ne uporabijo orožja, da ne bi izbruhnil notranji judovski oboroženi spopad.<ref name="Shilon" /><ref name="Origins">{{Navedi splet |url=https://www.jstor.org/stable/jj.36075899 |title=The Origins of Israel, 1882–1948: A Documentary History |work=JSTOR |accessdate=2026-08-30}}</ref> Po koncu druge svetovne vojne in zaradi konflikta glede britanskih omejitev judovskega priseljevanja se je odnos začasno spremenil. Hagana, Irgun in Lehi so v letih 1945–1946 oblikovali kratkotrajno skupno fronto, imenovano Judovsko odporniško gibanje, in koordinirali del napadov proti britanski oblasti. Zavezništvo je bilo kratkotrajno in je zaradi političnih ter strateških razlik razpadlo.<ref name="Yahel">{{Navedi revijo |last1=Yahel |first1=Ido |year=2018 |title=The ability to unite: the Jewish resistance movement in Mandatory Palestine |journal=Israel Affairs |volume=24 |issue=2 |pages=318–331 |doi=10.1080/13537121.2018.1429549}}</ref><ref name="Wagner">{{Navedi revijo |last1=Wagner |first1=Steven |year=2008 |title=British Intelligence and the Jewish Resistance Movement in the Palestine Mandate, 1945–46 |journal=Intelligence and National Security |volume=23 |issue=5 |pages=629–657 |doi=10.1080/02684520802449500}}</ref> === Bombni napad na hotel King David === [[Slika:British Forces in the Middle East, 1945-1947 E31969.jpg|thumb|Posledice bombnega napada Irguna na hotel King David v Jeruzalemu 22. julija 1946]] 22. julija 1946 je skupina pripadnikov Irguna v klet južnega krila hotela King David v Jeruzalemu pretihotapila eksploziv in ga detonirala. Hotel ni bil le civilni hotelski objekt: v južnem krilu so bili sedež britanske mandatne vlade, vojaško poveljstvo in obveščevalne službe. Eksplozija je porušila velik del krila in ubila 91 ljudi različnih narodnosti, med njimi Arabce, Britance in Jude.<ref name="HoffmanKDH" /> Vprašanje opozoril pred eksplozijo je pozneje postalo predmet političnega spora. Irgun je vztrajal, da je pred napadom poslal telefonska opozorila in da so britanske oblasti odgovorne, ker stavbe niso evakuirale. Raziskava Brucea Hoffmana potrjuje, da so bila opozorila dejansko poslana, vendar ugotavlja, da so bila dana zelo pozno, v zmedenem položaju niso pravočasno dosegla pristojnih britanskih odločevalcev in ne potrjuje poznejše trditve, da naj bi britansko vodstvo zavestno zavrnilo pravočasno evakuacijo.<ref name="HoffmanKDH" /> Hoffman hotel zaradi njegove dejanske vojaške in upravne funkcije razlikuje od običajne civilne tarče, vendar Irgun kljub temu izrecno opredeljuje kot teroristično organizacijo in opozarja, da so bili med 91 mrtvimi večinoma civilisti.<ref name="HoffmanKDH" /> Napad je še dodatno zaostril odnose med Irgunom in vodstvom Judovske agencije. Kmalu zatem je razpadlo tudi skupno Judovsko odporniško gibanje.<ref name="Wagner" /> === Širitev kampanje v Evropo === Irgun svojega boja ni omejil na Palestino. V noči na 31. oktober 1946 je izvedel bombni napad na britansko veleposlaništvo v [[Rim]]u. Eksplozija je močno poškodovala stavbo, vendar ni povzročila smrtnih žrtev. Zgodovinar Massimiliano Fiore ga opisuje kot prvi napad sionistične organizacije v Evropi in kot začetek širše Irgunove kampanje proti britanskim interesom na evropski celini med oktobrom 1946 in avgustom 1947.<ref name="Fiore">{{Navedi revijo |last1=Fiore |first1=Massimiliano |year=2025 |title=Striking the Empire: the Rome embassy bombing and the Irgun campaign against Britain in Europe, 1946–1947 |journal=Intelligence and National Security |volume=40 |issue=7 |pages=1200–1216 |doi=10.1080/02684527.2025.2526953}}</ref> Fiore ocenjuje, da so takšne operacije povečevale varnostni in politični pritisk na povojno Veliko Britanijo, vendar britanske odločitve o opustitvi mandata ne pripisuje enemu samemu dejavniku. Irgunova kampanja je delovala skupaj z gospodarskimi težavami Velike Britanije, sporom glede priseljevanja v Palestino, mednarodnim pritiskom in širšimi problemi britanske povojne imperialne politike.<ref name="Fiore" /> === Ugrabitev in usmrtitev britanskih narednikov === Julija 1947 je Irgun ugrabil britanska vojaška obveščevalna narednika Clifforda Martina in Mervyna Paicea. Organizacija ju je zadrževala kot talca, da bi preprečila britansko usmrtitev treh pripadnikov Irguna – Avshaloma Haviva, Yaakova Weissa in Meira Nakarja –, ki so bili obsojeni na smrt po napadu na zapor v Akri.<ref name="Princeton">{{Navedi splet |url=https://digital-collections.princeton.edu/i/%D7%A8%D7%A7-%D7%9B%D7%9A-%D7%94%D7%95%D7%93%D7%A2%D7%94-%D7%91%D7%99%D7%AA-%D7%94%D7%93%D7%99%D7%9F/item/63364927-a149-425d-a8c8-043da5af26b4/metadata |title=Rak Kakh: Hoda'ah / Bet ha-Din shel ha-Irgun ha-Tseva'i ha-Le'umi be-Erets-Yisrael |work=Digital Collections |publisher=Princeton University Library |year=1947 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Po britanski usmrtitvi treh Irgunovcev 29. julija je Irgun naslednji dan Martina in Paicea obesil. Dejanje so obsodile osrednje institucije jišuva in David Ben-Gurion, Hagana pa je pred tem skušala talca najti in osvoboditi. Po objavi njune smrti so v več britanskih mestih izbruhnili protijudovski izgredi.<ref name="Princeton" /> == Vojna 1947–1948 in Nakba == Po sprejetju načrta Združenih narodov o delitvi Palestine novembra 1947 se je Irgun vključil v vojno med judovskimi in palestinskimi arabskimi silami. Organizacija je nadaljevala delovanje ločeno od Hagane in sodelovala v napadih na palestinska naselja in mestne četrti. V tej fazi so bila nekatera njegova dejanja neposredno povezana tudi z množičnim palestinskim begom in izgonom, ki sta postala del [[Nakba|Nakbe]].<ref name="Morris1948">{{Navedi knjigo |author=Benny Morris |title=1948: A History of the First Arab-Israeli War |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2008}}</ref> === Pokol v Deir Jasinu === [[Slika:Jewish militias in the village of Deir Yassin, April 1948 (cropped and edited).jpg|thumb|Pripadniki judovskih oboroženih organizacij v Deir Jasinu aprila 1948]] 9. aprila 1948 sta približno dve četi Irguna in Lehija napadli palestinsko vas [[Deir Jasin]] zahodno od Jeruzalema. Vas je bila v prejšnjih mesecih razmeroma mirna in je imela sklenjen sporazum o nenapadanju s sosednjimi judovskimi skupnostmi oziroma Hagano.<ref name="PalQuestDY">{{Navedi splet |url=https://www.palquest.org/en/node/21194 |title=The Deir Yasin Massacre, 9 April 1948 |work=Interactive Encyclopedia of the Palestine Question – PalQuest |accessdate=2026-08-30}}</ref> Napadalci so naleteli na močnejši odpor, kot so pričakovali. Med bojem so v hiše metali granate in uporabljali eksploziv, po zavzetju vasi pa so bili ubiti tudi civilisti in ujetniki. Dokumentacija in pričevanja, ki jih je analiziral zgodovinar Benny Morris, potrjujejo množično ubijanje civilistov; sodobna historiografija dogodek obravnava kot pokol.<ref name="MorrisDY" /> Natančno število mrtvih ni znano. Irgun in Lehi sta neposredno po dogodku širila močno pretirano številko 245 oziroma 254 mrtvih. Sodobne raziskave število palestinskih žrtev postavljajo približno na 100–110. Med mrtvimi so prevladovali neborci, med njimi ženske, otroci in starejši.<ref name="MorrisDY" /><ref name="PalQuestDY" /> Hagana, Judovska agencija in drugi osrednji organi jišuva so poboj javno obsodili. To ne pomeni, da je bila Hagana popolnoma nepovezana z operacijo: napad je bil predhodno usklajevan v omejenem obsegu, po zastanku Irguna in Lehija pa so enote Palmacha napadalcem nudile tudi določeno vojaško pomoč.<ref name="MorrisDY" /><ref name="PalQuestDY" /> Pokol je imel učinek precej zunaj same vasi. Novice in govorice o Deir Jasinu so povzročile strah med palestinskim prebivalstvom. Morris navaja, da je obveščevalna služba Hagane Deir Jasin pozneje označila kot enega ključnih dejavnikov, ki so pospešili palestinski beg v naslednjih tednih.<ref name="MorrisDY" /> Dogodek je zato pomemben tudi v zgodovini [[Nakba|Nakbe]]. === Napad na Jafo === Konec aprila 1948 je Irgun izvedel samostojen napad na palestinsko mesto [[Jafa]]. Njegove enote so mesto obstreljevale z minometi in skušale zavzeti četrt Manshiyya. Britanska vlada je 5. maja 1948 v spodnjem domu parlamenta poročala, da je Irgun 28. aprila izvedel močan napad na arabsko Jafo z »neselektivnim minometnim obstreljevanjem«, ki je bilo po njeni oceni očitno namenjeno povzročanju panike med civilnim prebivalstvom. Britanske sile so se zaradi napada vojaško vmešale.<ref name="JaffaHansard">{{Navedi splet |url=https://api.parliament.uk/historic-hansard/commons/1948/may/05/situation-jaffa |title=Situation, Jaffa |work=Hansard |publisher=UK Parliament |date=1948-05-05 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Napad je potekal v času množičnega odhajanja palestinskega prebivalstva iz Jafe. Irgunovo obstreljevanje in panika, ki jo je povzročilo, sta prispevala k begu, vendar izselitve mesta ni mogoče pripisati samo Irgunu. Hagana je istočasno v operaciji Hametz zasedala vasi in poti okoli Jafe ter jo odrezovala od palestinskega zaledja, medtem ko so na odhod prebivalstva vplivali tudi predhodni meseci vojne in gospodarski razkroj.<ref name="Morris1948" /> == Ustanovitev Izraela, ''Altalena'' in razpustitev == Po razglasitvi države [[Izrael]] 14. maja 1948 je nova vlada vztrajala pri vzpostavitvi enotne državne vojske in odpravi samostojnih oboroženih organizacij. Irgun je sklenil dogovor o vključitvi svojih pripadnikov v novoustanovljene [[Izraelske obrambne sile]]. Zaradi posebnega mednarodnega položaja Jeruzalema pa so tam Irgunove enote še nekaj mesecev delovale ločeno.<ref name="FRUSJerusalem">{{Navedi splet |url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1948v05p2/d406 |title=The Vice Consul at Jerusalem (Burdett) to the Secretary of State, June 24, 1948 |work=Foreign Relations of the United States |publisher=United States Department of State |date=1948-06-24 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Najhujši spor med Irgunom in izraelsko vlado je izbruhnil junija 1948 zaradi ladje ''Altalena'', ki je iz Evrope pripeljala orožje, strelivo in prostovoljce za Irgun. Jedro spora je bilo vprašanje, kdo bo nadzoroval orožje. Vlada Davida Ben-Guriona je zahtevala, da se celoten tovor izroči državni vojski; Irgun je želel del orožja obdržati za svoje sile, zlasti v Jeruzalemu.<ref name="Morris1948" /> Spor je prerasel v oborožen spopad med Irgunom in izraelsko vojsko pri Kfar Vitkinu in nato ob obali [[Tel Aviv]]a, kjer je vojska po Ben-Gurionovem ukazu ladjo obstreljevala. ''Altalena'' je zagorela in bila uničena. Dogodek je državo približal notranjemu judovskemu oboroženemu spopadu, vendar je Begin svojim ljudem ukazal, naj se ne spustijo v širšo državljansko vojno.<ref name="Morris1948" /> Do julija 1948 so bile Irgunove enote na območju, ki ga je nadzorovala izraelska država, vključene v izraelsko vojsko. Samostojna organizacija je še naprej obstajala v Jeruzalemu. Po umoru posrednika Združenih narodov Folkeja Bernadotta, ki ga je septembra 1948 izvedel Lehi, je izraelska vlada zahtevala dokončno odpravo vseh neodvisnih oboroženih organizacij. Irgun v Jeruzalemu je 21. septembra privolil v razpustitev, njegovi pripadniki pa so naslednji dan začeli predajati orožje in se vključevati v izraelsko vojsko.<ref name="FRUS1948" /> == Opredelitev kot teroristična organizacija == Opredelitev Irguna kot teroristične organizacije ni zgolj izraz političnih nasprotnikov organizacije, temveč je razširjena tako v sodobni akademski literaturi kot v virih iz časa njegovega delovanja. Dominic Green v ''The Encyclopedia of War'' Irgun opisuje kot organizacijo, ki je modernizirala starejše teroristične metode in pokazala politično uporabnost terorizma v asimetričnem boju.<ref name="Green" /> Bruce Hoffman, eden vodilnih raziskovalcev zgodovine terorizma, ga v svoji študiji napada na hotel King David neposredno označuje za judovsko teroristično organizacijo, ki se je borila proti nadaljevanju britanske oblasti v Palestini.<ref name="HoffmanKDH" /> Tudi sodobniki so uporabljali enako kategorizacijo. Anglo-ameriški preiskovalni odbor je leta 1946 zapisal, da Irgun deluje predvsem s sabotažo in terorizmom proti mandatni oblasti.<ref name="AngloAmerican" /> Britanska vlada ga je istega leta v parlamentu uradno imenovala ena od dveh judovskih terorističnih organizacij v Palestini.<ref name="Hansard1946" /> Kategorizacijo dodatno podpirajo Irgunovi napadi na nedvoumno civilne tarče. Bombni napadi na palestinske tržnice leta 1938 niso bili napadi na vojaške objekte, temveč na gosto poseljene javne prostore in so ubili več deset civilistov.<ref name="Krause" /> Prav tako so bile med njegovimi metodami ugrabitve in usmrtitve talcev.<ref name="Princeton" /> Hkrati se posamezne Irgunove operacije med seboj niso razlikovale le po obsegu, ampak tudi po naravi tarče. Napad na hotel King David je bil na primer usmerjen v stavbo, ki je dejansko gostila osrednje britanske vojaške, obveščevalne in upravne organe, Irgun pa je pred eksplozijo izdal opozorila.<ref name="HoffmanKDH" /> To razlikovanje je pomembno pri presoji posameznih operacij, vendar Hoffman zaradi tega Irguna kot organizacije ne preneha uvrščati med teroristične. Irgun sam je izraz »terorizem« zavračal in svojo kampanjo predstavljal kot narodnoosvobodilni upor proti tuji oblasti. Begin je to interpretacijo pozneje razvil predvsem v svojih spominih ''The Revolt''. V historiografiji je zato treba razlikovati med samorazumevanjem organizacije ter analitično klasifikacijo njenih metod in tarč.<ref name="Green" /> == Politična dediščina == Razpustitev Irguna ni pomenila konca njegove politične tradicije. Menachem Begin in številni nekdanji pripadniki organizacije so leta 1948 sodelovali pri ustanovitvi gibanja ''Herut''. Izraelski demokratični inštitut Herut izrecno opisuje kot »ideološko nadaljevanje« Irguna, ne pa kot njegovo neposredno vojaško nadaljevanje.<ref name="IDIHerut" /> Herut je postal glavna politična organizacija revizionistične desnice v Izraelu. Leta 1965 se je povezal z Liberalno stranko v zavezništvo Gahal, nato pa je postal osrednja sestavina širšega zavezništva [[Likud]]. Leta 1977 je Begin kot voditelj Likuda postal predsednik izraelske vlade. Formalne institucije Heruta so bile ukinjene šele leta 1988, ko se je Likud organizacijsko združil v enotno stranko.<ref name="IDIHerut" /> Zato povezava med Irgunom in poznejšim Likudom ni neposredna organizacijska kontinuiteta, temveč zgodovinska in ideološka linija Irgun–Herut–Gahal–Likud.<ref name="IDIHerut" /> == Glej tudi == * [[Hagana]] * [[Lehi]] * [[Pokol v Deir Jasinu]] * [[Nakba]] * [[Sionizem]] * [[Britanski mandat za Palestino]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo |author=J. Bowyer Bell |title=Terror Out of Zion: The Fight for Israeli Independence |publisher=St. Martin's Press |location=New York |year=1977}} * {{Navedi knjigo |author=Bruce Hoffman |title=Anonymous Soldiers: The Struggle for Israel, 1917–1947 |publisher=Alfred A. Knopf |location=New York |year=2015}} * {{Navedi knjigo |author=Benny Morris |title=1948: A History of the First Arab-Israeli War |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2008}} * {{Navedi knjigo |author=Avi Shilon |title=Menachem Begin: A Life |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2012 |isbn=978-0-300-16235-6}} * {{Navedi knjigo |author=Colin Shindler |title=The Rise of the Israeli Right: From Odessa to Hebron |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2015 |isbn=978-0-521-19378-8}} * {{Navedi revijo |last1=Green |first1=Dominic |year=2011 |title=Irgun Zvai Leumi (Irgun) |journal=The Encyclopedia of War |doi=10.1002/9781444338232.wbeow305}} * {{Navedi revijo |last1=Hoffman |first1=Bruce |year=2020 |title=The bombing of The King David Hotel, July 1946 |journal=Small Wars & Insurgencies |volume=31 |issue=3 |pages=594–611 |doi=10.1080/09592318.2020.1726575}} * {{Navedi revijo |last1=Krause |first1=Peter |year=2013 |title=The Political Effectiveness of Non-State Violence: A Two-Level Framework to Transform a Deceptive Debate |journal=Security Studies |volume=22 |issue=2 |pages=259–294 |doi=10.1080/09636412.2013.786914}} * {{Navedi revijo |last1=Morris |first1=Benny |year=2005 |title=The Historiography of Deir Yassin |journal=Journal of Israeli History |volume=24 |issue=1 |pages=79–107 |doi=10.1080/13531040500040305}} == Zunanje povezave == * [https://avalon.law.yale.edu/20th_century/angch09.asp Poročilo Anglo-ameriškega preiskovalnega odbora iz leta 1946] – Yale Law School * [https://digital-collections.princeton.edu/catalog?f%5Bsubject_ssim%5D%5B%5D=Irgun+tseva%CA%BCi+le%CA%BCumi Gradivo o Irgunu] v digitalnih zbirkah Univerze Princeton [[Kategorija:Teroristične skupine]] [[Kategorija:Sionizem]] [[Kategorija:Zgodovina Izraela]] spy9d6ia97f5b22n5jbdqzgspjpckhl 6744770 6744736 2026-08-30T17:29:48Z SeverniMountain 264330 6744770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Irgun | native_name = הארגון הצבאי הלאומי בארץ ישראל | native_name_lang = he | logo = Irgun.svg | logo_caption = Znak Irguna: roka s puško pred zemljevidom Palestine in Transjordanije ter geslo »Samo tako« | abbreviation = Etzel (אצ״ל), IZL | predecessor = [[Hagana]] | formation = april 1931 | founder = Avraham Tehomi | extinction = september 1948 | type = revizionistično-sionistična paravojaška in teroristična organizacija | region = [[Britanski mandat za Palestino]] | methods = oboroženi in bombni napadi, sabotaže, ugrabitve in usmrtitve talcev | leader_title = Poveljnik | leader_name = [[Menachem Begin]] (1943–1948) | affiliations = revizionistično sionistično gibanje | successor = [[Izraelske obrambne sile]] (vojaška vključitev) }} '''Irgun''' ([[hebrejščina|hebrejsko]] הארגון הצבאי הלאומי בארץ ישראל, ''Ha-Irgun ha-Tzva'i ha-Le'umi be-Eretz Yisrael'', »Nacionalna vojaška organizacija v deželi Izrael«), znan tudi pod akronimom '''Etzel''' (אצ״ל) oziroma '''IZL''', je bila [[Sionizem|sionistična]] [[terorizem|teroristična organizacija]], ki je med letoma 1931 in 1948 delovala v [[Britanski mandat za Palestino|Britanskem mandatu za Palestino]]. Nastala je z odcepitvijo skupine pod vodstvom Avrahama Tehomija od [[Hagana|Hagane]], od poznih 1930. let pa je bila ideološko tesno povezana z revizionističnim sionizmom Zeeva Jabotinskega.<ref name="Green">{{Navedi splet |author=Dominic Green |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781444338232.wbeow305 |title=Irgun Zvai Leumi (Irgun) |work=The Encyclopedia of War |publisher=Wiley |date=2011-11-13 |doi=10.1002/9781444338232.wbeow305 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Irgun je sprva nastopal predvsem proti palestinskim Arabcem. Med arabskim uporom 1936–1939 je opustil politiko zadržanosti, ki jo je zagovarjala Hagana, in izvajal bombne ter strelske napade na palestinske civiliste, med drugim na tržnicah in drugih javnih krajih.<ref name="Krause">{{Navedi revijo |last1=Krause |first1=Peter |year=2013 |title=The Political Effectiveness of Non-State Violence: A Two-Level Framework to Transform a Deceptive Debate |journal=Security Studies |volume=22 |issue=2 |pages=259–294 |doi=10.1080/09636412.2013.786914}}</ref> Pod poveljstvom Menachema Begina je februarja 1944 razglasil oborožen upor proti britanski mandatni oblasti. Njegove operacije so v naslednjih letih obsegale bombne napade na vladne, policijske in vojaške objekte, sabotaže, ugrabitve ter usmrtitve britanskih talcev.<ref name="Shilon">{{Navedi knjigo |author=Avi Shilon |title=Menachem Begin: A Life |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2012 |isbn=978-0-300-16235-6}}</ref> Med najbolj znanimi dejanji Irguna je bil [[Jeruzalem|jeruzalemski]] bombni napad na hotel King David 22. julija 1946, v katerem je umrlo 91 ljudi. Hotel je bil sedež pomembnih britanskih vojaških, obveščevalnih in upravnih služb, vendar je bila večina smrtnih žrtev civilistov.<ref name="HoffmanKDH">{{Navedi revijo |last1=Hoffman |first1=Bruce |year=2020 |title=The bombing of The King David Hotel, July 1946 |journal=Small Wars & Insurgencies |volume=31 |issue=3 |pages=594–611 |doi=10.1080/09592318.2020.1726575}}</ref> Aprila 1948 sta Irgun in [[Lehi]] izvedla napad na palestinsko vas [[Deir Jasin]], kjer je bilo v [[Pokol v Deir Jasinu|pokolu]] ubitih približno 100–110 vaščanov, večinoma civilistov, med njimi žensk in otrok.<ref name="MorrisDY">{{Navedi revijo |last1=Morris |first1=Benny |year=2005 |title=The Historiography of Deir Yassin |journal=Journal of Israeli History |volume=24 |issue=1 |pages=79–107 |doi=10.1080/13531040500040305}}</ref> Sodobni raziskovalci terorizma Irgun izrecno uvrščajo med teroristične organizacije. Zgodovinar Dominic Green v ''The Encyclopedia of War'' njegovo zgodovinsko vlogo povezuje z modernizacijo in politično uporabo terorističnih taktik, Bruce Hoffman pa ga v študiji napada na hotel King David neposredno opredeljuje kot judovsko teroristično organizacijo.<ref name="Green" /><ref name="HoffmanKDH" /> Tako so ga opredeljevale tudi britanske oblasti in Anglo-ameriški preiskovalni odbor že v času njegovega delovanja.<ref name="AngloAmerican">{{Navedi splet |url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/angch09.asp |title=Report of the Anglo-American Committee of Inquiry, Chapter IX |work=The Avalon Project |publisher=Yale Law School |year=1946 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Po ustanovitvi [[Izrael]]a maja 1948 je bila večina njegovih enot vključena v [[Izraelske obrambne sile]]. Proces je povzročil hud spopad med izraelsko vlado in Irgunom zaradi ladje ''Altalena''. Zadnje samostojne enote Irguna v Jeruzalemu so se razpustile septembra 1948.<ref name="FRUS1948">{{Navedi splet |url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1948v05p2/d609 |title=Foreign Relations of the United States, 1948, The Near East, South Asia, and Africa, Volume V, Part 2 |work=Office of the Historian |publisher=United States Department of State |year=1948 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Nekdanji voditelji in pripadniki Irguna z Beginom na čelu so nato sodelovali pri ustanovitvi stranke ''Herut'', ki jo Izraelski demokratični inštitut opisuje kot ideološko nadaljevanje Irguna. Herut je pozneje postal osrednja sestavina političnega razvoja, iz katerega je nastal [[Likud]].<ref name="IDIHerut">{{Navedi splet |url=https://en.idi.org.il/israeli-elections-and-parties/parties/herut/ |title=Herut |work=The Israel Democracy Institute |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Nastanek in ideologija == Irgun ima korenine v razkolu znotraj Hagane leta 1931. Po nasilju leta 1929 je del poveljnikov Hagane menil, da je njeno vodstvo premalo pripravljeno na oborožen spopad in da politika pretežno obrambnega delovanja ni zadostna. Aprila 1931 je jeruzalemski poveljnik Avraham Tehomi z več sodelavci zapustil Hagano in ustanovil novo podtalno organizacijo, ki je bila sprva znana tudi kot ''Hagana Bet'' oziroma ''Hagana Leumit''. Iz nje se je razvil Irgun.<ref name="BNF">{{Navedi splet |url=https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb13318771p |title=Irgoun zwai leumi |work=Catalogue général |publisher=Bibliothèque nationale de France |accessdate=2026-08-30}}</ref><ref name="Green" /> V začetni fazi organizacija še ni bila povsem revizionistična. V njej so delovali tudi pripadniki drugih nesocialističnih sionističnih tokov. Leta 1937 se je Tehomi z delom članstva vrnil v Hagano, preostanek organizacije pa se je vse tesneje povezoval z Jabotinskijevim revizionističnim gibanjem in mladinsko organizacijo Betar.<ref name="Shindler">{{Navedi knjigo |author=Colin Shindler |title=The Rise of the Israeli Right: From Odessa to Hebron |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2015 |isbn=978-0-521-19378-8}}</ref> Revizionistični sionizem je za razliko od socialističnega toka znotraj sionističnega gibanja poudarjal militantni nacionalizem, množično judovsko priseljevanje ter zahtevo po judovski državi na celotnem ozemlju, ki ga je opredeljeval kot Erec Izrael. To je v maksimalistični različici obsegalo tako Palestino kot Transjordanijo. Irgunov emblem je izražal prav to ideologijo: prikazoval je roko s puško nad zemljevidom Palestine in Transjordanije, pod katerim je bilo geslo רק כך (''Rak kakh'', »Samo tako«). Zgodovinar Jørgen Jensehaugen emblem razlaga kot neposreden izraz teritorialnega maksimalizma in militarizma gibanja.<ref name="Jensehaugen">{{Navedi revijo |last1=Jensehaugen |first1=Jørgen |year=2020 |title=Terra morata: the West Bank in Menachem Begin’s worldview |journal=Contemporary Levant |volume=5 |issue=2 |doi=10.1080/20581831.2020.1710675}}</ref> == Nasilje med arabskim uporom == Prelom v Irgunovi uporabi nasilja je nastopil med palestinskim arabskim uporom proti britanski oblasti in sionističnemu naseljevanju v letih 1936–1939. Hagana je večji del obdobja zagovarjala politiko ''havlage'' oziroma zadržanosti, ki je vsaj formalno omejevala povračilno nasilje nad civilisti. Irgun je to načelo zavrnil in začel izvajati načrtovane napade tudi na palestinske civiliste.<ref name="Shindler" /> Raziskovalec političnega nasilja Peter Krause navaja več takih napadov. 11. novembra 1937 so pripadniki Irguna blizu avtobusne postaje v Jeruzalemu ubili dva Palestinca in jih pet ranili. 6. julija 1938 so pripadniki organizacije na palestinski tržnici v [[Haifa|Haifi]] nastavili bombe, ki so ubile 21 ljudi in ranile 52. Še en bombni napad na isti tržnici 25. julija je ubil najmanj 39 Palestincev in jih najmanj 70 ranil.<ref name="Krause" /> Takšni napadi niso bili omejeni na spopade z oboroženimi nasprotniki, temveč so bili usmerjeni tudi v mestne javne prostore z veliko civilisti. Organizacija jih je predstavljala kot odgovor na arabsko nasilje, vendar je zavestna uporaba bomb na tržnicah in drugih civilnih lokacijah eden osrednjih razlogov, zaradi katerih zgodovinska in teroristična literatura Irgun uvršča med teroristične organizacije.<ref name="Krause" /><ref name="Green" /> == Druga svetovna vojna in nastanek Lehija == Po začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vodstvo Irguna začasno prekinilo oboroženo kampanjo proti Veliki Britaniji in se odločilo za sodelovanje z Britanci v vojni proti [[Nacistična Nemčija|nacistični Nemčiji]]. Del članstva pod vodstvom Avrahama Sterna je temu nasprotoval. Leta 1940 se je odcepil in ustanovil organizacijo, pozneje imenovano [[Lehi]].<ref name="AngloAmerican" /> Takratni poveljnik Irguna David Raziel je sodeloval z britanskimi silami in bil maja 1941 ubit med britansko operacijo v Iraku. Nasprotje med Irgunom in Lehijem je bilo v tem obdobju predvsem vprašanje, ali je treba zaradi vojne proti nacizmu začasno prekiniti boj proti Veliki Britaniji.<ref name="Shindler" /> Konec leta 1943 je poveljstvo Irguna prevzel Menachem Begin. Februarja 1944, še pred koncem vojne v Evropi, je organizacija pod njegovim vodstvom razglasila upor proti britanski mandatni oblasti. Begin je kot osrednji politični cilj določil izgon britanske oblasti in ustanovitev judovske države.<ref name="Shilon" /> [[Slika:Etzel001.jpg|thumb|Irgunov propagandni plakat iz septembra 1944]] == Upor proti britanski oblasti == Od leta 1944 je Irgun izvajal sistematično kampanjo proti britanski upravi. Tarče so bile policijske postaje, upravna poslopja, komunikacijske povezave, prometna infrastruktura in drugi objekti britanske države. Britanska vlada je že oktobra 1944 napade Irguna na policijske postaje v parlamentu obravnavala v okviru »judovske teroristične dejavnosti«.<ref name="Hansard1944">{{Navedi splet |url=https://api.parliament.uk/historic-hansard/commons/1944/oct/11/terrorist-activities |title=Terrorist Activities |work=Hansard |publisher=UK Parliament |date=1944-10-11 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Anglo-ameriški preiskovalni odbor je leta 1946 ocenil, da ima Irgun med 3000 in 5000 članov, ter njegovo dejavnost opisal kot usmerjeno predvsem v sabotažo in terorizem proti mandatni oblasti.<ref name="AngloAmerican" /> Britanska vlada je julija istega leta v parlamentu Irgun in Lehi označila za »judovski teroristični organizaciji«; njena lastna ocena števila pripadnikov in podpornikov Irguna je bila nekoliko višja, med 5000 in 6000.<ref name="Hansard1946">{{Navedi splet |url=https://hansard.parliament.uk/Commons/1946-07-01/debates/1dce78e5-37f1-452d-a76a-142846469c89/Palestine%28Situation%29 |title=Palestine (Situation) |work=Hansard |publisher=UK Parliament |date=1946-07-01 |accessdate=2026-08-30}}</ref> === Saison in sodelovanje s Hagano === Vodstvo [[Jišuv|jišuva]] in [[Judovska agencija za Izrael|Judovske agencije]] Irgunovega upora sprva ni podpiralo. Pozimi 1944/45 je Hagana v operaciji, znani kot ''Saison'' oziroma »lovska sezona«, pomagala britanskim oblastem odkriti in aretirati več sto pripadnikov Irguna. Menachem Begin je svojim pripadnikom ukazal, naj proti Hagani ne uporabijo orožja, da ne bi izbruhnil notranji judovski oboroženi spopad.<ref name="Shilon" /><ref name="Origins">{{Navedi splet |url=https://www.jstor.org/stable/jj.36075899 |title=The Origins of Israel, 1882–1948: A Documentary History |work=JSTOR |accessdate=2026-08-30}}</ref> Po koncu druge svetovne vojne in zaradi konflikta glede britanskih omejitev judovskega priseljevanja se je odnos začasno spremenil. Hagana, Irgun in Lehi so v letih 1945–1946 oblikovali kratkotrajno skupno fronto, imenovano Judovsko odporniško gibanje, in koordinirali del napadov proti britanski oblasti. Zavezništvo je bilo kratkotrajno in je zaradi političnih ter strateških razlik razpadlo.<ref name="Yahel">{{Navedi revijo |last1=Yahel |first1=Ido |year=2018 |title=The ability to unite: the Jewish resistance movement in Mandatory Palestine |journal=Israel Affairs |volume=24 |issue=2 |pages=318–331 |doi=10.1080/13537121.2018.1429549}}</ref><ref name="Wagner">{{Navedi revijo |last1=Wagner |first1=Steven |year=2008 |title=British Intelligence and the Jewish Resistance Movement in the Palestine Mandate, 1945–46 |journal=Intelligence and National Security |volume=23 |issue=5 |pages=629–657 |doi=10.1080/02684520802449500}}</ref> === Bombni napad na hotel King David === [[Slika:British Forces in the Middle East, 1945-1947 E31969.jpg|thumb|Posledice bombnega napada Irguna na hotel King David v Jeruzalemu 22. julija 1946]] 22. julija 1946 je skupina pripadnikov Irguna v klet južnega krila hotela King David v Jeruzalemu pretihotapila eksploziv in ga detonirala. Hotel ni bil le civilni hotelski objekt: v južnem krilu so bili sedež britanske mandatne vlade, vojaško poveljstvo in obveščevalne službe. Eksplozija je porušila velik del krila in ubila 91 ljudi različnih narodnosti, med njimi Arabce, Britance in Jude.<ref name="HoffmanKDH" /> Vprašanje opozoril pred eksplozijo je pozneje postalo predmet političnega spora. Irgun je vztrajal, da je pred napadom poslal telefonska opozorila in da so britanske oblasti odgovorne, ker stavbe niso evakuirale. Raziskava Brucea Hoffmana potrjuje, da so bila opozorila dejansko poslana, vendar ugotavlja, da so bila dana zelo pozno, v zmedenem položaju niso pravočasno dosegla pristojnih britanskih odločevalcev in ne potrjuje poznejše trditve, da naj bi britansko vodstvo zavestno zavrnilo pravočasno evakuacijo.<ref name="HoffmanKDH" /> Hoffman hotel zaradi njegove dejanske vojaške in upravne funkcije razlikuje od običajne civilne tarče, vendar Irgun kljub temu izrecno opredeljuje kot teroristično organizacijo in opozarja, da so bili med 91 mrtvimi večinoma civilisti.<ref name="HoffmanKDH" /> Napad je še dodatno zaostril odnose med Irgunom in vodstvom Judovske agencije. Kmalu zatem je razpadlo tudi skupno Judovsko odporniško gibanje.<ref name="Wagner" /> === Širitev kampanje v Evropo === Irgun svojega boja ni omejil na Palestino. V noči na 31. oktober 1946 je izvedel bombni napad na britansko veleposlaništvo v [[Rim]]u. Eksplozija je močno poškodovala stavbo, vendar ni povzročila smrtnih žrtev. Zgodovinar Massimiliano Fiore ga opisuje kot prvi napad sionistične organizacije v Evropi in kot začetek širše Irgunove kampanje proti britanskim interesom na evropski celini med oktobrom 1946 in avgustom 1947.<ref name="Fiore">{{Navedi revijo |last1=Fiore |first1=Massimiliano |year=2025 |title=Striking the Empire: the Rome embassy bombing and the Irgun campaign against Britain in Europe, 1946–1947 |journal=Intelligence and National Security |volume=40 |issue=7 |pages=1200–1216 |doi=10.1080/02684527.2025.2526953}}</ref> Fiore ocenjuje, da so takšne operacije povečevale varnostni in politični pritisk na povojno Veliko Britanijo, vendar britanske odločitve o opustitvi mandata ne pripisuje enemu samemu dejavniku. Irgunova kampanja je delovala skupaj z gospodarskimi težavami Velike Britanije, sporom glede priseljevanja v Palestino, mednarodnim pritiskom in širšimi problemi britanske povojne imperialne politike.<ref name="Fiore" /> === Ugrabitev in usmrtitev britanskih narednikov === Julija 1947 je Irgun ugrabil britanska vojaška obveščevalna narednika Clifforda Martina in Mervyna Paicea. Organizacija ju je zadrževala kot talca, da bi preprečila britansko usmrtitev treh pripadnikov Irguna – Avshaloma Haviva, Yaakova Weissa in Meira Nakarja –, ki so bili obsojeni na smrt po napadu na zapor v Akri.<ref name="Princeton">{{Navedi splet |url=https://digital-collections.princeton.edu/i/%D7%A8%D7%A7-%D7%9B%D7%9A-%D7%94%D7%95%D7%93%D7%A2%D7%94-%D7%91%D7%99%D7%AA-%D7%94%D7%93%D7%99%D7%9F/item/63364927-a149-425d-a8c8-043da5af26b4/metadata |title=Rak Kakh: Hoda'ah / Bet ha-Din shel ha-Irgun ha-Tseva'i ha-Le'umi be-Erets-Yisrael |work=Digital Collections |publisher=Princeton University Library |year=1947 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Po britanski usmrtitvi treh Irgunovcev 29. julija je Irgun naslednji dan Martina in Paicea obesil. Dejanje so obsodile osrednje institucije jišuva in David Ben-Gurion, Hagana pa je pred tem skušala talca najti in osvoboditi. Po objavi njune smrti so v več britanskih mestih izbruhnili protijudovski izgredi.<ref name="Princeton" /> == Vojna 1947–1948 in Nakba == Po sprejetju načrta Združenih narodov o delitvi Palestine novembra 1947 se je Irgun vključil v vojno med judovskimi in palestinskimi arabskimi silami. Organizacija je nadaljevala delovanje ločeno od Hagane in sodelovala v napadih na palestinska naselja in mestne četrti. V tej fazi so bila nekatera njegova dejanja neposredno povezana tudi z množičnim palestinskim begom in izgonom, ki sta postala del [[Nakba|Nakbe]].<ref name="Morris1948">{{Navedi knjigo |author=Benny Morris |title=1948: A History of the First Arab-Israeli War |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2008}}</ref> === Pokol v Deir Jasinu === [[Slika:Jewish militias in the village of Deir Yassin, April 1948 (cropped and edited).jpg|thumb|Pripadniki judovskih oboroženih organizacij v Deir Jasinu aprila 1948]] 9. aprila 1948 sta približno dve četi Irguna in Lehija napadli palestinsko vas [[Deir Jasin]] zahodno od Jeruzalema. Vas je bila v prejšnjih mesecih razmeroma mirna in je imela sklenjen sporazum o nenapadanju s sosednjimi judovskimi skupnostmi oziroma Hagano.<ref name="PalQuestDY">{{Navedi splet |url=https://www.palquest.org/en/node/21194 |title=The Deir Yasin Massacre, 9 April 1948 |work=Interactive Encyclopedia of the Palestine Question – PalQuest |accessdate=2026-08-30}}</ref> Napadalci so naleteli na močnejši odpor, kot so pričakovali. Med bojem so v hiše metali granate in uporabljali eksploziv, po zavzetju vasi pa so bili ubiti tudi civilisti in ujetniki. Dokumentacija in pričevanja, ki jih je analiziral zgodovinar Benny Morris, potrjujejo množično ubijanje civilistov; sodobna historiografija dogodek obravnava kot pokol.<ref name="MorrisDY" /> Natančno število mrtvih ni znano. Irgun in Lehi sta neposredno po dogodku širila močno pretirano številko 245 oziroma 254 mrtvih. Sodobne raziskave število palestinskih žrtev postavljajo približno na 100–110. Med mrtvimi so prevladovali neborci, med njimi ženske, otroci in starejši.<ref name="MorrisDY" /><ref name="PalQuestDY" /> Hagana, Judovska agencija in drugi osrednji organi jišuva so poboj javno obsodili. To ne pomeni, da je bila Hagana popolnoma nepovezana z operacijo: napad je bil predhodno usklajevan v omejenem obsegu, po zastanku Irguna in Lehija pa so enote Palmacha napadalcem nudile tudi določeno vojaško pomoč.<ref name="MorrisDY" /><ref name="PalQuestDY" /> Pokol je imel učinek precej zunaj same vasi. Novice in govorice o Deir Jasinu so povzročile strah med palestinskim prebivalstvom. Morris navaja, da je obveščevalna služba Hagane Deir Jasin pozneje označila kot enega ključnih dejavnikov, ki so pospešili palestinski beg v naslednjih tednih.<ref name="MorrisDY" /> Dogodek je zato pomemben tudi v zgodovini [[Nakba|Nakbe]]. === Napad na Jafo === Konec aprila 1948 je Irgun izvedel samostojen napad na palestinsko mesto [[Jafa]]. Njegove enote so mesto obstreljevale z minometi in skušale zavzeti četrt Manshiyya. Britanska vlada je 5. maja 1948 v spodnjem domu parlamenta poročala, da je Irgun 28. aprila izvedel močan napad na arabsko Jafo z »neselektivnim minometnim obstreljevanjem«, ki je bilo po njeni oceni očitno namenjeno povzročanju panike med civilnim prebivalstvom. Britanske sile so se zaradi napada vojaško vmešale.<ref name="JaffaHansard">{{Navedi splet |url=https://api.parliament.uk/historic-hansard/commons/1948/may/05/situation-jaffa |title=Situation, Jaffa |work=Hansard |publisher=UK Parliament |date=1948-05-05 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Napad je potekal v času množičnega odhajanja palestinskega prebivalstva iz Jafe. Irgunovo obstreljevanje in panika, ki jo je povzročilo, sta prispevala k begu, vendar izselitve mesta ni mogoče pripisati samo Irgunu. Hagana je istočasno v operaciji Hametz zasedala vasi in poti okoli Jafe ter jo odrezovala od palestinskega zaledja, medtem ko so na odhod prebivalstva vplivali tudi predhodni meseci vojne in gospodarski razkroj.<ref name="Morris1948" /> == Ustanovitev Izraela, ''Altalena'' in razpustitev == Po razglasitvi države [[Izrael]] 14. maja 1948 je nova vlada vztrajala pri vzpostavitvi enotne državne vojske in odpravi samostojnih oboroženih organizacij. Irgun je sklenil dogovor o vključitvi svojih pripadnikov v novoustanovljene [[Izraelske obrambne sile]]. Zaradi posebnega mednarodnega položaja Jeruzalema pa so tam Irgunove enote še nekaj mesecev delovale ločeno.<ref name="FRUSJerusalem">{{Navedi splet |url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1948v05p2/d406 |title=The Vice Consul at Jerusalem (Burdett) to the Secretary of State, June 24, 1948 |work=Foreign Relations of the United States |publisher=United States Department of State |date=1948-06-24 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Najhujši spor med Irgunom in izraelsko vlado je izbruhnil junija 1948 zaradi ladje ''Altalena'', ki je iz Evrope pripeljala orožje, strelivo in prostovoljce za Irgun. Jedro spora je bilo vprašanje, kdo bo nadzoroval orožje. Vlada Davida Ben-Guriona je zahtevala, da se celoten tovor izroči državni vojski; Irgun je želel del orožja obdržati za svoje sile, zlasti v Jeruzalemu.<ref name="Morris1948" /> Spor je prerasel v oborožen spopad med Irgunom in izraelsko vojsko pri Kfar Vitkinu in nato ob obali [[Tel Aviv]]a, kjer je vojska po Ben-Gurionovem ukazu ladjo obstreljevala. ''Altalena'' je zagorela in bila uničena. Dogodek je državo približal notranjemu judovskemu oboroženemu spopadu, vendar je Begin svojim ljudem ukazal, naj se ne spustijo v širšo državljansko vojno.<ref name="Morris1948" /> Do julija 1948 so bile Irgunove enote na območju, ki ga je nadzorovala izraelska država, vključene v izraelsko vojsko. Samostojna organizacija je še naprej obstajala v Jeruzalemu. Po umoru posrednika Združenih narodov Folkeja Bernadotta, ki ga je septembra 1948 izvedel Lehi, je izraelska vlada zahtevala dokončno odpravo vseh neodvisnih oboroženih organizacij. Irgun v Jeruzalemu je 21. septembra privolil v razpustitev, njegovi pripadniki pa so naslednji dan začeli predajati orožje in se vključevati v izraelsko vojsko.<ref name="FRUS1948" /> == Opredelitev kot teroristična organizacija == Opredelitev Irguna kot teroristične organizacije ni zgolj izraz političnih nasprotnikov organizacije, temveč je razširjena tako v sodobni akademski literaturi kot v virih iz časa njegovega delovanja. Dominic Green v ''The Encyclopedia of War'' Irgun opisuje kot organizacijo, ki je modernizirala starejše teroristične metode in pokazala politično uporabnost terorizma v asimetričnem boju.<ref name="Green" /> Bruce Hoffman, eden vodilnih raziskovalcev zgodovine terorizma, ga v svoji študiji napada na hotel King David neposredno označuje za judovsko teroristično organizacijo, ki se je borila proti nadaljevanju britanske oblasti v Palestini.<ref name="HoffmanKDH" /> Tudi sodobniki so uporabljali enako kategorizacijo. Anglo-ameriški preiskovalni odbor je leta 1946 zapisal, da Irgun deluje predvsem s sabotažo in terorizmom proti mandatni oblasti.<ref name="AngloAmerican" /> Britanska vlada ga je istega leta v parlamentu uradno imenovala ena od dveh judovskih terorističnih organizacij v Palestini.<ref name="Hansard1946" /> Kategorizacijo dodatno podpirajo Irgunovi napadi na nedvoumno civilne tarče. Bombni napadi na palestinske tržnice leta 1938 niso bili napadi na vojaške objekte, temveč na gosto poseljene javne prostore in so ubili več deset civilistov.<ref name="Krause" /> Prav tako so bile med njegovimi metodami ugrabitve in usmrtitve talcev.<ref name="Princeton" /> Hkrati se posamezne Irgunove operacije med seboj niso razlikovale le po obsegu, ampak tudi po naravi tarče. Napad na hotel King David je bil na primer usmerjen v stavbo, ki je dejansko gostila osrednje britanske vojaške, obveščevalne in upravne organe, Irgun pa je pred eksplozijo izdal opozorila.<ref name="HoffmanKDH" /> To razlikovanje je pomembno pri presoji posameznih operacij, vendar Hoffman zaradi tega Irguna kot organizacije ne preneha uvrščati med teroristične. Irgun sam je izraz »terorizem« zavračal in svojo kampanjo predstavljal kot narodnoosvobodilni upor proti tuji oblasti. Begin je to interpretacijo pozneje razvil predvsem v svojih spominih ''The Revolt''. V historiografiji je zato treba razlikovati med samorazumevanjem organizacije ter analitično klasifikacijo njenih metod in tarč.<ref name="Green" /> == Politična dediščina == Razpustitev Irguna ni pomenila konca njegove politične tradicije. Menachem Begin in številni nekdanji pripadniki organizacije so leta 1948 sodelovali pri ustanovitvi gibanja ''Herut''. Izraelski demokratični inštitut Herut izrecno opisuje kot »ideološko nadaljevanje« Irguna, ne pa kot njegovo neposredno vojaško nadaljevanje.<ref name="IDIHerut" /> Herut je postal glavna politična organizacija revizionistične desnice v Izraelu. Leta 1965 se je povezal z Liberalno stranko v zavezništvo Gahal, nato pa je postal osrednja sestavina širšega zavezništva [[Likud]]. Leta 1977 je Begin kot voditelj Likuda postal predsednik izraelske vlade. Formalne institucije Heruta so bile ukinjene šele leta 1988, ko se je Likud organizacijsko združil v enotno stranko.<ref name="IDIHerut" /> Zato povezava med Irgunom in poznejšim Likudom ni neposredna organizacijska kontinuiteta, temveč zgodovinska in ideološka linija Irgun–Herut–Gahal–Likud.<ref name="IDIHerut" /> == Glej tudi == * [[Hagana]] * [[Lehi]] * [[Pokol v Deir Jasinu]] * [[Nakba]] * [[Sionizem]] * [[Britanski mandat za Palestino]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo |author=J. Bowyer Bell |title=Terror Out of Zion: The Fight for Israeli Independence |publisher=St. Martin's Press |location=New York |year=1977}} * {{Navedi knjigo |author=Bruce Hoffman |title=Anonymous Soldiers: The Struggle for Israel, 1917–1947 |publisher=Alfred A. Knopf |location=New York |year=2015}} * {{Navedi knjigo |author=Benny Morris |title=1948: A History of the First Arab-Israeli War |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2008}} * {{Navedi knjigo |author=Avi Shilon |title=Menachem Begin: A Life |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2012 |isbn=978-0-300-16235-6}} * {{Navedi knjigo |author=Colin Shindler |title=The Rise of the Israeli Right: From Odessa to Hebron |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2015 |isbn=978-0-521-19378-8}} * {{Navedi revijo |last1=Green |first1=Dominic |year=2011 |title=Irgun Zvai Leumi (Irgun) |journal=The Encyclopedia of War |doi=10.1002/9781444338232.wbeow305}} * {{Navedi revijo |last1=Hoffman |first1=Bruce |year=2020 |title=The bombing of The King David Hotel, July 1946 |journal=Small Wars & Insurgencies |volume=31 |issue=3 |pages=594–611 |doi=10.1080/09592318.2020.1726575}} * {{Navedi revijo |last1=Krause |first1=Peter |year=2013 |title=The Political Effectiveness of Non-State Violence: A Two-Level Framework to Transform a Deceptive Debate |journal=Security Studies |volume=22 |issue=2 |pages=259–294 |doi=10.1080/09636412.2013.786914}} * {{Navedi revijo |last1=Morris |first1=Benny |year=2005 |title=The Historiography of Deir Yassin |journal=Journal of Israeli History |volume=24 |issue=1 |pages=79–107 |doi=10.1080/13531040500040305}} == Zunanje povezave == * [https://avalon.law.yale.edu/20th_century/angch09.asp Poročilo Anglo-ameriškega preiskovalnega odbora iz leta 1946] – Yale Law School * [https://digital-collections.princeton.edu/catalog?f%5Bsubject_ssim%5D%5B%5D=Irgun+tseva%CA%BCi+le%CA%BCumi Gradivo o Irgunu] v digitalnih zbirkah Univerze Princeton [[Kategorija:Teroristične skupine]] [[Kategorija:Sionizem]] [[Kategorija:Zgodovina Izraela]] 8gubveqdnz6oowllguu865cak66i420 6744773 6744770 2026-08-30T17:36:54Z SeverniMountain 264330 6744773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Irgun | native_name = הארגון הצבאי הלאומי בארץ ישראל | native_name_lang = he | logo = Irgun.svg | logo_caption = Znak Irguna: roka s puško pred zemljevidom Palestine in Transjordanije ter geslo »Samo tako« | abbreviation = Etzel (אצ״ל), IZL | predecessor = [[Hagana]] | formation = april 1931 | founder = Avraham Tehomi | extinction = september 1948 | type = revizionistično-sionistična paravojaška in teroristična organizacija | region = [[Britanski mandat za Palestino]] | methods = oboroženi in bombni napadi, sabotaže, ugrabitve in usmrtitve talcev | leader_title = Poveljnik | leader_name = [[Menachem Begin]] (1943–1948) | affiliations = revizionistično sionistično gibanje | successor = [[Izraelske obrambne sile]] (vojaška vključitev) }} '''Irgun''' ([[hebrejščina|hebrejsko]] הארגון הצבאי הלאומי בארץ ישראל, ''Ha-Irgun ha-Tzva'i ha-Le'umi be-Eretz Yisrael'', »Nacionalna vojaška organizacija v deželi Izrael«), znan tudi pod akronimom '''Etzel''' (אצ״ל) oziroma '''IZL''', je bila [[Sionizem|sionistična]] [[terorizem|teroristična organizacija]], ki je med letoma 1931 in 1948 delovala v [[Britanski mandat za Palestino|Britanskem mandatu za Palestino]]. Nastala je z odcepitvijo skupine pod vodstvom Avrahama Tehomija od [[Hagana|Hagane]], od poznih 1930. let pa je bila ideološko tesno povezana z revizionističnim sionizmom Zeeva Jabotinskega.<ref name="Green">{{Navedi splet |author=Dominic Green |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781444338232.wbeow305 |title=Irgun Zvai Leumi (Irgun) |work=The Encyclopedia of War |publisher=Wiley |date=2011-11-13 |doi=10.1002/9781444338232.wbeow305 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Irgun je sprva nastopal predvsem proti [[Palestinci|palestinskim Arabcem]]. Med arabskim uporom 1936–1939 je opustil politiko zadržanosti, ki jo je zagovarjala Hagana, in izvajal bombne ter strelske napade na palestinske civiliste, med drugim na tržnicah in drugih javnih krajih.<ref name="Krause">{{Navedi revijo |last1=Krause |first1=Peter |year=2013 |title=The Political Effectiveness of Non-State Violence: A Two-Level Framework to Transform a Deceptive Debate |journal=Security Studies |volume=22 |issue=2 |pages=259–294 |doi=10.1080/09636412.2013.786914}}</ref> Pod poveljstvom Menachema Begina je februarja 1944 razglasil oborožen upor proti britanski mandatni oblasti. Njegove operacije so v naslednjih letih obsegale bombne napade na vladne, policijske in vojaške objekte, sabotaže, ugrabitve ter usmrtitve britanskih talcev.<ref name="Shilon">{{Navedi knjigo |author=Avi Shilon |title=Menachem Begin: A Life |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2012 |isbn=978-0-300-16235-6}}</ref> Med najbolj znanimi dejanji Irguna je bil [[Jeruzalem|jeruzalemski]] bombni napad na hotel King David 22. julija 1946, v katerem je umrlo 91 ljudi. Hotel je bil sedež pomembnih britanskih vojaških, obveščevalnih in upravnih služb, vendar je bila večina smrtnih žrtev civilistov.<ref name="HoffmanKDH">{{Navedi revijo |last1=Hoffman |first1=Bruce |year=2020 |title=The bombing of The King David Hotel, July 1946 |journal=Small Wars & Insurgencies |volume=31 |issue=3 |pages=594–611 |doi=10.1080/09592318.2020.1726575}}</ref> Aprila 1948 sta Irgun in [[Lehi]] izvedla napad na palestinsko vas [[Deir Jasin]], kjer je bilo v [[Pokol v Deir Jasinu|pokolu]] ubitih približno 100–110 vaščanov, večinoma civilistov, med njimi žensk in otrok.<ref name="MorrisDY">{{Navedi revijo |last1=Morris |first1=Benny |year=2005 |title=The Historiography of Deir Yassin |journal=Journal of Israeli History |volume=24 |issue=1 |pages=79–107 |doi=10.1080/13531040500040305}}</ref> Sodobni raziskovalci terorizma Irgun izrecno uvrščajo med teroristične organizacije. Zgodovinar Dominic Green v ''The Encyclopedia of War'' njegovo zgodovinsko vlogo povezuje z modernizacijo in politično uporabo terorističnih taktik, Bruce Hoffman pa ga v študiji napada na hotel King David neposredno opredeljuje kot judovsko teroristično organizacijo.<ref name="Green" /><ref name="HoffmanKDH" /> Tako so ga opredeljevale tudi britanske oblasti in Anglo-ameriški preiskovalni odbor že v času njegovega delovanja.<ref name="AngloAmerican">{{Navedi splet |url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/angch09.asp |title=Report of the Anglo-American Committee of Inquiry, Chapter IX |work=The Avalon Project |publisher=Yale Law School |year=1946 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Po ustanovitvi [[Izrael]]a maja 1948 je bila večina njegovih enot vključena v [[Izraelske obrambne sile]]. Proces je povzročil hud spopad med izraelsko vlado in Irgunom zaradi ladje ''Altalena''. Zadnje samostojne enote Irguna v Jeruzalemu so se razpustile septembra 1948.<ref name="FRUS1948">{{Navedi splet |url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1948v05p2/d609 |title=Foreign Relations of the United States, 1948, The Near East, South Asia, and Africa, Volume V, Part 2 |work=Office of the Historian |publisher=United States Department of State |year=1948 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Nekdanji voditelji in pripadniki Irguna z Beginom na čelu so nato sodelovali pri ustanovitvi stranke ''Herut'', ki jo Izraelski demokratični inštitut opisuje kot ideološko nadaljevanje Irguna. Herut je pozneje postal osrednja sestavina političnega razvoja, iz katerega je nastal [[Likud]].<ref name="IDIHerut">{{Navedi splet |url=https://en.idi.org.il/israeli-elections-and-parties/parties/herut/ |title=Herut |work=The Israel Democracy Institute |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Nastanek in ideologija == Irgun ima korenine v razkolu znotraj Hagane leta 1931. Po nasilju leta 1929 je del poveljnikov Hagane menil, da je njeno vodstvo premalo pripravljeno na oborožen spopad in da politika pretežno obrambnega delovanja ni zadostna. Aprila 1931 je jeruzalemski poveljnik Avraham Tehomi z več sodelavci zapustil Hagano in ustanovil novo podtalno organizacijo, ki je bila sprva znana tudi kot ''Hagana Bet'' oziroma ''Hagana Leumit''. Iz nje se je razvil Irgun.<ref name="BNF">{{Navedi splet |url=https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb13318771p |title=Irgoun zwai leumi |work=Catalogue général |publisher=Bibliothèque nationale de France |accessdate=2026-08-30}}</ref><ref name="Green" /> V začetni fazi organizacija še ni bila povsem revizionistična. V njej so delovali tudi pripadniki drugih nesocialističnih sionističnih tokov. Leta 1937 se je Tehomi z delom članstva vrnil v Hagano, preostanek organizacije pa se je vse tesneje povezoval z Jabotinskijevim revizionističnim gibanjem in mladinsko organizacijo Betar.<ref name="Shindler">{{Navedi knjigo |author=Colin Shindler |title=The Rise of the Israeli Right: From Odessa to Hebron |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2015 |isbn=978-0-521-19378-8}}</ref> Revizionistični sionizem je za razliko od socialističnega toka znotraj sionističnega gibanja poudarjal militantni nacionalizem, množično judovsko priseljevanje ter zahtevo po judovski državi na celotnem ozemlju, ki ga je opredeljeval kot Erec Izrael. To je v maksimalistični različici obsegalo tako Palestino kot Transjordanijo. Irgunov emblem je izražal prav to ideologijo: prikazoval je roko s puško nad zemljevidom Palestine in Transjordanije, pod katerim je bilo geslo רק כך (''Rak kakh'', »Samo tako«). Zgodovinar Jørgen Jensehaugen emblem razlaga kot neposreden izraz teritorialnega maksimalizma in militarizma gibanja.<ref name="Jensehaugen">{{Navedi revijo |last1=Jensehaugen |first1=Jørgen |year=2020 |title=Terra morata: the West Bank in Menachem Begin’s worldview |journal=Contemporary Levant |volume=5 |issue=2 |doi=10.1080/20581831.2020.1710675}}</ref> == Nasilje med arabskim uporom == Prelom v Irgunovi uporabi nasilja je nastopil med palestinskim arabskim uporom proti britanski oblasti in sionističnemu naseljevanju v letih 1936–1939. Hagana je večji del obdobja zagovarjala politiko ''havlage'' oziroma zadržanosti, ki je vsaj formalno omejevala povračilno nasilje nad civilisti. Irgun je to načelo zavrnil in začel izvajati načrtovane napade tudi na palestinske civiliste.<ref name="Shindler" /> Raziskovalec političnega nasilja Peter Krause navaja več takih napadov. 11. novembra 1937 so pripadniki Irguna blizu avtobusne postaje v Jeruzalemu ubili dva Palestinca in jih pet ranili. 6. julija 1938 so pripadniki organizacije na palestinski tržnici v [[Haifa|Haifi]] nastavili bombe, ki so ubile 21 ljudi in ranile 52. Še en bombni napad na isti tržnici 25. julija je ubil najmanj 39 Palestincev in jih najmanj 70 ranil.<ref name="Krause" /> Takšni napadi niso bili omejeni na spopade z oboroženimi nasprotniki, temveč so bili usmerjeni tudi v mestne javne prostore z veliko civilisti. Organizacija jih je predstavljala kot odgovor na arabsko nasilje, vendar je zavestna uporaba bomb na tržnicah in drugih civilnih lokacijah eden osrednjih razlogov, zaradi katerih zgodovinska in teroristična literatura Irgun uvršča med teroristične organizacije.<ref name="Krause" /><ref name="Green" /> == Druga svetovna vojna in nastanek Lehija == Po začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vodstvo Irguna začasno prekinilo oboroženo kampanjo proti Veliki Britaniji in se odločilo za sodelovanje z Britanci v vojni proti [[Nacistična Nemčija|nacistični Nemčiji]]. Del članstva pod vodstvom Avrahama Sterna je temu nasprotoval. Leta 1940 se je odcepil in ustanovil organizacijo, pozneje imenovano [[Lehi]].<ref name="AngloAmerican" /> Takratni poveljnik Irguna David Raziel je sodeloval z britanskimi silami in bil maja 1941 ubit med britansko operacijo v Iraku. Nasprotje med Irgunom in Lehijem je bilo v tem obdobju predvsem vprašanje, ali je treba zaradi vojne proti nacizmu začasno prekiniti boj proti Veliki Britaniji.<ref name="Shindler" /> Konec leta 1943 je poveljstvo Irguna prevzel Menachem Begin. Februarja 1944, še pred koncem vojne v Evropi, je organizacija pod njegovim vodstvom razglasila upor proti britanski mandatni oblasti. Begin je kot osrednji politični cilj določil izgon britanske oblasti in ustanovitev judovske države.<ref name="Shilon" /> [[Slika:Etzel001.jpg|thumb|Irgunov propagandni plakat iz septembra 1944]] == Upor proti britanski oblasti == Od leta 1944 je Irgun izvajal sistematično kampanjo proti britanski upravi. Tarče so bile policijske postaje, upravna poslopja, komunikacijske povezave, prometna infrastruktura in drugi objekti britanske države. Britanska vlada je že oktobra 1944 napade Irguna na policijske postaje v parlamentu obravnavala v okviru »judovske teroristične dejavnosti«.<ref name="Hansard1944">{{Navedi splet |url=https://api.parliament.uk/historic-hansard/commons/1944/oct/11/terrorist-activities |title=Terrorist Activities |work=Hansard |publisher=UK Parliament |date=1944-10-11 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Anglo-ameriški preiskovalni odbor je leta 1946 ocenil, da ima Irgun med 3000 in 5000 članov, ter njegovo dejavnost opisal kot usmerjeno predvsem v sabotažo in terorizem proti mandatni oblasti.<ref name="AngloAmerican" /> Britanska vlada je julija istega leta v parlamentu Irgun in Lehi označila za »judovski teroristični organizaciji«; njena lastna ocena števila pripadnikov in podpornikov Irguna je bila nekoliko višja, med 5000 in 6000.<ref name="Hansard1946">{{Navedi splet |url=https://hansard.parliament.uk/Commons/1946-07-01/debates/1dce78e5-37f1-452d-a76a-142846469c89/Palestine%28Situation%29 |title=Palestine (Situation) |work=Hansard |publisher=UK Parliament |date=1946-07-01 |accessdate=2026-08-30}}</ref> === Saison in sodelovanje s Hagano === Vodstvo [[Jišuv|jišuva]] in [[Judovska agencija za Izrael|Judovske agencije]] Irgunovega upora sprva ni podpiralo. Pozimi 1944/45 je Hagana v operaciji, znani kot ''Saison'' oziroma »lovska sezona«, pomagala britanskim oblastem odkriti in aretirati več sto pripadnikov Irguna. Menachem Begin je svojim pripadnikom ukazal, naj proti Hagani ne uporabijo orožja, da ne bi izbruhnil notranji judovski oboroženi spopad.<ref name="Shilon" /><ref name="Origins">{{Navedi splet |url=https://www.jstor.org/stable/jj.36075899 |title=The Origins of Israel, 1882–1948: A Documentary History |work=JSTOR |accessdate=2026-08-30}}</ref> Po koncu druge svetovne vojne in zaradi konflikta glede britanskih omejitev judovskega priseljevanja se je odnos začasno spremenil. Hagana, Irgun in Lehi so v letih 1945–1946 oblikovali kratkotrajno skupno fronto, imenovano Judovsko odporniško gibanje, in koordinirali del napadov proti britanski oblasti. Zavezništvo je bilo kratkotrajno in je zaradi političnih ter strateških razlik razpadlo.<ref name="Yahel">{{Navedi revijo |last1=Yahel |first1=Ido |year=2018 |title=The ability to unite: the Jewish resistance movement in Mandatory Palestine |journal=Israel Affairs |volume=24 |issue=2 |pages=318–331 |doi=10.1080/13537121.2018.1429549}}</ref><ref name="Wagner">{{Navedi revijo |last1=Wagner |first1=Steven |year=2008 |title=British Intelligence and the Jewish Resistance Movement in the Palestine Mandate, 1945–46 |journal=Intelligence and National Security |volume=23 |issue=5 |pages=629–657 |doi=10.1080/02684520802449500}}</ref> === Bombni napad na hotel King David === [[Slika:British Forces in the Middle East, 1945-1947 E31969.jpg|thumb|Posledice bombnega napada Irguna na hotel King David v Jeruzalemu 22. julija 1946]] 22. julija 1946 je skupina pripadnikov Irguna v klet južnega krila hotela King David v Jeruzalemu pretihotapila eksploziv in ga detonirala. Hotel ni bil le civilni hotelski objekt: v južnem krilu so bili sedež britanske mandatne vlade, vojaško poveljstvo in obveščevalne službe. Eksplozija je porušila velik del krila in ubila 91 ljudi različnih narodnosti, med njimi Arabce, Britance in Jude.<ref name="HoffmanKDH" /> Vprašanje opozoril pred eksplozijo je pozneje postalo predmet političnega spora. Irgun je vztrajal, da je pred napadom poslal telefonska opozorila in da so britanske oblasti odgovorne, ker stavbe niso evakuirale. Raziskava Brucea Hoffmana potrjuje, da so bila opozorila dejansko poslana, vendar ugotavlja, da so bila dana zelo pozno, v zmedenem položaju niso pravočasno dosegla pristojnih britanskih odločevalcev in ne potrjuje poznejše trditve, da naj bi britansko vodstvo zavestno zavrnilo pravočasno evakuacijo.<ref name="HoffmanKDH" /> Hoffman hotel zaradi njegove dejanske vojaške in upravne funkcije razlikuje od običajne civilne tarče, vendar Irgun kljub temu izrecno opredeljuje kot teroristično organizacijo in opozarja, da so bili med 91 mrtvimi večinoma civilisti.<ref name="HoffmanKDH" /> Napad je še dodatno zaostril odnose med Irgunom in vodstvom Judovske agencije. Kmalu zatem je razpadlo tudi skupno Judovsko odporniško gibanje.<ref name="Wagner" /> === Širitev kampanje v Evropo === Irgun svojega boja ni omejil na Palestino. V noči na 31. oktober 1946 je izvedel bombni napad na britansko veleposlaništvo v [[Rim]]u. Eksplozija je močno poškodovala stavbo, vendar ni povzročila smrtnih žrtev. Zgodovinar Massimiliano Fiore ga opisuje kot prvi napad sionistične organizacije v Evropi in kot začetek širše Irgunove kampanje proti britanskim interesom na evropski celini med oktobrom 1946 in avgustom 1947.<ref name="Fiore">{{Navedi revijo |last1=Fiore |first1=Massimiliano |year=2025 |title=Striking the Empire: the Rome embassy bombing and the Irgun campaign against Britain in Europe, 1946–1947 |journal=Intelligence and National Security |volume=40 |issue=7 |pages=1200–1216 |doi=10.1080/02684527.2025.2526953}}</ref> Fiore ocenjuje, da so takšne operacije povečevale varnostni in politični pritisk na povojno Veliko Britanijo, vendar britanske odločitve o opustitvi mandata ne pripisuje enemu samemu dejavniku. Irgunova kampanja je delovala skupaj z gospodarskimi težavami Velike Britanije, sporom glede priseljevanja v Palestino, mednarodnim pritiskom in širšimi problemi britanske povojne imperialne politike.<ref name="Fiore" /> === Ugrabitev in usmrtitev britanskih narednikov === Julija 1947 je Irgun ugrabil britanska vojaška obveščevalna narednika Clifforda Martina in Mervyna Paicea. Organizacija ju je zadrževala kot talca, da bi preprečila britansko usmrtitev treh pripadnikov Irguna – Avshaloma Haviva, Yaakova Weissa in Meira Nakarja –, ki so bili obsojeni na smrt po napadu na zapor v Akri.<ref name="Princeton">{{Navedi splet |url=https://digital-collections.princeton.edu/i/%D7%A8%D7%A7-%D7%9B%D7%9A-%D7%94%D7%95%D7%93%D7%A2%D7%94-%D7%91%D7%99%D7%AA-%D7%94%D7%93%D7%99%D7%9F/item/63364927-a149-425d-a8c8-043da5af26b4/metadata |title=Rak Kakh: Hoda'ah / Bet ha-Din shel ha-Irgun ha-Tseva'i ha-Le'umi be-Erets-Yisrael |work=Digital Collections |publisher=Princeton University Library |year=1947 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Po britanski usmrtitvi treh Irgunovcev 29. julija je Irgun naslednji dan Martina in Paicea obesil. Dejanje so obsodile osrednje institucije jišuva in David Ben-Gurion, Hagana pa je pred tem skušala talca najti in osvoboditi. Po objavi njune smrti so v več britanskih mestih izbruhnili protijudovski izgredi.<ref name="Princeton" /> == Vojna 1947–1948 in Nakba == Po sprejetju načrta Združenih narodov o delitvi Palestine novembra 1947 se je Irgun vključil v vojno med judovskimi in palestinskimi arabskimi silami. Organizacija je nadaljevala delovanje ločeno od Hagane in sodelovala v napadih na palestinska naselja in mestne četrti. V tej fazi so bila nekatera njegova dejanja neposredno povezana tudi z množičnim palestinskim begom in izgonom, ki sta postala del [[Nakba|Nakbe]].<ref name="Morris1948">{{Navedi knjigo |author=Benny Morris |title=1948: A History of the First Arab-Israeli War |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2008}}</ref> === Pokol v Deir Jasinu === [[Slika:Jewish militias in the village of Deir Yassin, April 1948 (cropped and edited).jpg|thumb|Pripadniki judovskih oboroženih organizacij v Deir Jasinu aprila 1948]] 9. aprila 1948 sta približno dve četi Irguna in Lehija napadli palestinsko vas [[Deir Jasin]] zahodno od Jeruzalema. Vas je bila v prejšnjih mesecih razmeroma mirna in je imela sklenjen sporazum o nenapadanju s sosednjimi judovskimi skupnostmi oziroma Hagano.<ref name="PalQuestDY">{{Navedi splet |url=https://www.palquest.org/en/node/21194 |title=The Deir Yasin Massacre, 9 April 1948 |work=Interactive Encyclopedia of the Palestine Question – PalQuest |accessdate=2026-08-30}}</ref> Napadalci so naleteli na močnejši odpor, kot so pričakovali. Med bojem so v hiše metali granate in uporabljali eksploziv, po zavzetju vasi pa so bili ubiti tudi civilisti in ujetniki. Dokumentacija in pričevanja, ki jih je analiziral zgodovinar Benny Morris, potrjujejo množično ubijanje civilistov; sodobna historiografija dogodek obravnava kot pokol.<ref name="MorrisDY" /> Natančno število mrtvih ni znano. Irgun in Lehi sta neposredno po dogodku širila močno pretirano številko 245 oziroma 254 mrtvih. Sodobne raziskave število palestinskih žrtev postavljajo približno na 100–110. Med mrtvimi so prevladovali neborci, med njimi ženske, otroci in starejši.<ref name="MorrisDY" /><ref name="PalQuestDY" /> Hagana, Judovska agencija in drugi osrednji organi jišuva so poboj javno obsodili. To ne pomeni, da je bila Hagana popolnoma nepovezana z operacijo: napad je bil predhodno usklajevan v omejenem obsegu, po zastanku Irguna in Lehija pa so enote Palmacha napadalcem nudile tudi določeno vojaško pomoč.<ref name="MorrisDY" /><ref name="PalQuestDY" /> Pokol je imel učinek precej zunaj same vasi. Novice in govorice o Deir Jasinu so povzročile strah med palestinskim prebivalstvom. Morris navaja, da je obveščevalna služba Hagane Deir Jasin pozneje označila kot enega ključnih dejavnikov, ki so pospešili palestinski beg v naslednjih tednih.<ref name="MorrisDY" /> Dogodek je zato pomemben tudi v zgodovini [[Nakba|Nakbe]]. === Napad na Jafo === Konec aprila 1948 je Irgun izvedel samostojen napad na palestinsko mesto [[Jafa]]. Njegove enote so mesto obstreljevale z minometi in skušale zavzeti četrt Manshiyya. Britanska vlada je 5. maja 1948 v spodnjem domu parlamenta poročala, da je Irgun 28. aprila izvedel močan napad na arabsko Jafo z »neselektivnim minometnim obstreljevanjem«, ki je bilo po njeni oceni očitno namenjeno povzročanju panike med civilnim prebivalstvom. Britanske sile so se zaradi napada vojaško vmešale.<ref name="JaffaHansard">{{Navedi splet |url=https://api.parliament.uk/historic-hansard/commons/1948/may/05/situation-jaffa |title=Situation, Jaffa |work=Hansard |publisher=UK Parliament |date=1948-05-05 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Napad je potekal v času množičnega odhajanja palestinskega prebivalstva iz Jafe. Irgunovo obstreljevanje in panika, ki jo je povzročilo, sta prispevala k begu, vendar izselitve mesta ni mogoče pripisati samo Irgunu. Hagana je istočasno v operaciji Hametz zasedala vasi in poti okoli Jafe ter jo odrezovala od palestinskega zaledja, medtem ko so na odhod prebivalstva vplivali tudi predhodni meseci vojne in gospodarski razkroj.<ref name="Morris1948" /> == Ustanovitev Izraela, ''Altalena'' in razpustitev == Po razglasitvi države [[Izrael]] 14. maja 1948 je nova vlada vztrajala pri vzpostavitvi enotne državne vojske in odpravi samostojnih oboroženih organizacij. Irgun je sklenil dogovor o vključitvi svojih pripadnikov v novoustanovljene [[Izraelske obrambne sile]]. Zaradi posebnega mednarodnega položaja Jeruzalema pa so tam Irgunove enote še nekaj mesecev delovale ločeno.<ref name="FRUSJerusalem">{{Navedi splet |url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1948v05p2/d406 |title=The Vice Consul at Jerusalem (Burdett) to the Secretary of State, June 24, 1948 |work=Foreign Relations of the United States |publisher=United States Department of State |date=1948-06-24 |accessdate=2026-08-30}}</ref> Najhujši spor med Irgunom in izraelsko vlado je izbruhnil junija 1948 zaradi ladje ''Altalena'', ki je iz Evrope pripeljala orožje, strelivo in prostovoljce za Irgun. Jedro spora je bilo vprašanje, kdo bo nadzoroval orožje. Vlada Davida Ben-Guriona je zahtevala, da se celoten tovor izroči državni vojski; Irgun je želel del orožja obdržati za svoje sile, zlasti v Jeruzalemu.<ref name="Morris1948" /> Spor je prerasel v oborožen spopad med Irgunom in izraelsko vojsko pri Kfar Vitkinu in nato ob obali [[Tel Aviv]]a, kjer je vojska po Ben-Gurionovem ukazu ladjo obstreljevala. ''Altalena'' je zagorela in bila uničena. Dogodek je državo približal notranjemu judovskemu oboroženemu spopadu, vendar je Begin svojim ljudem ukazal, naj se ne spustijo v širšo državljansko vojno.<ref name="Morris1948" /> Do julija 1948 so bile Irgunove enote na območju, ki ga je nadzorovala izraelska država, vključene v izraelsko vojsko. Samostojna organizacija je še naprej obstajala v Jeruzalemu. Po umoru posrednika Združenih narodov Folkeja Bernadotta, ki ga je septembra 1948 izvedel Lehi, je izraelska vlada zahtevala dokončno odpravo vseh neodvisnih oboroženih organizacij. Irgun v Jeruzalemu je 21. septembra privolil v razpustitev, njegovi pripadniki pa so naslednji dan začeli predajati orožje in se vključevati v izraelsko vojsko.<ref name="FRUS1948" /> == Opredelitev kot teroristična organizacija == Opredelitev Irguna kot teroristične organizacije ni zgolj izraz političnih nasprotnikov organizacije, temveč je razširjena tako v sodobni akademski literaturi kot v virih iz časa njegovega delovanja. Dominic Green v ''The Encyclopedia of War'' Irgun opisuje kot organizacijo, ki je modernizirala starejše teroristične metode in pokazala politično uporabnost terorizma v asimetričnem boju.<ref name="Green" /> Bruce Hoffman, eden vodilnih raziskovalcev zgodovine terorizma, ga v svoji študiji napada na hotel King David neposredno označuje za judovsko teroristično organizacijo, ki se je borila proti nadaljevanju britanske oblasti v Palestini.<ref name="HoffmanKDH" /> Tudi sodobniki so uporabljali enako kategorizacijo. Anglo-ameriški preiskovalni odbor je leta 1946 zapisal, da Irgun deluje predvsem s sabotažo in terorizmom proti mandatni oblasti.<ref name="AngloAmerican" /> Britanska vlada ga je istega leta v parlamentu uradno imenovala ena od dveh judovskih terorističnih organizacij v Palestini.<ref name="Hansard1946" /> Kategorizacijo dodatno podpirajo Irgunovi napadi na nedvoumno civilne tarče. Bombni napadi na palestinske tržnice leta 1938 niso bili napadi na vojaške objekte, temveč na gosto poseljene javne prostore in so ubili več deset civilistov.<ref name="Krause" /> Prav tako so bile med njegovimi metodami ugrabitve in usmrtitve talcev.<ref name="Princeton" /> Hkrati se posamezne Irgunove operacije med seboj niso razlikovale le po obsegu, ampak tudi po naravi tarče. Napad na hotel King David je bil na primer usmerjen v stavbo, ki je dejansko gostila osrednje britanske vojaške, obveščevalne in upravne organe, Irgun pa je pred eksplozijo izdal opozorila.<ref name="HoffmanKDH" /> To razlikovanje je pomembno pri presoji posameznih operacij, vendar Hoffman zaradi tega Irguna kot organizacije ne preneha uvrščati med teroristične. Irgun sam je izraz »terorizem« zavračal in svojo kampanjo predstavljal kot narodnoosvobodilni upor proti tuji oblasti. Begin je to interpretacijo pozneje razvil predvsem v svojih spominih ''The Revolt''. V historiografiji je zato treba razlikovati med samorazumevanjem organizacije ter analitično klasifikacijo njenih metod in tarč.<ref name="Green" /> == Politična dediščina == Razpustitev Irguna ni pomenila konca njegove politične tradicije. Menachem Begin in številni nekdanji pripadniki organizacije so leta 1948 sodelovali pri ustanovitvi gibanja ''Herut''. Izraelski demokratični inštitut Herut izrecno opisuje kot »ideološko nadaljevanje« Irguna, ne pa kot njegovo neposredno vojaško nadaljevanje.<ref name="IDIHerut" /> Herut je postal glavna politična organizacija revizionistične desnice v Izraelu. Leta 1965 se je povezal z Liberalno stranko v zavezništvo Gahal, nato pa je postal osrednja sestavina širšega zavezništva [[Likud]]. Leta 1977 je Begin kot voditelj Likuda postal predsednik izraelske vlade. Formalne institucije Heruta so bile ukinjene šele leta 1988, ko se je Likud organizacijsko združil v enotno stranko.<ref name="IDIHerut" /> Zato povezava med Irgunom in poznejšim Likudom ni neposredna organizacijska kontinuiteta, temveč zgodovinska in ideološka linija Irgun–Herut–Gahal–Likud.<ref name="IDIHerut" /> == Glej tudi == * [[Hagana]] * [[Lehi]] * [[Pokol v Deir Jasinu]] * [[Nakba]] * [[Sionizem]] * [[Britanski mandat za Palestino]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo |author=J. Bowyer Bell |title=Terror Out of Zion: The Fight for Israeli Independence |publisher=St. Martin's Press |location=New York |year=1977}} * {{Navedi knjigo |author=Bruce Hoffman |title=Anonymous Soldiers: The Struggle for Israel, 1917–1947 |publisher=Alfred A. Knopf |location=New York |year=2015}} * {{Navedi knjigo |author=Benny Morris |title=1948: A History of the First Arab-Israeli War |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2008}} * {{Navedi knjigo |author=Avi Shilon |title=Menachem Begin: A Life |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2012 |isbn=978-0-300-16235-6}} * {{Navedi knjigo |author=Colin Shindler |title=The Rise of the Israeli Right: From Odessa to Hebron |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2015 |isbn=978-0-521-19378-8}} * {{Navedi revijo |last1=Green |first1=Dominic |year=2011 |title=Irgun Zvai Leumi (Irgun) |journal=The Encyclopedia of War |doi=10.1002/9781444338232.wbeow305}} * {{Navedi revijo |last1=Hoffman |first1=Bruce |year=2020 |title=The bombing of The King David Hotel, July 1946 |journal=Small Wars & Insurgencies |volume=31 |issue=3 |pages=594–611 |doi=10.1080/09592318.2020.1726575}} * {{Navedi revijo |last1=Krause |first1=Peter |year=2013 |title=The Political Effectiveness of Non-State Violence: A Two-Level Framework to Transform a Deceptive Debate |journal=Security Studies |volume=22 |issue=2 |pages=259–294 |doi=10.1080/09636412.2013.786914}} * {{Navedi revijo |last1=Morris |first1=Benny |year=2005 |title=The Historiography of Deir Yassin |journal=Journal of Israeli History |volume=24 |issue=1 |pages=79–107 |doi=10.1080/13531040500040305}} == Zunanje povezave == * [https://avalon.law.yale.edu/20th_century/angch09.asp Poročilo Anglo-ameriškega preiskovalnega odbora iz leta 1946] – Yale Law School * [https://digital-collections.princeton.edu/catalog?f%5Bsubject_ssim%5D%5B%5D=Irgun+tseva%CA%BCi+le%CA%BCumi Gradivo o Irgunu] v digitalnih zbirkah Univerze Princeton [[Kategorija:Teroristične skupine]] [[Kategorija:Sionizem]] [[Kategorija:Zgodovina Izraela]] fdfum2uza9ivehm3trueqal8yg86ipj 0 431522 6744687 6726314 2026-08-30T15:25:03Z ~2026-45085-22 264465 /* Zgodovina */ 6744687 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Litomyšl |settlement_type = [[Seznam mest na Češkem|Mesto]] |image_skyline = Litomyšl, Marktplatz.jpg |imagesize = |image_caption = Glavni trg |image_flag = Litomyšl_flag_CZ.svg |image_shield = Coa_Czech_Town_Litomyšl.svg |nickname = |motto = |pushpin_map = Češka | latd = 49 |latm = 52 |lats = 12|latNS = N | longd = 16 |longm = 18 |longs = 46 |longEW = E |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Češka republika}} |subdivision_type1 = Okraj |subdivision_name1 = [[Pardubiški okraj]] |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Svitavy |subdivision_type3 = Občina |subdivision_name3 = Litomyšl |established_title = Prva omemba |established_date = 981 |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |area_footnotes = |area_total_km2 = 33,45 |elevation_footnotes = |elevation_m = 330 |population_total = 10441 |population_as_of = 2023 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |title=Population of Municipalities – 1 January 2023 |url=https://www.czso.cz/csu/czso/population-of-municipalities-1-january-2023 |publisher=Statistični urad Češke republike |date=2023-05-23}}</ref> |population_density_km2 = auto |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 030 92–570 01 |area_code = |area_code_type = |registration_plate = |blank_name_sec1 = |website = |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |footnotes = {{designation list |embed = yes |designation1 = WHS |designation1_offname = Grajski kompleks v središču Litomyšla <br><br> [[Slika:Zámek Litomyšl 1.JPG|250px]] |designation1_date = 1987 <small>(23. zasedanje)</small> |designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/901 901] |designation1_criteria = ii, iv |designation1_type = Kulturni |designation1_free1name = Regija |designation1_free1value = [[Unescova svetovna dediščina|Evropa in Severna Amerika]] }} }} '''Litomyšl''' je mesto, občina in nekdanja škofija v [[Pardubiški okraj|Pardubiškem okraju]] na [[Češka|Češkem]], 136 km vzhodno od [[Praga|Prage]] z okoli 10.000 prebivalci. Grajski kompleks v središču mesta je na [[Unescova svetovna dediščina|Unescovem seznamu svetovne dediščine]]. ==Zgodovina== Mesto je dobilo ine po Litomeržih, enem od več kot deset zahodnoslovanskih plemen, ki so se na Češkem naselila v 6. stoletju.<ref>[http://www.worldstatesmen.org/Czech_Republic.html ''World Statesmen''].</ref> Nastalo je v 13. stoletju na mestu starega utrjenega naselja ob Trsteniški cesti, pomembni trgovsko poti, ki je povezovala [[Češka|Češko]] in [[Moravska|Moravsko]]. Od 30. aprila 1344 do ukinitve med [[Husitske vojne|husitskimi vojnami]] leta 1474 leta je bil v mestu sedež katoliške škofije Leitomischl/Litomyšl/Lutomislensis. Škofija je bila ponovno ustanovljena leta 1970, vendar le kot naslovna škofija.<ref>[http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t1036.htm ''Catholic - episcopal see''].</ref> Do leta 1918 je Leitomischl–Litomyšl (staro nemško ime je Leutomischl) spadal v [[Avstrijska monarhija|Avstrijsko monarhijo]]. Bil je upravno središče istoimenskega okrožja, enega od 94 Bezirkshauptmannschaften ali okresní hejtmanství na Češkem.<ref> Wilhelm Klein (1967). ''Die postalischen Abstempelungen auf den österreichischen Postwertzeichen-Ausgaben 1867, 1883 und 1890''.</ref> Nemško prebivalstvo je bilo skladno z [[Beneševi dekreti|Beneševimi dekreti]] leta 1945 izgnano iz Češke. ==Mestne znamenitosti== Glavna mestna znamenitost je mogočen renesančni grad, zgrajen v letih 1568–1581. Grad ne slovi samo po prefinjeni arhitekturi ampak tudi kot rojstna hiša češkega skladatelja [[Bedřich Smetana|Bedřicha Smetane]]. Na raztegnjenem trgu, enem največjih na Češkem, stojijo gotska mestna hiša in številne renesančne in baročne hiše. Številne hiše imajo arkade in obokane pritlične prostore. Ena od najpomembnejših je hiša ''U Rytířů/Pri vitezu'' z nenavadnim pročeljem. V preteklosti je bilo mesto pomembno versko središče. V njem je bila leta 1344 ustanovljena druga češka škofija, ki je bila med husitskimi vojnami ukinjena. V 19. stoletju je imela velik pomen mestna klasična gimnazija. Kulturna tradicija sega daleč preko regionalnih in državnih meja. Izredna notranjost gradu, zlasti baročno grajsko gledališče, amfiteater v grajskem parku in Smetanova hiša, so prizorišča številnih koncertov in gledaliških predstav, ki skozi celo leto bogatijo mestno življenje. Leta 1994 je bilo v mestu srečanje predsednikov sedmih srednjeevropskih držav. Grajski kompleks je bil leta 1999 vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. V Litomyšlu je tudi ''Portmoneum'', muzej umetnika in pisatelja Josefa Váchala in njegovega občudovalca Josefa Portmana, ki je naročil stenske poslikave in sam poslikal pohištvo v hiši. ==Ugledni meščani== V Litomyšlu so bili rojeni skladatelj Bedřich Smetana (1824–1884), zdravnik in oceanograf August Jilek (1819–1898), literarni zgodovinar in kritik Arne Novák, literarni kritik Hubert Gordon Schauer in [[Esperanto|esperantski]] pisatelj Karel Píč (1920–1995), avtor avtobiografskega romana La Litomiŝla Tombejo (Litomyšlsko pokopališče). V mestu je od leta 1834 do smrti prebivala Magdalena Dobromila Rettigová, avtorica prve v češčini napisane kuharske knjige. V Litomyšlu je od leta 1871 do 1874 kot učitelj služboval Josef Kořenský (1847–1938), eden od najvidnejših čeških svetovnih popotnikov. V Obokani galeriji litomyšlskega gradu je stalna razstava kipov in slik sodobnega češkega kiparja in oblikovalca Olbram Zoubeka. ==Pobratena mesta== * {{flagicon|POL}} Łańcut, [[Poljska]] <ref name="Twin">''{{navedi splet|url=http://www.lancut.pl/asp/en_start.asp?typ=14&menu=76&strona=1|title=Łańcut Official Website - Foreign contacts|publisher=[[File:Flag of the United Kingdom.svg|14px]]{{fontcolor|Green|(in}} [[English language|{{fontcolor|Green|English}}]]) [[copyright|©]] 2008 Urząd Miejski w Łańcucie, Plac Sobieskiego 18, 37-100 Łańcut|accessdate=2008-10-25}}''</ref> * {{flagicon|SVK}} [[Levoča]], [[Slovaška]] * {{flagicon|HUN}} [[Keszthely]], [[Madžarska]] * {{flagicon|ITA}} San Polo d'Enza, [[Italija]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Svetovna dediščina na Češkem}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Češkem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Češkem]] [[Kategorija:Pardubiški okraj]] 2toq5jq5p0fsyfrgyqywg9jfjhmn19i 0 434064 6744694 6572958 2026-08-30T15:37:19Z Erardo Galbi 166658 6744694 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |color = blue |native_name = পশ্চিমবঙ্গ<br />West Bengal |conventional_long_name = Zahodna Bengalija |common_name = |common_name2 = |image_flag = |image_coat = |symbol_type = |national_motto = |image_map = IN-WB.svg | map_alt = | map_caption = Lega Zahodne Bengalije v Indiji | latd = 22 | latm = 34 | latNS = N | longd = 88 | longm = 22 | longEW = E | coor_pinpoint = | coordinates_display = inline,title | coordinates_format = dms | coordinates_region = IN-WB | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Indija}} | established_title = Ustanovitev | established_date = 26. januar 1960{{ref|cap|†}} |national_anthem = |other_symbol_type = |other_symbol = |languages_type = Uradni jezik |languages = [[bengalščina]] angleščina |capital = [[Kalkuta]] |largest_city = [[Kalkuta]] |demonym = |government_type = |leader_title1 = [[guverner]]: |leader_name1 = |leader_title2 = [[predsednik vlade]]: |leader_name2 = [ |leader_title3 = [[parlament]]: |leader_name3 = enodomni (295 sedežev) |area_km2 = 88.752 |area_rank = |area_magnitude = 1 E11 |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = 91.347.736<ref name="2011 pp tableA2">{{navedi splet |url= http://www.censusindia.gov.in/2011-prov-results/prov_data_products_wb.html |title= Area, population, decennial growth rate and density for 2001 and 2011 at a glance for West Bengal and the districts: provisional population totals paper 1 of 2011: West Bengal |publisher= Registrar General & Census Commissioner, India |accessdate=26 January 2012}}</ref>|population_census_year = 2011 |population_density_km2 = 1.029 preb. |population_density_rank = |GDP_PPP_year = 2023 |GDP_PPP = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = 2022 |HDI = 0,674<ref name="snhdi-gdl">{{navedi splet |title=Sub-national HDI – Area Database |url=https://ceda.ashoka.edu.in/hdi-how-states-fare-in-human-development/ |website=Global Data Lab |publisher=Institute for Management Research, Radboud University |access-date=25 September 2018 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20180923120638/https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/ |archive-date=23 September 2018 |url-status=live}}</ref> |HDI_rank = 24. |HDI_category = |Gini = |Gini_year = |sovereignty_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |sovereignty_note = {{IND}} |established_event1 = ustanovitev |established_date1 = 26. januar 1950 |established_event2 = |established_date2 = |currency = |currency_code = |time_zone = [[indijski standardni čas|IST]] |utc_offset = +5:30 |time_zone_DST = ne upoštevajo |utc_offset_DST = +5:30 |cctld = |calling_code = | website = {{URL|http://wb.gov.in/}} |footnotes = {{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Durga Puja in Kolkata | designation1_date = 2021 <ref>{{navedi novice |date=16 December 2021 |title=Kolkata's Durga Puja gets World heritage tag |work=The Times of India|url=https://timesofindia.indiatimes.com/city/kolkata/kolkata-durga-puja-finds-place-on-unesco-intangible-cultural-heritage-list/articleshow/88308601.cms |access-date=5 March 2023}}</ref> | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = | designation1_number = | designation1_free1name = Zasedanje | designation1_free1value = 16. | designation1_free2name = Uveljavljenost | designation1_free2value = Prvič v Aziji v kategoriji "Nesnovna kulturna dediščina človeštva" | embedded2 = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Sundarbans National Park | location = Zahodna Bengalija, [[Indija]] | includes = {{flatlist| # [[Narodni park Sundarbans]] }} }} }} }} '''Zahodna Bengalija''' ({{jezik-bn|Poshchim Bongo}}, {{IPA-bn|ˈpoʃtʃim ˈbɔŋɡo|pron|LL-Q9610 (ben)-Titodutta-পশ্চিমবঙ্গ.wav}}, okrajšava '''WB''') je zvezna država v okviru [[Indija|Indije]]. Nahaja se na vzhodu Indije ob [[Bengalski zaliv|Bengalskem zalivu]]. Je četrta najbolj obljudena zvezna država v Indiji s preko 91 milijoni prebivalcev (po podatkih za 2011). Njeno ozemlje je na območju 34.267 km². Je del bengalskega etničnega območja in meji na [[Bangladeš]] na vzhodu, na [[Nepal]] in [[Butan (država)|Butan]] na severu; mejo ima tudi s petimi indijskimi zveznimi državami: [[Odiša]], [[Džarkand]], [[Bihar]], [[Sikim]] in [[Asam]]. Glavno mesto je [[Kalkuta]] (Kalkuta), ki je sedmo največje mesto v Indiji. V geografskem smislu Zahodna Bengalija obsega [[Dardžilinško himalajsko hribovje]] na skrajnem severu države, območje [[Delta Gangesa]], regijo [[Rarh]] in pa priobalni [[Sundarbans]]. Glavna narodnostno-etnična skupnost so [[Bengalci]], oziroma Hindujski Bengalci, ki predstavljajo demografsko večino. Bengalija je prišla pod oblast [[Britanska Vzhodnoindijska družba|Britanske Vzhodnoindijske družbe]] po vojaški zmagi leta 1757 in Kalkuta je bila od takrat glavno mesto [[Britanska Indija|Britanske Indije]]. Dolgo obdobje britanske uprave je prineslo razmah »zahodnega izobraževanja« in Bengalski britanski uradniki so množično služili v drugih delih Britanske Indije. Bengalija je bila z indijsko osamosvojitvijo leta 1947 razdeljena po verski osnovi v dva dela: Zahodno Bengalijo – indijsko zvezno državo s hindujsko večino – in »Vzhodno Bengalijo« z muslimansko večino - kot del novonastalega Vzhodnega Pakistana, ki je leta 1971 postal [[Bangladeš]]. Zahodna Bengalija je znana tudi po tem, da je v tej indijski zvezni državi med letoma 1977 in 2011 vladala Komunistična partija in je tako dosegla svetovni rekord po najdaljšem vladanju komunistične vlade. Zahodna Bengalija je tudi znana kot »kulturna prestolnica Indije«. Slovi po bogati kulturni dediščini, z razvitim kulturnim udejstvovanjem številnih kulturnih inštitucij in kulturnih ustvarjalcev vključujoč nobelovca [[Rabindranath Tagore]]-ja, številnih glasbenikov, filmskih producentov in drugih umetnikov kot so igralci, slikarji in kiparji. V Kalkuti je bilo izdanih kar šest del sodobnega slovenskega literarnega avtorja [[Evald Flisar|Evalda Flisarja]] v številnih ponatisih in več odrskih izvedbah. ==Zgodovina== ===Antika=== [[Slika:East-Hem 323bc.jpg|thumb|[[Gangaridai]] leta 323 pr. n. št.]] V zvezni državi so izkopali orodja iz [[kamena doba|kamene dobe]], stara 20.000 let, kar kaže na človeško prisotnost 8000 let prej, kot so mislili znanstveniki.<ref>{{navedi novice |title=History of Bengal just got a lot older |first=Sebanti |last=Sarkar |url=http://www.telegraphindia.com/1080328/jsp/frontpage/story_9067406.jsp |newspaper=The Telegraph |location=Calcutta, India |date=28 March 2008 |access-date = 13 September 2010 |quote=Humans walked on Bengal's soil 20,000 years ago, archaeologists have found out, pushing the state's pre-history back by some 8,000 years. |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20110912042911/http://www.telegraphindia.com/1080328/jsp/frontpage/story_9067406.jsp |archive-date = 12 September 2011 }}</ref> Po indijskem epu ''[[Mahabharata]]'' je bila regija del kraljestva Vanga.<ref>{{navedi knjigo |last=Sen |first=S. N. |title=Ancient Indian History And Civilization |url=https://books.google.com/books?id=Wk4_ICH_g1EC |year=1999 |publisher=New Age International |isbn=978-81-224-1198-0 |pages=273–274 |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160101213233/https://books.google.com/books?id=Wk4_ICH_g1EC |archive-date = 1 January 2016 }}</ref> V bengalski regiji je bilo prisotnih več vedskih kraljestev, vključno z Vango, Rarhom, Pundravardhano in kraljestvom Suhma. Najzgodnejšo omembo Bengalije zasledimo v starogrških virih okoli leta 100 pr. n. št. ko je omenjena dežela, ki ji vlada kralj Xandrammes imenovan Gangaridai. Beseda domnevno izhaja iz ''Gangahrd'' (dežela z Gangesom v njenem osrčju) in nakazuje na območje v Bengaliji.<ref name=Gangaridai>{{navedi knjigo|last=Chowdhury |first=AM |year=2012|chapter=Gangaridai|chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Gangaridai|editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link= |editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh}}</ref> Kasneje v obdobju med 3. in 6. stoletjem je bilo na tem območju kraljestvo Magadha, ki je spadalo v [[Guptski imperij]]. ===Srednji vek=== {{Glej tudi|Imperij Pala|Imperij Sena|Bengalski sultanat}} [[Slika:Asia 800ad.jpg|thumb|Imperij Pala okoli leta 800]] [[Slika:WLA lacma Bangladesh Dinajpur District Dancing Ganesha.jpg|thumb|left|Umetnost iz Imperija Sena, iz 11. stoletja]] [[Slika:Dakhil Darwaza.JPG|thumb|Mestna vrata v mesto Lakhnauti]] Prvi v pisnih virih znani kralji Bengalije so bili Šašanka, ki so vladali v zgodnjem 7. stoletju.<ref name=shashankabanglaped>{{navedi knjigo|last=Bhattacharyya |first=PK |year=2012|chapter=Shashanka|chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Shashanka|editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link=|editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh}}</ref> Po obdobju anarhije je leta 750 na oblast prišel kralj Gopala. Ta je ustanovil Bengalski budistični [[Imperij Pala]], ki je vladal celotni regiji naslednjih štiristo let ter se razširil čez večji del [[Južna Azija|Južne Azije]]: od [[Asam]]a na severovzhodu, do [[Kabul]]a na zahodu, in do [[Andra Pradeš]]a na jugu. [[Atiša]] je bil priznan Bengalski budistični učitelj, ki je zaslužen za ponovno obuditev [[budizem|budizma]] v [[Tibet]]u in je tudi imel funkcijo [[opat]]a na Univerzi Vikramšila. Dinastijo Pala je kasneje nasledilo za kratek čas hindujsko kraljestvo [[Imperij Sena|Sena]]. V 12. stoletju so [[islam]] v Bengalijo razširili [[Sufizem|Sufijski]] misijonarji. Vzporedno je muslimanska osvojitev ozemlja pomagala tudi razširiti Islam po celotni regiji.<ref name=islambanglaped>{{navedi knjigo|last=Karim |first=Abdul |year=2012|chapter=Islam, Bengal|chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Islam,_Bengal |editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link=|editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh}}</ref> To se je zgodilo, ko je Bakhtijar Khildži, general turškega porekla v imenu [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]], premagal Lakšman Seno iz dinastije Sena in zavzel pretežni del Bengalije. Tako so potem območju vladale dinastije [[sultan]]ov in fevdalnih gospodarjev [[Bengalski Sultanat|Bengalskega sultanata]] za naslednjih nekaj stoletij. === Pozni srednji vek in zgodnja moderna doba === [[Slika:Malda ~ Adina Mosque 5.JPG|thumb|left|Ruševine kraljevske mošeje Adina]] [[Slika:Bishnupur Rashmancha.jpg|thumb|Mesto templjev [[Bišnupur, Bankura|Bišnupur]] ima več mogočnih hindujskih templjev]] Muslimansko zavzetje Bengalije je pomagalo pri širitvi islama po celi regiji. Čeprav je velik del prebivalstva vzhodne in osrednje Bengalije postal muslimanski, je hinduizem ostal dominantna religija v južni Bengaliji in ostal pod močnim vplivom Vaišnavizma. Manjše hindujske državice ali gospostva ter [[Kraljevina Bhati]] so še naprej vladali delom Bengalije. Bengalski sultanat je bil prekinjen za 20 let z uporom Hindujcev pod vodstvom Radža Ganeša. V začetku 14. stoletja je islam na območje Silhet regije uvedel muslimanski svetnik [[Šah Džalal]]. Mogulski general Man Singh je v času vladavine cesaeja [[Akbar]]ja zasedel dele Bengalije vključujoč [[Daka|Dako]]. Nekaj Radžput plemen iz njegove vojske se je za stalno naselilo okoli Dake. Kasneje v začetku 17. stoletja je [[Islam Kan I|Islam Kan]] zasedel celotno Bengalijo. Dvor [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskega cesarstva]] je za upravljanje Bengalije imenoval guvernerje, ki so bili na pol neodvisni od vladarjev v Delhiju. Imenovali so se ''navab'' in med njimi še posebej tisti iz [[Muršidabad]]a. Ko je moč Mogulskega cesarstva oslabela, kar se je zgodilo s smrtjo [[Aurangzeb]]a leta 1707, so Bengaliji vladali ''navabi'' do leta 1757. V Mogulskem obdobju je bilo ustanovljenih v Bengaliji več neodvisnih hindujskih držav. Takšne so bile Pratapaditja v okraju Džesore in Radža Sitaram Radž, ki je vladal Bardhamanu. Prav tako je dinastija [[Koč]] v severni Bengaliji cvetela v 16. in 17. stoletju vse do pričetka britanske kolonialne dobe. Ta je prišla leta 1757, ko je bila po bitki pri Plaseju večina Bengalije priključena Vzhodnoindijski družbi. Več evropskih trgovcev je v Bengalijo prispelo ob koncu 15. stoletja. Njihov vpliv je narastel v 18. stoletju, ko je Vzhodno indijska družba leta 1765 dobila pravico pobirati dohodke v Bengalski provinci (''subah'') po pogodbi med njo in Mogulskim cesarjem po bitki pri Buksarju leto dni prej. Mir Kasim je bil zadnji neodvisni navab, ki so ga Britanci vojaško premagali.<ref name=sirajbanglaped>{{navedi splet |url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Sirajuddaula|title=Sirajuddaula|accessdate=12 June 2015| last = Chaudhury| first = S| last2 = Mohsin| first2 = KM|work=Banglapedia|publisher=Asiatic Society of Bangladesh}}</ref> === Kolonialno obdobje === [[Slika:Old Court House.gif|thumb|Vzhodno indijska družba - Kalkuta pod britansko oblastjo]] [[Bengalsko predsedstvo]], uradno predsedstvo Fort Williama v Bengaliji in kasneje provinca Bengalija, je bilo ustanovljeno leta 1765 in je kasneje vključevalo vsa britanska ozemlja pod kontrolo severno od province sedaj imenovane [[Madja Pradeš]]), od izliva reke Ganges in [[Brahmaputra]] do [[Himalaja|Himalaje]] in do [[Pandžab|Pandžaba]]. [[Bengalska lakota leta 1770]] je zahtevala milijon življenj zaradi davčne politike Britanske družbe.<ref name=famine1770>{{navedi splet |url=http://etext.library.adelaide.edu.au/f/fiske/john/f54u/chapter9.html |title=The famine of 1770 in Bengal |accessdate=26 October 2006 |last=Fiske |first=John |work=The Unseen World, and Other Essays |publisher=University of Adelaide Library Electronic Texts Collection |location=Adelaide |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061205020541/http://etext.library.adelaide.edu.au/f/fiske/john/f54u/chapter9.html |archivedate= 5 December 2006 |df= }}</ref> Sedež Vzhodno indijske družba Kalkuta je bila leta 1772 imenovana za glavno mesto Britanske Indije. Leta 1793 je Vzhodno indijska družba ukinila lokalno zakonodajo (''nizamat'') in si nekdanjo mogulsko provinco enostavno priključila. Bengalska renesansa in ''Brahmo Samaj'' socialno-kulturno reformno gibanje je imelo velik učinek na kulturno in gospodarsko življenje Bengalije. Neuspešen [[Indijski upor leta 1857]], ki se je pričel v okolici Kalkute in imel za posledico prenos oblasti na [[Velika Britanija|Britansko krono]], ki jo upravlja Indijski podkralj.<ref name=baxter2>{{Harvnb|Baxter|1997|pp=30–32}}</ref> Med letoma 1905 in 1911 je prišlo do razdelitve Bengalije na dva dela.<ref name=baxter3>{{Harvnb|Baxter|1997|pp=39–40}}</ref> Bengalijo je nato med II. svetovno vojno prizadela [[Bengalska lakota leta 1943|Velika bengalska lakota]], ki je zahtevala kar tri milijone življenj.<ref name=wolpertfamine>{{navedi knjigo |title=India |last= Wolpert|first= Stanley|authorlink=|year= 1999|publisher= University of California Press|location= Berkeley, California, USA|isbn= 978-0-520-22172-7|page=14 |url= https://books.google.com/books?id=nHnOERqf-MQC|accessdate=2 March 2012}}</ref> Bengalija je igrala pomembno vlogo v [[Gibanje za neodvisnost Indije|gibanju za neodvisnost Indije]], v katerem so bile v ospredju revolucionarne skupine kot npr. ''Anušilan Samiti'' in ''Džagantar''. Oboroženi poskusi upora proti britanski vladavini so v Bengaliji dosegli višek ko je [[Subhas Čandra Bose]] povedel indijsko narodno armado iz Jugovzhodne Azije proti Britancem. === ''Bengalska renesansa'' === ''Bengalska renesansa'' je izraz, ki označuje socialno-religiozno reformno gibanje v 19. in zgodnjem 20. stoletju v mestu Kalkuta, ki ga je vodila kasta Hindujcev pod pokroviteljstvom britanskega podkralja, ki je oblikovalo reformirano religijo imenovano ''brahm dharma''. ''Bengalska renesansa'' se je začela z dejavnostjo reformista in humanitarca [[Radža Ram Mohan Roy]] (1775–1833), ki ga štejemo za »očeta bengalske renesanse« in ki se konča s prvim azijskim dobitnikom Nobelove nagrade [[Rabindranath Tagore|Rabindranatom Tagorejem ]] (1861–1941), čeprav je bilo še potem več unikatnih intelektualcev in kreativnežev.<ref>''Zgodovina ljudi, ki govorijo bengalščino'', Nitish Sengupta, p 211, UBS Publishers' Distributors Pvt. Ltd. ISBN 81-7476-355-4.</ref> Bengalija je bila v 19. stoletju unikatna mešanica religioznih in družbenih reformatorjev, učenjakov, literarnih veličin, novinarjev, patriotskih govorcev iz znanstvenikov, ki so vsi prispevali k videzu renesanse in so zaznamovali tranzicijo iz srednjeveškega v moderno.<ref>''Kalkuta in Bengalska renesansa'', Sumit Sarkar v ''Kalkuta, živo mesto'', uredil Sukanta Chaudhuri, Vol I, p 95.</ref> Druge osebnosti, ki jih smatramo kot del bengalske renesanse so še Swami Vivekananda, ki ga smatramo kot glavnega zaslužnega za uveljavljanje [[Vedanta|vedante]] in [[Joga|joge]] v Evropi in Ameriki,<ref name="Feuerstein">{{navedi knjigo | last = Georg | first = Feuerstein | authorlink = | title = The Yoga Tradition | publisher = Motilal Banarsidass | year = 2002 | location = | page = 600 | isbn = 3-935001-06-1}}</ref> ki je zaslužen za vzpon medverskega zavedanja in ki je pripeljal [[hinduizem]] v položaj svetovne religije v 1800-tih.<ref name="clarke">{{navedi knjigo | last = Clarke | first = Peter Bernard | title = New Religions in Global Perspective | url = https://archive.org/details/newreligionsglob00clar | publisher = Routledge | year = 2006 | page = https://archive.org/details/newreligionsglob00clar/page/n224 209] | isbn = 0-7007-1185-6}}</ref> [[Džagadiš Čandra Bose]] pa je bil bengalski polihistor: [[fizik]], [[biolog]], [[botanik]], [[arheolog]] in pisec znanstvene fantastike<ref>[http://frontlineonnet.com/fl2124/stories/20041203003009100.htm A versatile genius], ''Frontline'' '''21''' (24), 2004.</ref>, ki je bil pionir v raziskavah radia in [[mikrovalovi|mikrovalov]] [[optike]], pomembno doprinesel k znanosti o rastlinah.<ref>Chatterjee, Santimay and Chatterjee, Enakshi, ''Satyendranath Bose'', 2002 reprint, p. 5, National Book Trust, ISBN 81-237-0492-5</ref><ref>{{cite conference |title=Sir J.C. Bose and radio science |last1=Sen |first1=A. K. |date=1997 |publisher=IEEE |book-title=Microwave Symposium Digest |pages=557–560 |location=Denver, CO |conference=IEEE MTT-S International Microwave Symposium |isbn=0-7803-3814-6 |doi=10.1109/MWSYM.1997.602854}}</ref>. [[Satyendra Nath Bose]] je bil bengalski fizik, specializiran na matematično fiziko. Znan je po delih na področju [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]] v zgodnjih 1920-tih in prispeval k ustanovitvi [[Bose-Einsteinova_statistika|Bose–Einsteinove statistike]] in teorije [[Bose–Einsteinov kondenzat]]. Po njem je poimenovan [[boson]]. ===Gibanje za neodvisnost=== Mnogi zgodnji zagovorniki in aktivisti boja za neodvisnost ter kasnejši vodje gibanja so bili Bengalci kot npr.: [[Chittaranjan Das]], [[Khwaja Salimullah]], [[Surendranath Banerjea]], [[Huseyn Shaheed Suhrawardy]], [[Netaji Subhas Chandra Bose]], [[Titumir]] (Sayyid Mir Nisar Ali), [[Prafulla Chaki]], [[A. K. Fazlul Huq]], [[Maulana Abdul Hamid Khan Bhashani]], [[Bagha Jatin]], [[Khudiram Bose]], [[Surya Sen]], Binoy-Badal-Dinesh, [[Sarojini Naidu]], [[Aurobindo Ghosh]], [[Rashbehari Bose]] in [[Sachindranath Sanyal]]. ===Razdelitev Bengalije=== {{glavni članek|Delitev Bengalije leta 1905|Delitev Bengalije leta 1947}} Prva delitev leta 1905 je razdelila regijo Bengalije v okviru Britanske Indije na dve provinci iz administrativnih in razvojnih nagibov. Vsekakor pa je delitvi botroval hindujski nacionalizem. To je vodilo k oblikovanju [[Vseindijska muslimanska liga|Vseindijske muslimanske lige]] v Daki leta 1906, da bi predstavljala naraščajoče aspiracije muslimanskega prebivalstva. Ta delitev je bila odpravljena leta 1912 po protestih [[Indijski nacionalni kongres|Indijskega nacionalnega kongresa ]] in Hindu Mahasabha. S propadom hindujsko-muslimanske enotnosti v Indiji je bila Muslimanska liga kasneje leta 1943 potisnjena v sprejetje Lahorske resolucije, ki zahteva oblikovanje »neodvisnih držav« na vzhodu in severozahodu Britanske Indije. Resolucija tlakovala pot k razdelitvi Britanske Indije, ki je temeljila na ''Radcliffe liniji'' leta 1947, kljub temu, da so obstajali poskusi oblikovati državo Združeno Bengalijo, ki pa ji je nasprotovalo mnogo ljudi. === Po razglasitvi neodvisnosti Indije === Ko je Indija leta 1947 pridobila neodvisnost, je bila Bengalija razdeljena po verskih mejah. Zahodni del je šel v Dominion Indije in se imenoval Zahodna Bengalija. Vzhodni del je pripadel Pakistanu kot provinca, imenovana Vzhodna Bengalija (kasneje leta 1956 preimenovan v Vzhodni Pakistan), ki je leta 1971 postala neodvisna država Bangladeš.<ref name=parttionbanglaped>{{navedi splet |first = Sirajul |last = Islam |url = http://en.banglapedia.org/index.php?title=Partition_of_Bengal,_1947 |title = Partition of Bengal, 1947 |work = Banglapedia |publisher = Asiatic Society of Bangladesh |accessdate = 12 June 2015 |url-status = live |archiveurl = https://web.archive.org/web/20150702002256/http://en.banglapedia.org/index.php?title=Partition_of_Bengal,_1947 |archivedate = 2 July 2015 |df = dmy-all }}</ref> Leta 1950 se je kneževina Cooch Behar združila z Zahodno Bengalijo. Leta 1955 je bila bivša [[Francoska Indija|Francoska enklava]] [[Chandannagar]], ki je prešla pod kontrolo Indije po letu 1950, vključena v Zahodno Bengalijo; prav tako so bili Zahodni Bengaliji priključeni deli Biharja. Tako Zahodna kot Vzhodna Bengalija sta bili soočeni z masovnim prilivom beguncev tako med kot tudi po razdelitvi leta 1947. == Geografija == [[File:Kalinagar Floods B.JPG|thumb|left|Med močnim deževjem, ki ga prinaša monsun, so številna območja še vedno poplavljena]] Zahodna Bengalija je na vzhodnem ozkem grlu Indije in se razteza od Himalaje na severu do Bengalskega zaliva na jugu. Država ima skupno površino 88.752 kvadratnih kilometrov. Himalajsko hribovje Dardžiling na skrajnem severu države je del vzhodne himalajske gorske verige. V tej regiji je Sandakfu, ki je s 3636 m najvišji vrh v državi. Ozko območje [[Tarai]] ločuje hribovje od severnobengalskih nižin, ki nato proti jugu prehajajo v [[delta Gangesa|delto Gangesa]]. Regija Rarh se razteza med delto Gangesa na vzhodu ter zahodno planoto in visokogorjem. Majhna obalna regija je na skrajnem jugu, medtem ko gozdovi mangrov [[Sundarbans]] tvorijo geografsko mejo v delti Gangesa.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=vFp8FjOaT8QC |title=Impact of Climate Change on Natural Resource Management-west bengal |language=en |access-date=13 December 2017 |isbn=9789048135813 |last1=Jana |first1=Bipal Kr |last2=Majumder |first2=Mrinmoy |publisher=Springer Science+Business Media |date=27 June 2010 |archive-date=2 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230202001159/https://books.google.com/books?id=vFp8FjOaT8QC |url-status=live }}</ref> Glavna reka v Zahodni Bengaliji je Ganges, ki se deli na dva kraka. En krak vstopi v Bangladeš kot Padma ali Pôdda, medtem ko drugi teče skozi Zahodno Bengalijo kot reki Bhagirathi in Hooghly. Jez Faraka čez Ganges napaja krak reke Hooghly z dovodnim kanalom. Njeno upravljanje vodnega toka je bilo vir dolgotrajnega spora med Indijo in Bangladešem.<ref>{{navedi knjigo |last=Jayapalan |first=N |title=Foreign policy of India |year=2001 |publisher=Atlantic Publishers and Distributors |location=New Delhi |isbn=978-81-7156-898-7 |page=344}}</ref> Reke Testa, Torsa, Džaldhaka in Mahananda so v severnem hribovitem območju. Zahodna planota ima reke, kot so Damodar, Adžaj in Kangsabati. Delta Gangesa in območje Sundarbans imata številne reke in potoke. Onesnaženje Gangesa zaradi nediskriminatornih odpadkov, odvrženih v reko, je velik problem.<ref name=gangapoll>{{navedi novice |url=http://www.thehindubusinessline.in/2006/08/04/stories/2006080402921900.htm |title=Alarming rise in bacterial percentage in Ganga waters |access-date = 4 March 2012 |date=4 August 2006 |newspaper=The Hindu Business Line |location=Chennai |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20130507072352/http://www.thehindubusinessline.in/2006/08/04/stories/2006080402921900.htm |archive-date = 7 May 2013 }}</ref> Reka Damodar, še en pritok Gangesa in nekoč znan kot ''Bengalska žalost'' (zaradi pogostih poplav), ima več jezov v okviru projekta doline Damodar. Vsaj devet okrožij v državi trpi zaradi onesnaženja podzemne vode z [[arzen]]om in od leta 2017 je bilo po ocenah 1,04 milijona ljudi prizadetih zaradi zastrupitve z arzenom.<ref>{{navedi novice |url=http://www.thehindu.com/news/cities/kolkata/104-cr-hit-by-arsenic-contamination-in-bengal/article17530242.ece |title=1.04 cr hit by arsenic contamination in Bengal |author=<!--Not stated--> |date=19 March 2017 |work=The Hindu|access-date=26 January 2018 |language=en-IN |issn=0971-751X|archive-url=https://web.archive.org/web/20170318215525/http://www.thehindu.com/news/cities/kolkata/104-cr-hit-by-arsenic-contamination-in-bengal/article17530242.ece|archive-date=18 March 2017|url-status=live}}</ref> Podnebje Zahodne Bengalije se spreminja od tropske savane v južnih delih do vlažnega subtropskega na severu. Glavni letni časi so poletje, deževno obdobje, kratka jesen in zima. Medtem ko je poletje na območju delte znano po prekomerni vlažnosti, zahodno višavje doživi suho poletje, kot je severna Indija. Najvišje dnevne temperature segajo od 38 °C do 45 °C. Ponoči hladen južni vetrič nosi vlago iz Bengalskega zaliva. V zgodnjem poletju se pogosto pojavijo kratke nalivi in nevihte znane kot ''Kalbaisakhi'' ali ''Nor'westers''.<ref name=kalboisakhi>{{navedi splet |url=http://amsglossary.allenpress.com/glossary/search?id=kal-baisakhi1 |title=kal Baisakhi |access-date = 5 September 2006 |work=Glossary of Meteorology |publisher=American Meteorological Society |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20060830065710/http://amsglossary.allenpress.com/glossary/search?id=kal-baisakhi1 |archive-date = 30 August 2006 }}</ref> Zahodna Bengalija sprejema vejo monsuna v Indijskem oceanu v Bengalskem zalivu, ki se giblje v smeri od jugovzhoda proti severozahodu. Monsuni prinašajo dež v celotno državo od junija do septembra. V okrožju Dardžiling, Džalpaiguri in Cooch Behar so opazili obilne padavine nad 250 centimetrov. Med prihodom monsunov nizek pritisk v regiji Bengalskega zaliva pogosto povzroči nastanek neviht na obalnih območjih. Zima (december–januar) je na nižinah mila s povprečno najnižjo temperaturo 15 °C. Pozimi piha hladen in suh severni veter, ki močno zniža raven vlažnosti. Območje Dardžiling Himalayan Hill doživlja ostro zimo z občasnimi snežnimi padavinami. === Flora in favna === {{Multiple image | align = right | direction = vertical | header = | header_align = <!-- left/right/center --> | header_background = | footer = | footer_align = <!-- left/right/center --> | footer_background = | width = 220 | image1 = Panthera tigris tigris.jpg | width1 = | caption1 = [[bengalski tiger]] | image2 = Arabari.jpg | width2 = | caption2 = Sal drevesa v gozdu Arabari v West Midnapurju }} V ''India State of Forest Report 2017'' je zabeležena gozdna površina v državi 16.847 km²,<ref>{{navedi novice |url=https://timesofindia.indiatimes.com/city/kolkata/bengal-green-cover-up-by-just-21-sq-km-aided-by-plantations/articleshow/62894709.cms |title=Bengal green cover up by just 21 sq km, aided by plantations |last=Mukherjee |first=Krishnendu |date=13 February 2018 |work=The Times of India |access-date=7 May 2018 |archive-date=22 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190822115039/https://timesofindia.indiatimes.com/city/kolkata/bengal-green-cover-up-by-just-21-sq-km-aided-by-plantations/articleshow/62894709.cms |url-status=live }}</ref> medtem ko je bila leta 2013 gozdna površina 16.805 km², kar je 18,93 % geografskega območja države v primerjavi s takratnim državnim povprečjem 21,23 %. Rezervati ter zavarovani in nerazvrščeni gozdovi od leta 2009 predstavljajo 59,4 %, 31,8 % oziroma 8,9 % gozdnatih površin. Del največjega mangrovega gozda na svetu, [[Sundarbans]] v južni Zahodni Bengaliji.<ref name=mangrove>{{navedi novice |first=Sadiq |last=Islam |title=World's largest mangrove forest under threat |url=http://archives.cnn.com/2001/fyi/student.bureau/06/29/sundarbans/index.html |publisher=CNN |date=29 June 2001 |access-date = 31 October 2006 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20070822215926/http://archives.cnn.com/2001/fyi/student.bureau/06/29/sundarbans/index.html |archive-date = 22 August 2007}}</ref> S fitogeografskega vidika lahko južni del Zahodne Bengalije razdelimo na dve regiji: [[Severnoindijsko nižavje|Gangeško nižino]] in obalne mangrove gozdove Sundarbans.<ref name=Mukherji>{{navedi knjigo |last=Mukherji |first=S.J. |year=2000 |title=College Botany Vol. III: (chapter on Phytogeography) |publisher=New Central Book Agency |location=Calcutta |pages=345–365}}</ref> Aluvialna prst Gangeške nižine v kombinaciji z ugodnimi padavinami naredi to regijo še posebej rodovitno. Velik del vegetacije zahodnega dela države ima podobno vrstno sestavo kot rastline na planoti Čota Nagpur v sosednji državi Džharkhand. Prevladujoča komercialna drevesna vrsta je ''Shorea robusta'', splošno znana kot sal. Obalna regija Purba Medinipur razkriva obalno vegetacijo; prevladujoče drevo je ''Casuarina''. Znano drevo iz Sundarbansa je vseprisotni sundari (''Heritiera fomes''), po katerem je gozd dobil ime. Razporeditev vegetacije v severni Zahodni Bengaliji narekujejo nadmorska višina in padavine. Na primer, vznožje Himalaje, Dooars, je gosto poraslo s salom in drugimi tropskimi zimzelenimi drevesi. Nad nadmorsko višino 1000 metrov gozd postane pretežno subtropski. V Dardžilingu, ki je nad 1500 metri, prevladujejo gozdna drevesa zmernega pasu, kot so hrasti, iglavci in rododendroni. 3,26 % geografskega območja Zahodne Bengalije je zaščiteno ozemlje, ki obsega petnajst zavetišč za divje živali in pet narodnih parkov — narodni park [[Sundarbans]], rezervat tigrov Buxa, narodni park Gorumara, narodni park Neora Valley in [[narodni park Singalila]]. Obstoječe divje živali so [[indijski nosorog]], [[indijski slon]], jeleni, leopardi, [[gaur]], tiger in krokodili ter številne vrste ptic. Ptice selivke prihajajo v državo pozimi. Visokogorski gozdovi narodnega parka Singalila nudijo zavetje jelenom, [[rdeči panda|rdečim pandam]], činkaram, [[takin]], [[serov]], pasavec itd. Sundarbans je znan po projektu, namenjenem ohranjanju ogroženega bengalskega tigra, čeprav gozd gosti številne druge ogrožene vrste, kot so gangeški delfin, rečna sklednica in estuarijski krokodil. Gozd mangrove deluje tudi kot naravni ribji vrtec, ki podpira obalne ribe vzdolž Bengalskega zaliva. Ob priznavanju njegove posebne ohranitvene vrednosti je bilo območje Sundarbans razglašeno za [[biosferni rezervat]]. == Upravna delitev == Od 1. avgusta 2022 je Zahodna Bengalija razdeljena na 30 okrožij.<ref>{{navedi splet |url=https://wb.gov.in/portal/web/guest/district |title=District Profiles |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20170422161508/https://wb.gov.in/portal/web/guest/district |archive-date = 22 April 2017 }}</ref> {{multiple image | align = | direction = | title = Main offices in West Bengal | image1 = Governor's House.jpg | caption1 = Radž Bhavan, rezidenca guvernerja države | image2 = West Bengal State Legislative Assembly House, Kolkata.jpg | caption2 = Zakonodajna skupščina Zahodne Bengalije | image3 = Calcutta High Court.jpg | caption3 = Calcutta High Court, najvišje sodišče v Zahodni Bengaliji | image4 = Nabanna - HRBC Building with Multistorey Car Park - Sibpur - Howrah 2015-03-09 6834.JPG | caption4 = Nabanna, začasni urad glavnega ministra | image5 = Writer's Building & St. Andrew's Church (14653055458).jpg | caption5 = Writers' Building,Zgradba pisateljev, vladni sekretariat | total_width = 1130 }} === Mesta === Glavno in največje mesto države je [[Kalkuta]] (Kolkata {{IPA-bn|kolˈkata|lang|Bn-কলকাতা.oga}} — tretja največja mestna aglomeracija in sedmo največje mesto v Indiji. Asansol je drugo največje mesto in mestna aglomeracija v Zahodni Bengaliji.<ref name=uapop2011>{{navedi splet |url=http://censusindia.gov.in/2011-prov-results/paper2/data_files/india2/Million_Plus_UAs_Cities_2011.pdf |title=Urban agglomerations/cities having population 1 million and above |year=2011 |work=Provisional population totals, census of India 2011 |publisher=The Registrar General & Census Commissioner, India |access-date = 26 January 2012 |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20111215163132/http://censusindia.gov.in/2011-prov-results/paper2/data_files/india2/Million_Plus_UAs_Cities_2011.pdf |archive-date = 15 December 2011 }}</ref> Glavna načrtovana mesta Zahodne Bengalije so Bidhannagar, New Town, Kaljani, Haldia, Durgapur in Kharagpur. Kalkuta ima nekaj načrtovanih sosesk, kot so New Garia, Toligunge in Lake Town. Siliguri je gospodarsko pomembno mesto in je na strateški lokaciji v severovzhodnem Siligurijskem koridorju (''Piščančji vrat'') v Indiji.<ref>{{navedi novice |url=https://thediploma0t.com/2013/11/geographys-curse-indias-vulnerable-chickens-neck/ |title=Geography's Curse: India's Vulnerable 'Chicken's Neck' |last=Diplomat |first=Ankit Panda, The |work=The Diplomat |access-date = 10 December 2017 |language=en-US |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20171021172825/https://thediplomat.com/2013/11/geographys-curse-indias-vulnerable-chickens-neck/ |archive-date = 21 October 2017 }}</ref> Druga večja mesta v so Hovrah, Bardhaman, Baharampur, Džalpaiguri, Purulia in Čandannagar itd. == Jeziki == Uradni jezik v Zahodni Bengaliji je [[Bengalščina|bengalščina]]. Z okoli 200 milijoni govorcev v [[Bangladeš|Bangladešu ]], Zahodni Bengaliji in sosednjih območjih je eden izmed desetih največjih jezikov na svetu. Po popisu iz leta 2001 kar 85,3 % prebivalcev Zahodne Bengale govori kot materni jezik bengalščino. Največja jezikovna manjšina so govorci [[hindijščina|hindijščine]], ki predstavljajo 7,2 % prebivalstva. Druge manjšine so večinoma govorci regionalnih jezikov iz skupine [[biharščina|biharščine]], ki je tesno povezana s hindijščino in je v uradno statistiko vključena pod izraz hindijščina. Nekateri muslimani govorijo tudi [[urdu]] (2,1 odstotka), muslimansko varianto hindujščine. Med avtohtonim plemenskim prebivalstvom so razširjeni različni jeziki, med katerimi jih je največ iz družine [[santalščina|santalščine]] (2,8 %), ki spada v skupino [[munda jezik|munda jezikov]] v jezikovni družini [[avstroazijski jeziki|avstroazijskih jezikov]]. V okrožju Dardžiling govorijo tudi [[nepalščina|nepalščino]] (1,3 %). Gre za narodnostno skupino Gurk, po rodu Nepalci ali [[Gurke]], ki živijo v okrožju Dardžiling) (zahtevano območje avtonomije Gurka dežele). V zvezni državi Zahodna Bengalija živijo tudi različna domorodska plemena [[Adivasi]]. Popis iz leta 2001 je 5,5 % prebivalstva razvrstil med pripadnike domorodskih plemen t.i. ('priznanih plemen'). Najštevilčnejše domorodsko pleme v Zahodni Bengaliji so [[Santali (ljudstvo)| Santali]] z okoli 2,28 milijona pripadnikov, sledijo pripadniki ljudstev [[Oraon (ljudstvo)|Oraon]] (617.000), [[Munda (ljudstvo)|Munda]] (342.000), [[Bhumdži]] (336.000) in drugi. == Religije == Večina prebivalstva Zahodne Bengalije je [[hinduizem|hindujske]] vere. Po popisu iz leta 2011 predstavljajo 70,5 % prebivalstva države. Obstaja tudi velika [[muslimani|muslimanska]] manjšina, ki predstavlja 27 %. To je bila do ukinitve zvezne države [[Džamu in Kašmir]] tretja zvezna država po deležu muslimanskega prebivalstva, z [[Asam]]om na drugem mestu. V absolutnem številu je Zahodna Bengalija s skoraj 25 milijoni muslimanov po [[Utar Pradeš]]u drugo največje muslimansko prebivalstvo v Indiji. Druge religije igrajo le manjšo vlogo, vendar obstajata majhna manjšini [[krščanstvo v Indiji|kristjanov]] (0,7 %) in [[budizem|budistov]] (0,3 %). == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == *[https://www.wb.gov.in/ Uradna spletna stran] *[https://www.wbtourism.gov.in/ Official tourism site] *[https://www.britannica.com/place/West-Bengal Britannica, West Bengal] *[https://commons.wikimedia.org/wiki/Atlas_of_West_Bengal Wikimedia Atlas of West Bengal] *{{osmrelation-inline|1960177}} {{Zvezne države in zvezna ozemlja Indije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zvezne države in ozemlja Indije]] [[Kategorija:Zahodna Bengalija| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1947]] i1r4u5qpuvr13ro95bpd6jb56zsl6u3 0 435602 6744950 6305299 2026-08-31T09:04:10Z Ihana Aneta 242446 6744950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = Franček Pen.jpg }} '''Franc Pen''', znan kot '''Franček Pen''', [[Slovenci|slovenski]] [[dijak]], [[ministrant]] in kandidat za [[svetnik]]a, * [[9. oktober]] [[1924]], [[Maribor]], † [[12. maj]] [[1944]], [[Gradec]]. == Življenje == Frančkova starša sta bila Jurij, rojen 15. aprila 1896 v [[Lovrenc na Dravskem polju|Lovrencu na Dravskem polju]], in Genovefa, rojena v družini Škof 24. decembra 1891 v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]. Oba sta se v mladosti preselila v Maribor zaradi dela. Jurij je dobil zaposlitev v tovarni Hutter kot navaden delavec, Genovefa pa je služila pri mariborskih evangeličanskih Nemcih. V tem času sta se tudi spoznala. Poročila sta se 2. julija 1923 v [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|baziliki Matere Usmiljenja]], poročil ju je pater Severin Korošec. 9. oktobra 1924 se jima je kot prvi otrok rodil Franček, za njim sta prišli na svet še Fefika in Ančika. Mati si je po tihem želela, da bi sin postal duhovnik. Redno je hodila k maši v baziliko in molila za njegov duhovniški poklic. Franček je v času vstopa v osnovno šolo postal tudi ministrant v baziliki, ki je bila za družino Pen župnijska cerkev. Takrat so stanovali [[Za Kalvarijo]]. Franček je vsako jutro pred šolo hodil ministrirat, v časih tudi k več mašam. S časoma se mu je ob tej službi izoblikovala želja po duhovništvu. Od ostalih prostočasnih aktivnosti je imel zelo rad smučanje. Po 4. razredu osnovne šole je vstopil v klasično gimnazijo. Tam se je s posebnim veseljem učil latinščino, ki mu je bila blizu iz mašnih obrazcev in nabožnih knjig. Ko je 2. septembra 1934 ministriral na novi maši patra Janeza Kolednika, je ob tej priliki spoznal njegovega brata, doktorja [[Ferdinand Kolednik|Ferdinanda Kolednika]], duhovnika in prevajalca, ki je v tistem času služboval v Dalmaciji. On je v mladem fantu prepoznal duhovniški poklic in si od takrat stalno z njim dopisoval, tako iz Dalmacije kot tudi iz Pariza, kamor je bil premeščen dobro leto pozneje. Leta 1941 je bil Franček ob izbruhu 2. svetovne vojne v 6. razredu gimnazije in star 16 let. Še vedno je redno ministriral, v tistem času pa je dobil tudi službo pri nekem podjetju v Mariboru. Spomladi leta 1942 je dobil Franček najprej poziv v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]], nato pa še na nekajmesečne vojaške vaje. Na vaje je prišel v [[Innsbruck]] na Tirolskem. Takrat se je med slovenskimi fanti porajala miselnost, da bi iz nemške vojske pobegnili k partizanom in se raje žrtvovali za lasten narod. Tudi Franček, ki je v sebi gojil globoko domoljubje, je bil pripravljen na žrtev, čeprav je še vedno vztrajal pri duhovniškem poklicu. Čez poletje, ko je bil na vajah, so on in še trije fantje čakali na ugodno priložnost za pobeg. Naposled so le odšli in zaradi velike nevarnosti raje hodili po samotnih poteh in gozdovih ter se izogibali mestom in vasem. Hodili so v glavnem ponoči, čez dan pa so se skrivali. Tako so prišli na Gorenjsko, kjer ni bilo več daleč do gozdov, v katerih so se skrivali partizani. Tu so postali preveč zaupljivi v pogovorih z domačimi ljudmi in eden izmed njih, ki se je delal zavednega Slovenca, jim je obljubil, da jih bo povedel do partizanov. V resnici je bil ta človek gestapovski vohun, ki jih je izdal. Znašli so se v neki hiši med gestapovci, ki so jih začeli zasliševati. Ti so jih poslali najprej v Maribor, potem v Gradec in naposled v Innsbruck, kjer je bila njihova komanda. Tam so bili zaprti do marca 1944. 20. novembra 1943 je Ferdinand Kolednik prišel v Maribor, kjer se je oglasil tudi pri Penovih in tam zvedel za Frančkovo aretacijo. Odločil se je posredovati za Frančka, zato se je odpravil v Innsbruck, kjer pa so na upravi zavrnili njegovo prošnjo, da bi Frančka sploh obiskal. Tudi s pomočjo nekega sodnika ni uspel izposlovati nič, zato se je brez uspeha vrnil v Maribor. 3. marca 1944 je bila na vojaškem sodišču v Innsbrucku obravnava, na kateri so Frančka in tri tovariše obsodili kot dezerterje na smrt z obglavljenjem, kar je pomenilo za vojaka najsramotnejšo smrt. 17. marca so obvestilo o razsodbi prejeli tudi Frančkovi starši. Vsi štirje obsojenci so bili med tem prepeljani v zapor v Gradec. Tam sta Frančka večkrat obiskala mati in Kolednik. Slednjemu je Franček zaupal tudi, da ima resen namen postati duhovnik, da, če Bog tako hoče, je pripravljen darovati svoje mlado življenje na oltar slovenske domovine ter, da ima mirno vest, ker je hotel iz nemške vojske pobegniti k partizanom in se boriti za svobodo domovine. S sojetniki so podali prošnje za pomilostitev. Čeprav je imel le malo upanja na ugodno razrešitev, se je skorajda veselil svojega skorajšnjega snidenja z Bogom. 15. maja je mati od Frančka prejela pismo, v katerem ji sporoča, da bo kmalu usmrčen. Takoj naslednjega dne sta se s Kolednikom peljala v Gradec, kjer pa sta izvedela, da je bila usmrtitev izvršena pretekli petek, 12. maja ob pol desetih zvečer. Mati je obiskala še vojaškega duhovnika Vincenca Heherja, poznejšega župnika v [[Gröbming]]u na Zgornjem Štajerskem, ki je bil navzoč pri usmrtitvi. Ta je leta 1949 pisal Koledniku, da je pred usmrtitvijo vse fante spovedal in obhajal ter jih pripravil na smrt. Za Frančka je rekel, da je bil »ponosen in kar vesel, da sme umreti za svojo slovensko domovino«. Zapisal je: »Tiho in zbrano je stopil na oni prostor, kjer so ga obglavili. Skoraj zahvalil se je za to obsodbo; tako je izgledalo. Mali šop las sem mu moral odrezati za njegovo mater. In te lase, en črni rožni venec in svetinjico Matere božje in podobico z latinskim napisom: Dulce et decorum est pro patria mori <small>[Sladko in krasno je umreti za domovino.]</small> - in še nekaj malenkosti sem osebno izročil njegovi materi dne 15. maja 1944.« Vojaško sodišče je nato poslalo staršem obvestilo o usmrtitvi, v katerem je bila prepovedana vsaka žalna komemoracija ali osmrtnica. Vsi štirje fantje so bili pokopani na osrednjem pokopališču v Gradcu, tako da se samo približno ve, kje so njihovi grobovi. Franček je bil položen v krsto skupaj s še drugim fantom, ki mu je bilo ime Janž.<ref>Janez Jurhman, ''Junaški ministrant: Franček Pen: 1924 - 1944'', Župnijski urad Laporje, Laporje 1974 {{COBISS|ID=3937283}}.</ref> == Svetništvo == O njem teče postopek za priznanje svetništva, ki se v Sloveniji vodi kot skupen postopek [[Slovenski mučenci 20. stoletja|Slovenskih mučencev 20. stoletja]], na [[Dikasterij za zadeve svetnikov|Dikasteriju za zadeve svetnikov]] v Rimu pa se vodi v okviru ločenega postopka mučencev, ki so jih ubili nacisti. Njegov trenutni uradni naziv je Božji služabnik.<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/Nazis5.htm Martyrs Killed in odium fidei by Nazis (5)], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 9. avgust 2023.</ref> == Viri == {{Sklici}} {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pen, Franček}} [[Kategorija:Obglavljeni ljudje‎]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Župnija Maribor - Sv. Marija]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] piutv4ue2eq8hpeyli5m2mle9wd45or 3 443166 6744673 4929431 2026-08-30T15:08:20Z ~2026-47241-79 265080 /* More */ nov razdelek 6744673 wikitext text/x-wiki Imam nakaj podatkov katere sem večinoma sam izračunal.Področje; verjetnostni račun -kombinatorika-. Obširneje je navedeno na internetni stran : yoooo.hupont.hu dodatek zadnji spremembi : 03:26-08.12.2017 Na internetni strani : yoooo.hupont.hu _( Albi ) z datumom:17:40-01.11.2017 je navedeno: 225-KISABSZURDEN......( 225-MALI ABSURDEN )- Podatek je poznan na področju kodiranja.Ostale podatke se sam označil (opisal). == More == Facebook ; Web ; 2023.12.25.jsrvorhusjysjv. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-47241-79|&#126;2026-47241-79]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-47241-79|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) ht6r5mxlja8jjy9xlvd7o0dkw7v4f59 0 444992 6744898 6490648 2026-08-31T07:00:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744898 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name=Otočje Rjukju |local name=Nansej-šoto (南西諸島, "Jugozahodni otoki") Rjukju-šoto (琉球諸島, "Otočje Rjukju") Ruču (琉球/ルーチュー, Okinavski jezik) |image name=Location of the Ryukyu Islands.JPG |image size=250px |image alt=Položaj Otočja Rjukju na Japonskem |image caption=Položaj Otočja Rjukju |location=Na meji med Vzhodnokitajskim morjem in Filipinskim morjem |population=1.550.161 |coordinates={{coord|26.5|128|type:isle_region:JP-46_source:dewiki|format=dms|display=title,inline}} |total islands=100+ |major islands=Okinava<div>Amami Ošima</div> |area km2=4.642,11 |elevation m=1.936 |highest mount=Gora Mijanoura-dake |country={{JPN}}|country admin divisions title=prefektura|density km2=333,93|density_km2=333,93 |ethnic groups=Ljudstvo Rjukju<div>Japonci</div> |population as of=2005}} '''Otočje Rjukju''' tudi '''otoki Rjukju''' (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), na Japonskem pogosteje '''Otočje ''Nansej'' '''(南西諸島 ''Nansej-šoto'', "Jugozahodno otočje") ali '''Lok Rjukju''' (琉球弧 ''Rjukju-ko'') je veriga [[Japonska|japonskih]] otokov, ki se raztezajo od jugozahoda [[Kjušu|Kjušuja]] do [[Tajvan (otok)|Tajvana]]: Osumi, Tokara, Amami, [[Okinava]], Otočje [[Sakišima]] (Senkaku, Mijako, Jejama...) z najjužnejšim otokom Jonaguni. Večji so navadno visoku, manjši pa koralni. Največji otok je Okinava. Podnebje na otokih je na severu vlažno subtropsko, na jugu pa tropsko z deževnim gozdom. Padavin je veliko, posebej med [[Deževna doba cuju|deževno dobo ''cuju'']] in [[Tajfun|tajfuni]]. Večja presledka sta Ožina Tokara med otokoma Tokara in Amami ter Ožina Mijako med Okinavo in Otočjem Mijako. Otoki južno od Ožine Tokaro imajo značilne koralne grebene. Otočje Dajto je ločeno od verige. Osumi in Tokara spadata pod kulturno sfero Kjušuja. Prebivalci so etnično Japonci in govorijo dialekt japonščine Kagošima. Domorodno prebivalstvo Amamija, Okinave, Mijakoja in Otočja [[Jejama]] (ljudstvo Rjukju) govorijo jezike Otočja Rjukju z značilnim narečjem na vsakem od večjih otokov. Danes se poleg primarne [[Japonščina|japonščine]] govori okinavski dialekt. Oddaljeno Otočje Dajto je bilo do [[Obdobje Meidži|obdobja Meidži]] nenaseljeno. Razvili so ga prebivalci otoka Izu (južno od Tokia), ki govorijo jezik Hačidžo. Upravno se deli na [[Prefektura Kagošima|prefekturo Kagošima]] (otoki, ki vanjo spadajo, se v japonščini skupaj imenujejo Otočje Sacunan "južno od Sacume") in [[Prefektura Okinava|prefekturo Okinava]] na jugu (Otočje Rjukju v japonščini). [[Slika:Lastsunsetjapan.jpg|sličica|Zadnji sončni zahod na Japonskem iz Jona]] === Imenovanje === Ime Rjukju (琉球) ima močno povezavo s [[Kraljestvo Rjukju|kraljestvom Rjukju]]<ref>{{navedi splet|title=(りゅうきゅう〔リウキウ〕【琉球】)|url=http://dic.yahoo.co.jp/dsearch?enc=UTF-8&p=%E7%90%89%E7%90%83&dtype=0&stype=0|publisher=Daijisen dictionary / Yahoo Japan|accessdate=2007-05-06|archive-date=2012-07-22|archive-url=https://archive.today/20120722072250/http://dic.yahoo.co.jp/dsearch?enc=UTF-8&p=%E7%90%89%E7%90%83&dtype=0&stype=0|url-status=dead}}</ref>, ki izvira iz Okinavskega otočja, obsegalo pa je tudi otoka Sakišima in Amami. Humanisti se večinoma strinjajo, da si otoki Amami, Okinava, Mijako in Jejama delijo veliko dediščine, čeprav so zelo raznoliki.<ref name="takahashi2006">Takahashi Takayo 高橋孝代, ''Esunishiti to aidentiti'' (エスニシティとアイデンティティ), Kyōkai no jinruigaku 境界性の人類学, pp. 165–248, 2006.</ref> ''Rjukju'' je eksonim, ki se prvič pojavi v ''Knjiga dinastije Sui'' (636). Prikriti opis te dežele ''Liúqiú'' (流求) nam ne pokaže, ali je z imenom mišljen Tajvan, Okinava ali morda oba. ''Knjiga dinastije Sui'' je dolgo slikala podobe o otokih, saj naj bi bili prebivalci [[Kanibalizem|kanibali]], ki so vzbujali strah med okoliškimi prebivalci.<ref name="tanaka2008">Tanaka Fumio 田中史生, ''Kodai no Amami Okinawa shotō to kokusai shakai'' 古代の奄美・沖縄諸島と国際社会, Ikeda Yoshifumi ed., Kodai chūsei no kyōkai ryōiki 古代中世の境界領域, pp. 49–70, 2008.</ref> Kasneje so nekateri viri imenovali Okinavo »Veliki Rjukju« (大琉球), Tajvan pa »Mali Rjukju« (小琉球). Okinavske oblike besede ''Rjukju'' je ''Ruču'' ali ''Duču'' v okinavskem dialektu ter ''Ruču'' v jeziku Kunigami.<ref>{{navedi splet|url=http://ryukyu-lang.lib.u-ryukyu.ac.jp/srnh/details.php?ID=SN44063|title=語彙詳細 ― 首里・那覇方言|publisher=University of the Ryukyus|accessdate=2012-01-01|archive-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20120111084819/http://ryukyu-lang.lib.u-ryukyu.ac.jp/srnh/details.php?ID=SN44063|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://ryukyu-lang.lib.u-ryukyu.ac.jp/nkjn/details.php?ID=NK60805|title=語彙詳細 ― 今帰仁方言|publisher=University of the Ryukyus|accessdate=2012-02-08|archive-date=2012-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130103054/http://ryukyu-lang.lib.u-ryukyu.ac.jp/nkjn/details.php?ID=NK60805|url-status=dead}}</ref> Med obiskom admirala Matthewa C. Perryja v Kraljestvu Rjukju se je domačin na Okinavi imenoval "Do Čo".<ref>Hawk, Francis L. ''Narrative of the Expedition of an American Squadron to the China Seas and Japan (1852–1854)''. 1856. Pp 159.</ref> == Zgodovina == === Vzhodni otoki ''Liuqiu'' === Prve omembe otokov so v ''Analih dinastije Qin''. Qin Shi Huang je slišal za ''srečne nesmrtnike'', ki živijo na vzhodnih otokih, zato je poslal ekspedicije po elikisir življenja, a so bile pri tem neuspešne.<ref name="Lee_1">{{navedi knjigo|last1=Lee|first1=Khoon Choy|title=Japan: Between Myth and Reality|date=1995|publisher=World Scientific publishing|isbn=978-981-02-1865-2}}</ref> Nekateri predlagajo, da so ekspedicije dosegle Japonsko, kjer so sprožile družbene spremembe, a so isti dogodki del folklore na otoku Kudaka.<ref>{{navedi splet|url=http://okinawahai.com/kudaka-island/|title=Okinawa Hai » Kudaka Island|work=Okinawa Hai|access-date=2018-02-02|archive-date=2016-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160925101634/http://okinawahai.com/kudaka-island/|url-status=dead}}</ref> Vzhodne otoke spet omenjajo Anali dinastije Han. Leta 601 so Kitajci poslali ekspedicijo v ''državo Liuqiu'' (流求國). Bili naj bi majhni in vzkipljivi, njihovega jezika niso razumeli. Vrnili so se leta 607 s trgovci in odpeljali domačina nazaj domov. Eden od Japoncev na ambasadi v Loyangu je zatrdil, da nosi opravo in govori jezik otoka Jaku. Leta 610 so poslali zadnjo ekspedicijo z vojsko, ki naj bi zahtevala podreditev Kitajskemu cesarstvu. Otočani so se borili, a so jim Kitajci požgali ''palače'' in pobili na tisoče domačinov, potem pa otok zapustili.<ref>{{navedi splet|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B781#.E6.B5.81.E6.B1.82.E5.9C.8B|title=隋書/卷81 - 维基文库，自由的图书馆|website=zh.wikisource.org|accessdate=10 December 2017}}</ref> === Južni otoki starodavne Japonske === Otoška veriga se pojavi v ''[[Nihon Šoki|Nihon Šokiju]]'' (720) iz leta 618 pod imenom Južni otoku (南島 ''Nanto''), kjer je navedeno, da so ljudje iz ''Jakuja'' (掖玖,夜勾) sledili cesarjevim vrlinam. Leta 629 je cesarski dvor odposlal ekspedicijo na Jaku. ''Jaku'' v pomeni v zgodovinskih virih območje širše od današnjega otoka Jakušime. Leta 657 je več oseb iz Tokare (都貨邏, morda Dvaravatija) prispelo na Kjušu, a so rekli, da jih je najprej zaneslo na Anami (海見島 ''Amamidžima''), prva omemba imena.<ref name="suzuki1987">Yasutani Suzuki 鈴木靖民, ''Nantō-jin no raichō wo meguru kisoteki kōsatsu'' 南島人の来朝をめぐる基礎的考察, Higashi Ajia to Nihon 東アジアと日本, pp. 347–98, 1987.</ref> Leta 677 naj bi cesarski dvor priredil banket za ljudi otoka Tane (多禰島), dve leti kasneje pa so poslali še misijo na ta otok. Misija je ponesla tudi ljudi iz Taneja, Jakuja in Amamija (阿麻弥). Po ''Nihon Šoki'' (797) je dvor leta 698 odposlal vojaške sile za raziskovanje južnih otokov. Leto kasneje so dvor obiskali ljudje iz Taneja, Jakuja, Amamija in ''Dokana'' (verjetno ''Tokunošima'') in prinesli darove. Članek iz leta 714 poroča o prispetju raziskovalne ekipe iz Amamija, ''Šigakija ''(信覚, verjetno otok Išikagi) in ''Kumija ''(球美, verjetno otok Iriomote, morda pa Kume). Okoli tega časa so se otoki preimenovali v Južno otočje, kar je zamenjalo tudi Jaku. V začetku 8. stoletja je postal severni del verige uradno del japonskega administrativnega sistema. Po zatrtem uporu je bila leta 702 ustanovljena provinca Tane, sestavljena iz štirih okrožij, ki so pokrivala Tanegašimo in Jakušimo. Čeprav je imela majhna provinca od vsega začetka, so jo vzdrževali do leta 824, ko so o združili v provinco Osumi.<ref name="haraguchi1999">Izumi Haraguchi 原口泉, Shūichi Nagayama 永山修一, Masamori Hinokuma 日隈正守, Chitoshi Matsuo 松尾千歳, Takeichi Minamura 皆村武一: ''Kagoshima-ken no rekishi'' 鹿児島県の歴史, 1999.</ref> Zavezanost starodavne Japonske južnim otokom je bila strateška in ideološka. Po vzoru Kitajcev so bili del cesarjevanja tudi »barbari«, ki so hlepeli po velikih vrlinah cesarja. Japonci so ravnali z ljudstvoma Emiši na vzhodu in Hajato na Južnih otokih kot z barbari; nekaj jih je delovalo na dvoru. Knjiga dinastije Tang (1060) govori na koncu poglavja o Japonski o treh malih princih ''Jaku'' (邪古), ''Haja'' (波邪) in ''Tane'' (多尼). [[Slika:Kentoshi_route.png|desno|sličica|Pomorske poti, po katerih so potekale japonske misije na Kitajsko dinastije Tang]] Japonski otoki imajo strateški pomen za Japonsko, saj so bili na eni od treh poti ekspedicij na Tang Kitajsko v letih 702, 714, 733 in 752. Leta 754 je na Japonsko prispel kitajski menih Jianzhen; v svoji biografiji iz leta 779 omenja ''Akonaho ''(阿児奈波), verjetno današnjo Okinavo. Misije od leta 777 so potekale po bolj direktni poti iz Kjušuja, zato je zanimanje centralne vlade za južne otoke jenjalo. === Kikajgašima in Iogašima === Južni otoki se ponovno pojavijo konec 10. stoletja. Po ''[[Nihongi rjaku|Nihongi rjakuju]]'' (11.-12. stoletje) je [[Dazajfu]] (upravno središče Kjušuja) poročal, da so ''Nanban'' (južni barbari) pirati, (po ''[[Šojuki|Šojukiju]]'') otočani Amamija, pustošili po Kjušuju v letu 997. Dazajfu naj bi naročil "otoku Kika oz. Kikaj" (貴駕) aretacijo piratov ''Nanban''.<ref name="suzuki2008">Yasutami Suzuki 鈴木靖民, ''Kikai-jima Gusuku isekigun to kodai nantō shakai'' 喜界島城久遺跡群と古代南島社会, Kodai chūsei no kyōkai ryōiki 古代中世の境界領域, pp. 17–48, 2008.</ref> Serija poročil govori o ljudeh z znanjem naprednega jadranja na Anamiju in da je imel Dazajfu oporišče na otoku Kikaj. Otočje Amani je bilo okoli leta 1020 verjetno del trgovske mreže med Kitajsko dinastije Song, Kjušujem in Gorjeojem. ''[[Šinsarugakuki]]'' iz sredine 11. stoletja je fikcijsko delo o trgovcu Hačiro-mautotu, ki je potoval vse do dežele Fušu na vzhodu in na otok Kika (貴賀之島 ''Kikanošima'') na zahodu, kjer je dobil žveplo in školjke. Delo ni popolna fikcija, saj je zlata dvorana v Čuson-džiju (okoli 1124) na severovzhodu Japonske dekorirana z na tisoče takih školjk. Nekateri članki iz ''Azuma Kagamija'' iz leta 1187 pravijo, da je Ata Tadakage iz [[Provinca Sacuma|province Sacuma]] prebegel na otok Kikai (貴海島) okoli leta 1160. Leta 1188 naj bi bodoči ''šogun'' [[Minamoto no Joritomo]] poslal sile na otok Kikai (貴賀井島), da ga umiri. Cesarski dvor naj bi temu ugovarjal, saj da otok ni pod njihovo upravo. ''[[Povest o klanu Taira]]'' iz 13. stoletja prikazuje otok Kikai (鬼界島), kamor sta bila izgnana [[Taira no Jasujori]] in [[Fudživara no Naricune]] po [[Incident Šišigatani|incidentu Šišigatani]] leta 1177. Orisan otok je verjetno Iodžima ali Osumi, del kaldere Kikai. Od kitajskega izuma [[smodnik]]a je postalo [[žveplo]] velik izvozni produkt na Japonskem. Žvepleni otok - Iogašima - je postal predstavnik južnih otokov. Prva pismenka v imenu otoka se je na koncu 12. in na začetku 13. stoletja spremenila iz 貴 (plemenit) v 鬼 (pošast).<ref name="takanashi2008">Osamu Takanashi 高梨修, ''Gusuku isekigun to Kikai-ga-shima'' 城久遺跡群とキカイガシマ, Nichiryū Bōeki no reimei 日琉交易の黎明, pp. 121–149, 2008</ref> Teorijo iz literature podpirajo tudi nove arheološke najdbe (kompleks Gusuku na ravnini otoka Kikai je eno večjih najdišč). Kikai je bil verjetno središče trgovine od 9. do 13. stoletja z vrhuncem v 11. ali 12. stoletju. Značilno je pomanjkanje domorodnega lončarstva tipa Kaneku, našli pa so uvožene dobrine iz Kitajske, Koreje in Japonske. Našli so tudi lončenino Kamuijaki, ki so jo izdelovali na otoku Tokunošima med 11. in 14. stoletjem z namenom prodaje Kikaju.<ref name="takanashi2010">Osamu Takanashi 高梨修, ''Rettō nan'en ni okeru kyōkai ryōiki no yōsō'' 列島南縁における境界領域の様相, Kodai makki Nihon no kyōkai 古代末期・日本の境界, pp. 85–130, 2010</ref> === Posest Šimazu in razširitev šogunata Kamakura === Okoli obdobja Hoen (1135-1141) je postala Tanegašima del posestva Šimazu na jugu Kjušuja. Ustanovili naj bi ga okoli leta 1020 v čast ''[[Kanpaku|kanpakuju]]'' Fudživara no Jorimičiju. V 12. stoletju se je razširilo na večje obdobje province Sacuma in [[Provinca Osumi|Osumi]], vključno s Tanegašima. [[Koremune no Tadahisa]] je postal leta 1185 oskrbnik posestva. Prvi ''[[šogun]]'' Minamoto no Joritomo ga je imenoval za ''[[Šogu|šoguja]]'' Sacume in Osumija. Ustanovil je [[klan Šimazu]]. Tadahisa je izgubil moč, ko so leta 1203 strmoglavili njegovega močnega sorodnika. Ponovno je pridobil samo naziva ''[[džito]]'' province Sacumo in ''šugo'' province Sacumo na posestvu. ''Džitoja'' in ''šugoja'' province Osumi je nasledil [[klan Hodžo]] (sploh veja Nagoe). Družina Nagoe je poslala klan Higo vladat Osumiju. Družina klana Higo se je ustalilna na otoku Tanegašima in ustanovila [[klan Tanegašima]]. Vsi otoki razen Tanegašime so bili združeni kot Dvanajst otokov znotraj okrožja Kavanabe v provinci Sacuma. Razdeljeni so bili na Bližnjih pet (口五島/端五島 ''Kučigošima''/''Hadžigošima'', Otočje Osumi razen Tanegašime) in Oddaljenih sedem (奥七島 ''Okananašima'', Otočje Tokara). Po Džokjujski vojni leta 1221 so postali ''džitoji'' okrožja Kavanabe družina Tokuso klana Hodžo. Družina Tokuso je pustila vodenje klanu Čikama. Leta 1306 je Čikama Tokiie ustvaril dokumente o dedovanju, ki referirajo na južne otoke (vsaj Dvanajst otokov, med njimi Amami, Ošima, Kikai, Tokunošima. Zemljevid Japonske klana Hodžo omenja Amami kot »okrožje v zasebni lasti«. Klan Šimazu si je tudi lastil pravice do Dvanajstih otokov. Leta 1227 je ''šogun'' Kudžo Joricune potrdil Šimazu Tadajošija na položaj ''džitoja'', med drugim tudi Dvanajstih otokov. Po uničenju ''šogunata'' Kamakura je klan Šimasu povišal svoje pravice nad območjem. Leta 1364 si je prilastil »18 otokov« okrožja Kavanabe. Istefa leta je dal Šimasu Sadahisa svojemu sinu Morohisu posestva v provinci Sacuma, med njimi Dvanajst otokov in dodatnih pet otokov (verjetno Otočje Amami).<ref name="nagayama2008">Shūichi Nagayama 永山修一, ''Bunken kara mita Kikaigashima'' 文献から見たキカイガシマ, Yoshifumi Ikeda ed., Kodai chūsei no kyōkai ryōiki 古代中世の境界領域, pp. 123–150, 2008.</ref> === Tanegašima pod klanom Tanegašima === Klan Tanegašima je vladal namesto družine Nagoe, a je postal kmalu avtonomen. Navadno je bil zaveznik, včasih podložen in včasih v sporu s klanom Šimazu na Kjušuju. Šimazu Motohisa jim je dal leta 1415 Jakušimo in otok Kučinoerabu. Leta 1436 je dobil od Šimazu Močihisa Sedem otokov okrožja Kavanabe, provinco Sacuma (Otočje Tokara) in dva druga otoka.<ref name="kagoshima">''Kagoshima-ken shi'' 鹿兒島縣史 Vol.1, pp. 1933.</ref> [[Slika:TanegashimaGun.jpg|sličica|Puška Tanegašima]] Tanegašima je znana po uvedbi evropskega strelnega orožja. Okoli leta 1543 je prispela kitajska ladja s portugalskimi trgovci. Tanegašima Tokitaku je uspelo reproducirati portugalsko strelno orožje. V par desetletjih se je puška ''[[tanegašima]]'' razširila po Japonski ([[obdobje Sengoku]]). Po združitvi Japonske pod Tojotomi Hidejošijem se je utrdil klanov položaj kot vazali klana Šimazu. Leta 1595 so se preselili v Čiran na Kjušuju. Čeprav so se 1599 vrnili na Tanegašimo, sta postali Jakušima in Kučinoerabu del domene klana Šimazu. Vsi te otoki so bili del domene Sacuma v [[Obdobje Edo|obdobju Edo]]. === Amami in Otočje Tokara === Otočje Tokara je postalo osrednja točka spora med domeno Sacuma, ki se je širila proti jugu in kraljestvom Rjukju, ki se je širilo proti severu. Leta 1453 se je zgodil brodolom korejske ladje na otoku Gadža (samo 80 milj od prestolnice Sacuma v Kagošimi), ki je bil pod nadzorom obeh. Korejci so zapisali, da uporabljajo prebivalci Rjukjuja orožje, ki je napredno kot korejsko.<ref>Turnbull, Stephen. ''The Samurai Capture a King: Okinawa 1609''. Osprey Publishing, 2009. Pp 9.</ref> Drugo dogajanje na Otočju Amami je Šo Tokujeva (kralj Rjukjuja) prisvojitev otoka Kikai v letu 1466, neuspešna invazija Sacumov na Amami Ošimo v leti 1493 in dva upora na Amami Ošimu v 16. stoletju. Leta 1609 je domena Sacuma končno osvojila otočje v [[Invazija na Otočje Rjukju (1609)|invaziji na Otočje Rjukju]]. [[Šogunat Tokugava]] je leta 1624 podelil otoke Sacumi. V obdobju Edo so prebivalci Rjukjuja ladjam Sacuma pravili "ladje Tokara". === Otočje Okinava === [[Slika:Ryukyu_Kingdoms_of_Sanzan_era.jpg|sličica|Otočje Okinava v obdobju Sanzan|levo]] Vladarji na Otočju Okinava so se leta 1429 združili v kraljestvo Rjukju. Kraljestvo je osvojilo Otočji Mijaki in Jejama, na vrhuncu moči pa tudi Amami. Šimazu Tadacune iz Sacume je leta 1609 vdrl v kraljestvo z vojsko 13 džunk in 2.500 samurajev in zavladal nad otoki. Prebivalci otočja se niso upirali, saj niso bili sposobni za bojevanje, kralj Šo Nej jim je naročil, da naj ne izgubljajo dragocenih življenj.<ref>Kerr, George H. (2000). Okinawa: the History of an Island People. (revised ed.) Boston: Tuttle Publishing.</ref> Po tem so plačevali daritve ''šogunu'' in japonskemu cesarju. Kralje je izbiral japonski klan, česar Kitajci niso vedeli, saj so jih imeli za zveste podložnike<ref name="Economy">{{cite magazine|last=Economy|first=Elizabeth C.|date=July–August 2017|title=History With Chinese Characteristics: How China's Imagined Past Shapes Its Present|magazine=Foreign Affairs|location=New York|publisher=Council on Foreign Relations|volume=96|issue=4}}</ref> Leta 1655 je razmerje s Kitajsko odobril ''šogunat''.<ref>Kang, David C. (2010). {{google books|ydVymF_OrWEC|''East Asia Before the West: Five Centuries of Trade and Tribute,'' p. 81.|page=81}}</ref> Leta 1874 so prekinili odnose s Kitajsko.<ref name="lin2006">Lin, Man-houng Lin. [http://www.japanfocus.org/-Man_houng-Lin/2258 "The Ryukyus and Taiwan in the East Asian Seas: A Longue Durée Perspective,"] ''Asia-Pacific Journal: Japan Focus.'' October 27, 2006, translated and abridged from ''Academia Sinica Weekly,'' No. 1084. 24 August 2006.</ref> Leta 1872 je japonska vlada vzpostavila sistem Rjukju ''han ''pod Zunanjim ministrstvom, od leta 1875 pa pod Notranjim ministrstvom. Leta 1879 je vlada Meidži aneksirala otoke, ustanovila prefekturo Okinava, kralj pa se je moral preseliti v Tokio. Ko je Kitajska podpisala [[Pogodba Šimonoseki|pogodbo Šimonoseki]] po porazu v [[Prva kitajsko-japonska vojna|prvi kitajsko-japonski vojni]], se je dokončno odpovedala otočju. Ameriški nadzor nad Okinavo se je začel 1945 z ustanovitvijo vojaške vlade, ki je postala 1950 civilna administracija. Leta 1952 so dobile ZDA po podpisu [[Pogodba v San Franciscu|pogodbe v San Franciscu]] uradno pravico do nadzora nad otoki južneje od 29° severno. Otoku je med leti 1952-72 vladala Vlada Otočja Rjukju. Upravne pravice so leta 1972 vrnili Japonski. Danes se pojavljajo številna vprašanja o zgodovini Okinave. Nekateri prebivalci otočja in Japonci menijo, da so otočani zelo različni od ljudstva Jamato. Trdijo tudi diskriminacije, saj je na otoku toliko ameriške vojske. Razmišljajo tudi o odcepitvi.<ref>{{navedi novice|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20090512i1.html|author=Masami Ito|title=OKINAWA: Between a rock and a hard place|publisher=The Japan Times|date=May 12, 2009}}</ref> V začetki 21. stoletja so se napetosti glede pravic do Otočja Senkaku s Kitajsko povečale.<ref>{{navedi splet|last=Rajagopalan|first=Megha|url=https://www.reuters.com/article/2013/05/09/us-china-japan-protests-idUSBRE9480FA20130509|title=China criticizes Japan's protest over question of Okinawa sovereignty|publisher=Reuters|date=May 9, 2013|accessdate=May 9, 2013|archive-date=2015-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20151019210433/http://www.reuters.com/article/2013/05/09/us-china-japan-protests-idUSBRE9480FA20130509|url-status=dead}}</ref> New York Times je leta 2013 komentiral, da so skoraj vsi, ki zahtevajo ponovni premislek o lastništvu otoka nekako povezani s kitajsko vlado.<ref>{{navedi splet|first=Jane|last=Perlez|url=https://www.nytimes.com/2013/06/14/world/asia/sentiment-builds-in-china-to-press-claim-for-okinawa.html|title=Sentiment Builds in China to Press Claim for Okinawa|work=[[The New York Times]]|date=June 13, 2013|accessdate=June 13, 2013}}</ref> Veliko popularnih glasbenikov in skupin prihaja iz prefekture Okinava. Med njimi skupine Speed, Orange Range ter solo pevci Namie Amuro in Gackt. == Prebivalstvo == === Domorodci === Prebivalci otoške verige so japonski državljani. Označevanje za Japonce ne predstavlja težav glede otokov Ōsumi in Tokara na severu, obstajajo pa težave glede etnične pripadnosti prebivalcev osrednje in južne skupine otoške verige. Učenjaki, ki priznavajo skupno dediščino med domorodnim prebivalstvom otokov Amami, Okinava, Mijako in Jejama, jih označujejo kot Rjukjuani {{nihongo|Ryukyuans|琉球人|Ryūkyūjin}}. Toda dandanes se prebivalci teh otokov Rjukju ne identificirajo kot taki, čeprav delijo mnenje, da so nekoliko drugačni od Japoncev, ki jih imenujejo ''Jamato'' ali ''Naiča''. Zdaj običajno izražajo samoidentiteto kot domačini določenega otoka. Njihova identiteta se lahko razširi na otok in nato na celotno Japonsko, redko pa na vmesne regije. Prebivalci Okinave sebe imenujejo ''Učinanču'' (ウチナーンチュ - prebivalci Okinave), prebivalci Okinoerabudžime in Otočja Amami ''prebivalci Erabuja'' (エラブンチュ), prebivalce Okinave imenujejo ''Učinanču ''ali ''Nafanču'' (ナーファンチュ, ljudje iz Nahe). Drugi izrazi, ki se uporabljajo, so ''Amaminču ''(アマミンチュ) in ''Šimanču ''(シマンチュ) na Otočju Amami ''Jejamabitu'' (イェーヤマビトゥ) na Otočju Jejama'' Junnuču ''(ユンヌンチュ) na Jorondžimi in ''Mjakunču ''(ミャークンチュー) na Otočju Mijako. === Vera === [[Slika:Miyako_harimizu_utaki.jpg|sličica|300x300_pik|''Harimizu utaki'', svetišče v slogu Rjukju na Mijakodžimi, prefektura Okinava]] Avtohtona vera na otočju je temeljila na spoštovanju prednikov in razmerja med živim in mrtvim, bogovi in duhovi naravnega sveta. Nekatera prepričanja kažejo na [[Animizem|animistične]] korenine, kot so ''lokalni duhovi'' in druga bitja, uvrščena med bogovi in ljudmi. Na versko prakso so vplivale kitajske religije ([[taoizem]], [[Konfucionizem|konfucianizem]] in [[Folkloristika|folklora]]), [[budizem]] in japonski [[šintoizem]].<ref>[https://nirc.nanzan-u.ac.jp/nfile/3206 Edward E. Bollinger. (][//en.wikipedia.org/wiki/Circa c]<span>. 1965). </span>''The Unity of Government and Religion in the Ryukyu Islands to 1,500&nbsp;A.D.''</ref> Katoličani so prisotni od leta 1947, ko je bila ustanovljena Apostolska administracija za Okinavo in Južne otoke. == Ekologija == === Jakušima === [[Slika:Jhomonsugi_in_Yaku_Island_Japan_001.JPG|levo|sličica|200x200_pik|Džomon Sugi na Jakušimi]] Otočje Tokara prečka pomembna biogeografska črta Vatase. Jakušima (in Osumi) spada v mejno območje, na južno limito severne palae-arktične regije, za katero so značilne tisočletja stare cedre. Otok je del narodnega parka Kirišima-Jaku, ki je postal leta 1993 del [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO svetovne dediščine]]. === Amami, Okinava, Mijako, in Jejama === [[Slika:Yonaguni_Ruins_Scuba.jpg|sličica|Spomenik Jonaguni, skalna formacija, za katero nekateri menijo, da je ruševina.]] Južno od črte Vatase je značilna ekoregija subtropski vlažen gozd. Flora in favna imata veliko skupnega s Tajvanom, Filipini in jugovzhodno Azijo. Ob otokih so pomembni koralni grebeni, ki jih ogroža sedimentacija in evtrofikacija kot posledica kmetijstva in ribolova. == Sklici == {{sklici}} === Viri === * Kang, David C. (2010). ''Vzhodna Azija, Preden Zahod: Pet Stoletij Trgovine in Poklon.'' New York<span> </span>: Columbia University Press. {{ISBN|9780231153188}} {{ISBN|9780231526746}} {{ISBN|0231526741}}; [http://www.worldcat.org/title/east-asia-before-the-west-five-centuries-of-trade-and-tribute/oclc/562768984 OCLC 562768984] * Nussbaum, Louis-Frédéric in Käthe Roth (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&client=firefox-a ''Japonska enciklopedija.''] Cambridge, MA: Harvard University Press. {{ISBN|978-0-674-01753-5}}; [http://www.worldcat.org/oclc/58053128?referer=di&ht=edition OCLC 58053128] * ''Ta člen vsebuje besedilo iz 1878 izdaja ''Svetu Enciklopedija, splošne Informacije'', delo v javni lasti'' == Zunanje povezave == * [http://www.uchinanchu.org/uchinanchu/history_of_uchinanchu.htm Kratka Zgodovina Uchinanchu (Okinawans)] * Nacionalni Arhiv Japonska: [https://web.archive.org/web/20080403190540/http://jpimg.digital.archives.go.jp/kouseisai/category/emaki/ryukyutyuzan_e.html ''Ryukyu Chuzano ryoshisha tojogyoretsu,'' se pomaknite nazorno procesijo Ryuku odposlanec za Edo, ''Hōei'' 7 (1710)] * Zgodovinski zemljevidi v Perry-Castañeda Library Map Collection z Vojsko Storitev za zemljevide, [http://www.lib.utexas.edu/maps/ams/ryukyu_retto_50k/index.html Ryukyu Retto 1:50,000 Serije L791, 1943 - 1945] [[Kategorija:Otočja v Tihem oceanu]] [[Kategorija:Geografija Japonske]] {{normativna kontrola}} 3tmakl3jrofmnd7wjdno9vj5z3nv1qs 0 449823 6744675 6737177 2026-08-30T15:08:27Z Erardo Galbi 166658 6744675 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Mada’in Saleh <br> {{lang|ar|مدائن صالح}} |alternate_name = Al-Hijr<br />Hegra |image = Madain Saleh (6730361263).jpg |alt = |caption = Madaʼin Saleh |map_type = Saudova Arabija |map_alt = |map_size = |coordinates = {{coord|26|47|30|N|37|57|10|E|display=inline,title}} |location = regija Al Madinah, Al-Hejaz, [[Saudova Arabija]] |region = |type = naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = |abandoned = |epochs = |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = <!-- {{URL|example.com}} --> |notes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Al-Hijr Archaeological Site (Madâin Sâlih) }} }} '''Mada'in Saleh''' (arabsko مدائن صالح, ''madā'in Ṣāliḥ'') imenovano tudi '''Al-Hijr''' ali '''Hegra''', je predislamsko arheološko najdišče v Al-`Ula, znotraj regije Al Madinah, v [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]]. Večina ostankov je iz obdobja [[Nabatejsko kraljestvo|Nabatejskega kraljestva]] (1. stoletje). Lokacija je najjužnejše in največje naselje kraljestva za [[Petra (Jordanija)|Petro]], prestolnic kraljestva.<ref>{{navedi novice | work = BBC | title = Saudi Arabia's silent desert city | author = Marjory Woodfield | date = 21 April 2017 | url = http://www.bbc.com/travel/story/20170418-saudi-arabias-silent-desert-city}}</ref> Prav tako lahko najdemo sledi lihijanitske in rimske okupacije pred in po vladanju Nabatejcev. [[Koran]] postavlja naselitev območja s [[Tamudi]] v času Saleha (prerok predislamske Arabije), med [[Noe]]tom in Hudom na eni strani in [[Abraham]]om in [[Mojzes]]om na drugi strani. Po islamskem besedilu je Tamude kaznoval [[Alah]] za njihove [[Idolatrija|idolatrije]], da jih je prizadel potres in bliskanje. Tako je mesto pridobilo ugled kot prekleti kraj - podobo, ki jo poskuša nacionalna vlada premagati, saj želi razviti Mada'a Saleh za potrebe turizma. Leta 2008 je UNESCO uvrstil Mada'in Saleh kot seznam svetovne dediščine in postal prva svetovna dediščina Saudove Arabije. Izbran je bil zaradi dobro ohranjenih ostankov Nabatejskega kraljestva iz pozne antike, zlasti 131 skalnatih monumentalnih grobnic z razkošno okrašenimi fasadami. == Ime == Njegova dolga zgodovina in številne kulture, ki so zasedale območje, so dale več imen. Najzgodnejše se zdi da je Hegra. Sedanji naziv pomeni 'mesto Saleha', ki se nanaša na koranskega preroka Saleha. Ime ''Al-Hijr'' (arabsko الحجر 'skalnato mesto'<ref name="Cite quran|15|80|e=84|s=ns">{{cite quran |15 |80 |e=84 |s=ns}}</ref>) je bilo uporabljeno tudi kor aluzijo na topografijo. == Lokacija == Arheološko najdišče Mada'in Saleh leži 20&nbsp;km severno od mesta Al-`Ula, 400&nbsp;km severozahodno od [[Medina|Medine]] in 500&nbsp;km jugovzhodno od Petre v Jordaniji. Najdišče je na planoti, ob vznožju bazaltnega platoja, ki tvori del gorovja Hijaz. Zahodni in severozahodni deli mesta so nasičeni z vodo, ki jo je mogoče doseči na globini 20 m. Lega je pomembna za puščavsko pokrajino, ki jo zaznamujejo izdanki peščenjaka različnih velikosti in višin.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/1293/documents/%23ABevaluation Unesco]</ref> == Zgodovina == === Obdobje Saliha in Tamudov === Po islamskem izročilu je bil do tretjega tisočletja pr. n. št. Al-Hijr že naseljen s plemenom Tamudi, ki je izklesalo strukture v skalo. Pleme je izvajalo idolatrijo, prevladovalo pa je zatiranje.<ref name=verses>{{navedi splet |title=HISTORY: Explanation of the Verses |work=Historical Madain Saleh |url=http://www.madainsaleh.net/Explanation_of__Verses.html |accessdate=2014-04-07 |archive-date=2014-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140408215038/http://www.madainsaleh.net/Explanation_of__Verses.html |url-status=dead }}</ref> Salih, kateremu se pogosto pripisuje ime mesta 'Mada'in Salih', se imenuje Thamudis. Thamudis ni upošteval opozorila in namesto tega ukazal Salehu, naj pozabi nosečo kameljo boginjo na gori. In tako jo je Alah poslal ljudem na pobočju gore, kot dokazilo o božanski Salehovi misiji,. Vendar je le manjšina upoštevala njegove besede. Neverniki so ubili sveto kamelo namesto skrbi za to, kot je bilo povedano in tele je teklo nazaj na goro, od koder je prišla in kričalo. Tamudi so določili tri dni, preden so kaznovali, ker niso verjeli in niso upoštevali opozorila. Saleh in njegovi monoteistični privrženci so zapustili mesto, druge pa je Alah kaznoval - njihove duše so zapustile njihova telesa sredi potresa in bliskanja. === Obdobje Lihijcev === Arheološke sledi [[Jamske poslikave|jamske umetnosti]] na peščenjaku in [[Epigrafika|epigraf]]ske napise, ki jih strokovnjaki štejejo za lihijsko pisavo, so našli na vrhu Atlebove gore blizu Mada'in Saleha in so datirani v 3. in 2. stoletje pred n. št., kar kaže na zgodnjo človeško naselitev območja, saj so imeli dostopen vir sladke vode in plodna tla <ref name=madain>{{navedi splet |title=HISTORY: Madain Saleh |work=Historical Madain Saleh |url=http://www.madainsaleh.net/HISTORY.html |accessdate=2013-02-20 |archive-date=2012-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120624021636/http://www.madainsaleh.net/HISTORY.html |url-status=dead }}</ref>. Naselje Lihijcev je postalo trgovsko središče za blago z vzhoda, severa in juga. === Nabatejsko obdobje === [[File:Myrrh.JPG|thumb|right|250px|Mira je bila ena od luksuznih dobrin, ki je prečkala nabatejsko ozemlje na trgovskih poteh.]] Obsežno naselje nastalo v 1. stoletju n. št., ko je vladal nabatejski kralj Areta IV. Filopatris (Al-Harith IV) (9 pr. n. št. - 40. n. št.), ki je ustanovil Mada'in Saleh kot drugo prestolnico kraljestva, po Petri na severu. Prostor je doživel veliko urbanizacijsko gibanje in ga spremenilo v mesto. Značilna je bila nabatejska skalna arhitektura, saj je bila [[geologija]] Mada'in Saleha odlična podlaga za klesanje spomenikov in naselbin in z nabatejsko pisavo popisane njihove fasade. Nabatejci so razvili tudi oazno kmetijstvo s kopanjem vodnjakov in zbiralnikov za deževnico v skali in vklesanih mestih v peščenjakovih izdankih. Podobne strukture so se pojavljale tudi v drugih naselbinah Nabatejcev, od južne Sirije (regije) do severa, in na jug do Negeva in do neposrednega območja Hedžasa. Najvidnejša in največja med njimi je [[Petra (Jordanija)|Petra]]. Na križišču trgovanja je obstajalo Nabatejsko kraljestvo, ki je imelo monopol za trgovanje z [[kadilo]]m, [[Mira (kadilo)|miro]] in začimbami. Mada'in Saleh, ki se je med Nabatejci imenoval Hegra, se je povezal s pristaniščem Egram Kome ob Rdečem morju in dosegel vrhunec kot glavno počivališče na glavni trgovski poti sever-jug. === Rimsko obdobje === Leta 106 je bilo Nabatejsko kraljestvo priključeno v [[Rimsko cesarstvo]].<ref name=fall>{{navedi splet |title=HISTORY: Fall of Al-Hijr |work=Historical Madain Saleh |url=http://www.madainsaleh.net/Fall_of_Al-Hijr.html |accessdate=2014-04-07 |archive-date=2014-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140408225337/http://www.madainsaleh.net/Fall_of_Al-Hijr.html |url-status=dead }}</ref> Hedžas, ki je obsegal Hegro, je postal del [[Arabija (rimska provinca)|rimske province Arabije]] (''Arabia Petraea''). :''Regija Hidžaz je bila leta 106 vključena v rimsko pokrajino Arabijo. Nedavno je bil odkrit monumentalni rimski epigraf iz leta 175-177 v al-Hijrju (takrat imenovan "Hegra" in zdaj Mada'in Saleh)''. Trgovska pot se je od osi sever-jug po Arabskem polotoku preusmerila na pomorske poti po Rdečem morju. Tako je Hegra kot trgovsko središče začela nazadovati, kar je pripeljalo končno do opustitve. Zaradi pomanjkanja kasnejšega dogajanja in na podlagi arheoloških študij, so strokovnjaki domnevali, da je mesto v pozni antiki izgubilo vse svoje urbane funkcije (predvsem zaradi procesa dezertifikacije). Nedavno so odkrili dokaze, da so Trajanove rimske legije zasedle Mada'in Salih v severovzhodni Arabiji, kar je povečalo rimsko provinco Arabia Petraea.<ref>Kesting, Piney. "Saudi Aramco World (May/June 2001): Well of Good Fortune". Retrieved 2014-04-07</ref> Zgodovina Hegre, od upada rimskega imperija do nastanka islama v časih [[Mohamed]]a, še ni znana. Potniki in romarji so jo sporadično omenjali v naslednjih stoletjih ko so hodili v [[Meka|Meko]]. Hegra je služila kot postaja vzdolž romarske poti za ljudi, ki so izvajali [[hadž]], ker je zagotavljal zaloge in vodo. Med zapisi je opis popotnika [[Ibn Battuta|Ibn Battute]] iz 14. stoletja, ki je opazil rdeče kamnite grobnice Hegre, ki so jo takrat imenovali "al-Hijr". Vendar tam ni omenil človeških dejavnosti. === Osmansko obdobje === [[File:Mada'in Salih Ottoman fort.jpg|thumb|right|250px|Osmanska trdnjava Hajj pri Mada’in Salih, 1907.]] [[Osmansko cesarstvo]] je leta 1517 priključilo zahodno Arabijo iz [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mameluškega sultanata]].<ref>The New Encyclopædia Britannica: Macropædia Volume 13. USA: Encyclopædia Britannica, Inc. 1995. p. 820. ISBN 0-85229-605-3</ref> V zgodnjih osmanskih poročilih o cesti hadž med Damaskom in Meko, Mada'in Saleh ni omenjen do leta 1672, ko je turški popotnik [[Evlija Čelebi]] zapisal, da je karavana prešla skozi kraj imenovan »Abyar Saleh«, kjer so bili ostanki sedem mest.<ref name="Petersen146">Petersen 2012, p. 146.</ref> Popotnik Murtada ibn 'Alawan jo je spet omenil kot počivališče na poti, imenovani »al-Mada'in«. Med letoma 1744 in 1757 je bila na al-Hijrju zgrajena [[utrdba]] na ukaz turškega guvernerja Damaska, As'ad Pasha al-Azma. Prav tako je bil zgrajen zbiralnik, ki je dobila veliko vrtino v trdnjavi, saj je bila tukaj enodnevna postaja za romarje hadža, kjer so lahko kupovali blago, kot so datlji, limone in pomaranče. Bila je del serije utrdb, zgrajenih za zaščito romarske poti v Meko. ==== 19. stoletje ==== [[File:Hejaz railway.svg|thumb|right|250px|Karta Hedžaške železniške proge prečka Mada’in Saleh.]] Po tem, ko je leta 1812 švicarski raziskovalec [[Johann Ludwig Burckhardt]] odkril Petro, je Charles Montagu Doughty, angleški popotnik, slišal podobno o lokaciji blizu Mada'in Saleha, utrjenega osmanskega mesta na cesti hadž iz Damaska. Za dostop do lokacije se je Doughty pridružil karavani in leta 1876 prišel do mesta ruševin, ki ga je opisal v svojem dnevniku objavljenem kot ''Travels in Arabia Deserta''. Doughty je opisal osmansko trdnjavo, kjer je prebival dva meseca in opozoril, da so beduinska plemena imela stalen tabor zunaj stavbe. V 19. stoletju so obstajali zapisi, da so vodnjake in oazno kmetijstvo Al-Hijr občasno uporabljali naseljenci iz bližnje vasi Tayma. To se je nadaljevalo vse do 20. stoletja, ko je bila po nalogu osmanskega sultana Abdula Hamida II., zgrajena [[Hedžaška železnica]] (1901-08) med Damaskom in Jeruzalemom na severozahodu ter Medino in Meko in s tem olajšanje romarske poti do slednje in politično in gospodarsko utrditev osmanske uprave centrov islamske vere.<ref>Baker, Randall (1979). King Hussein And The Kingdom of Hejaz. p. 18. ISBN 0-900891-48-3.</ref> Za vzdrževanje lokomotiv ter pisarne in spalnice za železniško osebje je bila zgrajena postaja severno od Al-Hijrja. Železnica je zagotovila večjo dostopnost do lokacije. Vendar pa je bilo to uničeno v lokalnem uporu med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kljub temu so se na mestu še naprej izvajale arheološke raziskave in to do ustanovitve kraljevine Saudove Arabije v 1930-ih do 1960-ih. Železniška postaja je bila prav tako obnovljena in ima zdaj 16 stavb in več kosov železniškega voznega parka. Do konca 1960-ih je vlada Saudove Arabije oblikovala program za uvedbo sedentarnega življenjskega sloga nomadskih plemen beduinov, ki živijo na tem območju. Predlagano je, da se naselijo na al-Hijr, ponovno uporabijo že obstoječe vodnjake in kmetijske značilnosti lokacije. Vendar je uradna identifikacija al-Hijrja kot arheološkega najdišča leta 1972 pripeljala do preselitve beduinov proti severu izven meje območja. To je vključevalo tudi razvoj novih kmetijskih zemljišč in sveže izkopanih vodnjakov, s čimer se je ohranilo stanje Al-Hijra. == Trenutni razvoj == Čeprav je bila lokacija Al-Hijr razglašena za arheološki zaklad v začetku 1970-ih, je bilo od takrat opravljenih le nekaj preiskav. Prepoved čaščenja predmetov / artefaktov je povzročila samo minimalne arheološke dejavnosti s slabo vsebino. Ti konzervativni ukrepi so bili olajšani v začetku leta 2000, ko je Savdova Arabija povabila ekspedicije za izvajanje arheoloških raziskav v okviru prizadevanj vlade za pospeševanje varstva kulturne dediščine in turizma. Arheološko najdišče je bilo leta 2008 razglašeno za območje svetovne dediščine Unesca.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/1293 Unesco ''Al-Hijr Archaeological Site (Madâin Sâlih) '']</ref> == Arhitekture == [[File:Petra Jordan BW 36.JPG|thumb|250px|right| Arheološki ostanki Mada'in Saleh se pogosto primerjajo s tistimi iz Petre (na sliki)]] [[File:Qasr al Farid.JPG|thumb|250px|right|Qasr al Farid, največja grobnica na najdišču Mada’in Saleh]] [[File:Mada'in Saleh Al-Hijr Hegra (مدائن صالح) (8136618664).jpg|thumb|right|Mada'in Saleh]] Nabatejsko mesto Hegra je bilo zgrajeno okoli stanovanjskega območja in njegove oaze v 1. stoletju. Izdanki peščenjaka so bili izklesani za potrebe nekropole. Skupaj so ohranjena štiri nekropolska območja, na katerih je bilo na fasadah razstavljenih 131 kamnitih grobnic, ki so razširjene na 13,4&nbsp;km.<ref>[http://nabataea.net/medain.html Nabataea]</ref> {| class="wikitable sortable" border="2" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 1em 0 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- bgcolor="efefef" |- ! Nekropola ! Lega ! Obdobje izgradnje ! Pomembne lastnosti |- | ''Jabal al-Mahjar'' | sever | ''ni informacij'' | Grobnice so bile vklesane na vzhodni in zahodni strani štirih vzporednih izdankov kamnin. Okrasje na fasadi je majhno |- | ''Qasr al walad | ''ni informacij'' |align="center"| 0&ndash;58 n. št. | Vključuje 31 grobnic, okrašene z lepimi napisi, kot tudi umetniškimi elementi, kot so ptice, človeški obrazi in domišljijska bitja. Vsebuje najbolj monumentalne kamnite vklesane grobnice, vključno z največjo fasado, ki meri 16 m v višino. |- | Območje C | jugovzhod |align="center"| 16&ndash;61 n. št. | Sestavljen je iz enega izoliranega izdanka, ki vsebuje 19 vklesanih grobnic<ref name=tourist>{{navedi splet | title = HISTORY: Tourist sites in Madain Saleh | work = Historical Madain Saleh | url = http://www.madainsaleh.net/Tourist_Sites_in..html | accessdate = 2014-04-07 | archive-date = 2014-04-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140408223823/http://www.madainsaleh.net/Tourist_Sites_in..html | url-status = dead }}</ref> Na fasadah ni izrezljanih ornamentov. |- | ''Jabal al-Khuraymat'' | jugozahod |align="center"| 7&ndash;73 n. št. | Največji od štirih, ki je sestavljen iz številnih izdankov, ločenih s peščenimi območji; le osem izdankov je razkrilo grobnice, skupaj 48. Slaba kakovost peščenjaka in izpostavljenost prevladujočim vetrom sta povzročila slabo stanje večine fasad. |} Tudi nemonumentalne grobnice, ki jih je skupaj 2000, so del kraja. Nadaljnje opazovanje fasad kaže na družbeni položaj pokopane osebe - velikost in okrasitev strukture odražata bogastvo osebe. Nekatere fasade so imele plošče nad vhodom, ki so vsebovale informacije o lastnikih grobnic, verskem sistemu in zidarjih, ki so jih izklesali. Mnoge grobnice kažejo na vojaški čin, kar je vodilo arheologe, da bi lahko mesto nekoč bila vojaška baza Nabatejcev, namenjena zaščiti trgovinskih dejavnosti naselja. Nabatejsko kraljestvo ni bilo le na križišču trgovine, ampak tudi kulture. To se odraža v različnih motivih fasadnih dekoracij, izposojanju slogovnih elementov iz Asirije, Fenicije, Egipta in helenistične Aleksandrije, skupaj z domačim umetniškim slogom. Rimske dekoracije in latinske napise so prav tako našli na grobnicah, ko je ozemlje osvojilo Rimsko cesarstvo. V nasprotju z izdelanimi zunanjimi deli so notranjosti skalnatih struktur preproste. V severovzhodnem delu območja se nahaja religiozno območje, znano pod imenom ''Jabal Ithlib''. Domneva se, da je bilo prvotno posvečeno nabatejeskemu božanstvu Dušari. Ozki hodnik, dolg 40 metrov med visokimi skalami spominja na [[Sik]] v Petri in vodi v dvorano ''Divan'', muslimanske senatne zbornice ali sodišča. Majhna verska svetišča z napisi so bila vklesana v skale v bližini. Stanovanjski prostor se nahaja na sredini planote, daleč od izvirov. Primarni gradbeni material za hiše in obodne stene je bila opeka posušena na soncu. Nekaj ostankov stanovanjskega območja obstaja. Vodo zagotavlja 130 vodnjakov, ki so v zahodnem in severozahodnem delu mesta, kjer je bila podtalnica na globini le 20 m. V skalo so bili vrezani vodnjaki s premeri od 4 do 7 m, nekateri, izkopani v mehkejšem materialu so ojačani s tršim peščenjakom. == Pomen == [[File:Nabatean kingdom language scripts.jpg|thumb|250px|right|Napis v nabatejski pisavi nad grobnico.]] Arheološko najdišče Al-Hijr leži v sušnem okolju. Suha klima, odsotnost ponovne naselitve po tem ko je bil kraj opuščen in prevladujoča lokalna prepričanja o kraju, to vse je omogočilo izredno stanje ohranitve Al-Hijra, ki zagotavlja obsežno sliko načina življenja Nabatejcev. Menijo, da označuje južni obseg Nabatejskega kraljestva. Oazno kmetijstvo Al-Hijra in obstoječi vodnjaki kažejo nujne prilagoditve ljudi v danem okolju. Njegova izrazito ločena lokacija je drugo največje naselje, ki dopolnjuje bolj znane arheološke najdbe Petre v Jordaniji. Lokacija mesta na križišču trgovanja ter različni jeziki, scenariji in umetniški slogi, ki se odražajo v fasadah monumentalnih grobnic, ga ločijo od drugih arheoloških najdišč. Po pravici si zaslužil vzdevek »prestolnica spomenikov« med 4000 arheološkimi najdišči v Saudovi Arabiji. == Sklici == {{sklici|2}} == Drugo branje == *Abdul Rahman Ansary; Ḥusayn Abu Al-Ḥassān (2001). The civilization of two cities: Al-ʻUlā & Madāʼin Sāliḥ. Riad: Dar Al-Qawafil. ISBN 9960-9301-0-6. ISBN 978-9960-9301-0-7 *Mohammed Babelli (2003). Mada’in Saleh. Riad: Desert Publisher. ISBN 978-603-00-2777-4. (I./2003, II./2005, III./2006, IV./2009.) == Zunanje povezave == {{commons category|Meda'in Saleh}} * [http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5084/ World Heritage listing submission] * [http://nabataea.net/medain.html Photo gallery at nabataea.net] * [http://www.hegra.fr Personal website on Hegra (Madain Saleh) (picture, text, map, video and sound) at hegra.fr] * [https://web.archive.org/web/20120211083605/http://www.zubeyr-kureemun.com/SaudiArabia/PhotoGalleryOfMadainSaleh.htm Photos] from [[Mauritius|Mauritian]] photographer [https://web.archive.org/web/20071225071814/http://www.zubeyr-kureemun.com/index.htm Zubeyr Kureemun] * [https://archive.today/20081011152514/http://www.splendidarabia.com/mada'in_salih.htm Historical Wonder] by Mohammad Nowfal * [http://observers.france24.com/en/content/20090907-saudi-arabia-hidden-city-cursed-islam-history-Meda-in-Saleh Saudi Arabia's Hidden City] from France24 * [https://web.archive.org/web/20110715133649/http://www.qatarvisitor.com/index.php?cID=448&pID=1764 Madain Salah: Saudi Arabia's Cursed City] === Video === * [https://www.youtube.com/watch?v=B2n-P7Ed264 The Road to Madain Salah] * Round in Madain Salah : [https://www.youtube.com/watch?v=X6uVK9JJ_JQ Part1] - [https://www.youtube.com/watch?v=FK6x56oiEDc Part2] - [https://www.youtube.com/watch?v=y8mzIKHQbEQ Part3] - [https://www.youtube.com/watch?v=VMrWuiijVJs Part4] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nabateja]] [[Kategorija:Arabska arhitektura]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Saudovi Arabiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Saudovi Arabiji]] ed340pka3dom7wx4p0jdckzyszhb5od 0 450103 6744802 6744394 2026-08-30T19:19:26Z Maks slo22 264151 Dodane povezave 6744802 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}}'''Svet za nacionalno varnost''' (SNAV) je posvetovalno in usklajevalno telo [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] za področje nacionalne obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja in druga vprašanja nacionalne varnosti. Predsednik sveta je [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.vlada.si/en/about_the_government/glossary/#c920|title=Glossary|access-date=2018-04-27|language=en|archive-date=2018-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180428011852/http://www.vlada.si/en/about_the_government/glossary/#c920|url-status=dead}}</ref><ref>Odlok o Svetu za nacionalno varnost (Uradni list RS, št. 26/20)</ref> V primeru vojne ali izrednih razmer se Svet za nacionalno varnost preoblikuje v Državni operativni štab za obrambo, kot določa ''Zakon o obrambi''. Svet za nacionalno varnost svetuje Vladi Republike Slovenije pri sprejemanju njenih ukrepov in aktov, ki se nanašajo na nacionalno varnost države; pred obravnavo na vladi svetuje ministrstvom pri ukrepih in aktih ministrstev, ki se nanašajo na uresničevanje interesov in ciljev nacionalne varnosti; usklajuje mnenja in ukrepe ministrstev in drugih državnih organov ter drugih organizacij pri izvajanju dejavnosti nacionalne varnosti; pred obravnavo na vladi usklajuje mnenja ministrstev in drugih državnih organov glede aktov Državnega zbora Republike Slovenije, ki se nanašajo na nacionalno varnost; ugotavlja in ocenjuje varnostna tveganja, ogrožanje države ter ukrepe in usmeritve za zagotavljanje nacionalne varnosti; daje mnenja k vprašanjem, pobudam in predlogom, ki jih poslanci pošiljajo vladi v zvezi z uresničevanjem politik na področju nacionalne varnosti, daje mnenje vladi o sredstvih proračuna za delo SNAV. == Člani == {| class="wikitable" |+ !Član !Trenutni nosilec |- |'''[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik Vlade]] (Predsednik Sveta)''' |[[Janez Janša ]] |- |[[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|'''Podpredsednik vlade''']] |[[Jernej Vrtovec]]<br>[[Anže Logar]] |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|'''Minister za obrambo]] |[[Valentin Hajdinjak]] |- |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|'''Minister za notranje zadeve''']] |[[Franci Matoz]] |- |[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|'''Minister za zunanje zadeve''']] |[[Tone Kajzer]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|'''Minister za finance''']] |[[Andrej Šircelj]] |- |Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije |[[Janez Stušek]] |- | colspan="2" |'''<small>Na predlog predsednika Sveta so lahko povabljeni še:</small>''' |- |[[Predsednik Republike Slovenije|<small>'''Predsednica republike'''</small>]] |[[Nataša Pirc Musar|<small>Nataša Pirc Musar</small>]] |- |[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|<small>'''Predsednik državnega zbora'''</small>]] |[[Zoran Stevanović|<small>Zoran Stevanović</small>]] |- |[[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|<small>'''Predsednik Državnega sveta'''</small>]] |[[Marko Lotrič|<small>Marko Lotrič</small>]] |- |<small>'''Predsednik največje opozicijske stranke'''</small> |<small>[[Robert Golob]] ([[Gibanje Svoboda]])</small> |- | colspan="2" |<small>'''Predsedniki drugih institucij'''</small> |- | colspan="2" |<small>'''Drugi ministri'''</small> |- | colspan="2" |<small>'''Strokovnjaki za nacionalno varnost'''</small> |} '''Sekretariat Sveta sestavljajo:''' {| class="wikitable" !Član !Trenutni nosilec |- |'''[[Državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika Vlade]]<br>Sekretar Sveta''' |[[Andrej Benedejčič]] |- |[[Generalni sekretar Vlade Republike Slovenije|'''Generalna sekretarka Vlade''']] |[[Barbara Kolenko Helbl]] |- |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|'''Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije''']] |[[Joško Kadivnik]] |- |'''Državni sekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve''' |[[Samuel Žbogar]]<br>[[Marko Štucin]] |- |'''[[Generalni direktor policije (Slovenija)|Generalni direktor Policije]]''' |[[Senad Jušić]] |- |'''[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]]''' |[[Brigadir (Slovenska vojska)|Brig]] [[Robert Glavaš]] |- |[[Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije|'''Generalni direktor Obveščevalno-varnostne službe MORS''']] |[[Andrej Fefer]] |- |[[Civilna zaščita|'''Poveljnik Civilne zaščite''']] |[[Srečko Šestan]] |} == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Državna varnost]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] 26akb9v7uzuvh3dhi0jc9e99wsl92n6 0 456706 6744817 5093018 2026-08-30T20:00:42Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6744817 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Potočna postrv]] {{Redirect category shell|1= {{R from scientific name|fish}} }} 6yg9ohn3v5o34ts06bv8ekujzjjd4ra 0 459264 6744663 5633596 2026-08-30T15:05:06Z Erardo Galbi 166658 6744663 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Faraon | name = Nedžemibre | alt_name = | image = | image_alt = | caption = | role = | reign = 7 mesecev okoli 1780 pr. n. št. ali 1736 pr. n. št.<ref name=ref1>K.S.B. Ryholt. ''The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800–1550 BC''. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.</ref><ref name=ref2>Thomas Schneider. ''Lexikon der Pharaonen''. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3.</ref> | dynasty = [[Trinajsta egipčanska dinastija|Trinajsta dinastija]] | coregency = | predecessor = [[Sevadžkare I.]] | successor = [[Sobekhotep II.]] | notes = | prenomen = Nedžemibre <br> ''Nḏm-jb-Rˁ'' <br /> ''[[Ra (mitologija)|Ra]], ki je všeč srcu''<br><center><hiero><-ra-nDm-m-mDAt:ib-HASH-></hiero></center> | prenomen_hiero = | nomen = neznan | nomen_hiero = | horus = | horus_hiero = | horus_prefix = <!-- Default is <hiero>G5</hiero> --> | nebty = | nebty_hiero = | golden = | golden_hiero = | spouse = | children = | father = | mother = | birth_date = | death_date = | burial = | monuments = }} '''Nedžemibre''' je bil kratkoživ [[faraon]] [[Trinajsta egipčanska dinastija|Trinajste egipčanske dinastije]] iz [[Drugo vmesno obdobje Egipta|drugega vmesnega obdobja Egipta]]. Vladal je okoli leta 1780 pr. n. št. ali okoli 1736. pr. n. št. [[Egiptologija|Egiptologa]] Kim Ryholt in Darrell Baker trdita, da je bil dvanajsti faraon Trinajste dinastje,<ref name=ref1/><ref name=ref4>{{navedi knjigo |author=Darrell D. Baker |year=2008 |title=The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC |publisher=Stacey International |isbn=978-1-905299-37-9 |cobiss= |pages=248-249}}</ref> medtem ko Detlef Franke in Jürgen von Beckerath v njem vidita enajstega vladarja dinastije.<ref>Thomas Schneider. ''Ancient Egyptian Chronology''. V Erik Hornung, Rolf Krauss, David a. Warburton, str. 176.</ref><ref>Detlef Franke. "Zur Chronologie des Mittleren Reiches (12.-18. Dynastie) Teil 1 : Die 12. Dynastie". ''Orientalia'' '''57''' (1988).</ref><ref>Jürgen von Beckerath. ''Untersuchungen zur politischen Geschichte der Zweiten Zwischenzeit in Ägypten''. Glückstadt, 1964.</ref><ref>Jürgen von Beckerath. "Chronologie des pharaonischen Ägyptens". ''Münchner Ägyptologische Studien'' '''46'''. Mainz am Rhein, 1997.</ref> Nedžemibre je znan samo s [[Torinski seznam kraljev|Torinskega seznama kraljev]], sestavljenega v [[Devetnajsta egipčanska dinastija|ramzeškem obdobju]].<ref name=ref4/> Njegovo ime je v 14. vrstici 7. kolone seznama (po Gardinerju 14. vnos v 6. vrstici<ref>Alan H. Gardiner. ''The Royal Canon of Turin''. Oxford 1959, Vol. III, 6.14, Warminster 1987, ISBN 0-900416-48-3.</ref>). Seznam mu pripisuje ''"7 mesecev in [izgubljeno število] dni"''.<ref name=ref1/><ref name=ref4/> Dejstvo, da dobro dokazani Nedžemibrejev naslednik [[Sobekhotep II.]] ne omenja svojih staršev, je Ryholta privedlo do zaključka, da Sobekhotep II. ni bil kraljevskega porekla in je na Nedžemibrejevo škodo [[Uzurpator|uzurpiral]] egipčanski prestol.<ref name=ref1/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-hou|[[Trinajsta egipčanska dinastija|Trinajsta dinastija]]||||}} {{S-reg}} {{S-bef|before=[[Sevadžkare I.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam faraonov|Faraon Starega Egipta]]|years= okoli 1780 pr. n. št. <br> ali <br> okoli 1736 pr. n. št. }} {{S-aft|after= [[Sobekhotep II.]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Faraoni Trinajste egipčanske dinastije]] [[Kategorija:Vladarji v 18. stoletju pr. n. št.]] owdgi3imsc4uwjg1hqlvs5d5htpuppo 0 459370 6744680 6334959 2026-08-30T15:10:34Z Erardo Galbi 166658 6744680 wikitext text/x-wiki [[Image:Orkney Skara Brae.jpg|thumb|280px|Izkopano bivališče Skara Brae]] '''Neolitska arhitektura''' se nanaša na objekte, ki zajemajo bivališča in zavetišča od približno 10.000 do 2000 pr. n. št. V jugozahodni Aziji se neolitske kulture pojavijo kmalu po 10.000 pr. n. št., sprva v [[Levant]]u (pred-keramični neolitik A in pred-keramični neolitik B) in od tam na vzhod in zahod. Zgodnje neolitske strukture in stavbe najdemo v jugovzhodni [[Anatolija|Anatoliji]], [[Sirija|Siriji]] in [[Irak]]u do leta 8000 pr. n. št., ko so se kmetijske družbe prvič pojavile v jugovzhodni Evropi okoli 7000 pr. n. št. (od tega so najstarejši kulturni kompleksi Starčevo-Körös-Cris, [[kultura linearne trakaste keramike]] in [[Vinčanska kultura]]. == Bivališča == [[File:AMK - Linearbandkeramik Modell Hienheim 3.jpg|thumb|Kelheim (Spodnja Bavarska), Nemčija. Arheološki muzej: Rekonstrukcija naselja iz obdobja kulture linearne trakaste keramike, 5000 pr. n. št..]] Neolitski narodi v Levantu, Anatoliji, Siriji, severni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in srednji Aziji so bili veliki graditelji, ki so za gradnjo hiš in vasi uporabljali blatno na soncu sušeno opeko. Na [[Çatalhöyük]] so bile hiše ometane in poslikane z dovršenimi prizori človeka in živali. V Evropi je bila neolitska dolga hiša z lesenim okvirjem, poševno slamnato streho in zidovi, zgrajenimi iz prepleta šibja in zametana z blatom, lahko zelo velika, domnevno, je v njej živela vsa razširjena družina. Vasi so lahko imele le nekaj takih hiš. Neolitska [[Hiša na kolih|kolišča]] so bila izkopana na Švedskem (Alvastra) in na območju [[Alpe|Alp]]. Najdena so bila na območju jezer v Franciji, Nemčiji, Italiji, Sloveniji in Švici. Ostanki teh naselbin so bili leta 2011 vpisani v register Unescove kulturne dediščine v sklopu serijske nominacije »Prazgodovinska koliščarska naselja okrog Alp«.<ref>{{navedi novico| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenska-kolisca-na-unescovem-seznamu-svetovne-dediscine/260779 |title=Slovenska kolišča na Unescovem seznamu svetovne dediščine |date=28.6.2011 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=28.6.2011}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://whc.unesco.org/en/list/1363 |title=Prehistoric Pile dwellings around the Alps |work=World Heritage Convention |publisher=UNESCO |accessdate=26.6.2011}}</ref>. Zgodnji arheologi, kot je Ferdinand Keller, so mislili, da tvorijo umetne otoke, podobno kot škotski Crannogi, danes pa je jasno, da je bila večina naselij na obalah jezer in je bila kasneje le poplavljena. Obnovljena kolišča so prikazana v muzejih na prostem. V Romuniji, Moldaviji in Ukrajini so neolitska naselja vključevala strukture s slamnatimi strehami in tlemi iz hlodov, pokritih z glino<ref>Gheorghiu, D. (2010). The technology of building in Chalcolithic southeastern Europe, pp. 95-100. In Gheorghiu, D. (ed.), ''Neolithic and Chalcolithic Architecture in Eurasia: Building Techniques and Spatial Organisation. Proceedings of the XV UISPP World Congress (Lisbon, 4–9 September 2006) / Actes du XV Congrès Mondial (Lisbonne, 4-9 Septembre 2006)'', Vol 48, Session C35, BAR International Series 2097, Archaeopress, Oxford.</ref>. Takrat je bil razvit slog hišne gradnje tipa ''burdei'' (delno vkopana), ki so ga Romuni in Ukrajinci še uporabljali do 20. stoletja. Neolitska naselja in "mesta" so med drugim: * [[Göbekli Tepe]] v Turčiji, ca. 9000 pr. n. št. * [[Antični Jeriho]] v Levantu, neolitik iz okoli 8350 pr. n. št., ki izhaja iz starejše epipaleolitske natufske kulture * [[Nevalı Çori]] v Turčiji, pribl. 8000 pr. n. št. * [[Çatalhöyük]] v Turčiji, 7500 pr. n. št. * [[Mehrgarh]] v Pakistanu, 7000 pr. n. št. * [[Knap of Howar]] in [[Skara Brae]], Orkneyjski otoki, Škotska, od 3500 pr. n. št. * več kot 3000 naselbin Cucutensko-tripiljske kulture, nekatere s populacijo do 15.000 prebivalcev, je cvetelo v današnji Romuniji, Moldaviji in Ukrajini od 5400 do 2800 pr. n. št. == Grobnice in obredni spomeniki == Izdelali so tudi [[grobnica|grobnice]] za mrtve. Te grobnice so še posebej številne na Irskem, kjer jih je še več tisoč. Neolitski ljudje na Britanskih otokih so gradili dolge [[Gomilno grobišče |gomile]] in grobnice s komorami za svoje mrtve, [[henge]] in razne krožne spomenike. === Megalitska arhitektura === [[File:Anta Cerqueira em Couto Esteves.JPG|thumb|280px|Dolmen pri Couto Esteves, Portugalska]] [[Image:Dscn5212-mane-braz 800x600.jpg|thumb|280px|Megalitska grobnica Mane Braz, Bretanja]] V [[neolitik]]u so nastajali tudi [[megalit]]i v Evropi in Sredozemlju. Ti spomeniki vključujejo megalitske grobnice, templje in več struktur neznane funkcije. Arhitekturo grobnice običajno zlahka odlikuje prisotnost človeških ostankov, ki so bili prvotno pokopani, pogosto s prepoznavnim namenom. Druge strukture so lahko imele mešano uporabo, ki je zdaj pogosto označena kot verska, ritualna, astronomska ali politična. Sodobno razlikovanje med različnimi arhitekturnimi funkcijami, po katerih jih danes poznamo, zdaj otežuje razmišljanje o nekaterih megalitskih strukturah kot večnamenskih točkah družbeno-kulturnega središča. Takšne strukture bi služile mešanici družbeno-ekonomskih, ideoloških, političnih funkcij in dejansko estetskim idealom. Megalitske strukture [[Ġgantija]], Tarxien, [[Ħaġar Qim]], [[Mnajdra]], [[tempelj Ta' Ħaġrat]], Skorba in manjše satelitske stavbe na [[Malta (otok)|Malti]] in [[Gozo|Gozu]], ki se pojavljajo v svoji sedanji obliki okoli leta 3600 pr. n. št. predstavljajo enega prvih primerov popolnoma razvitega arhitekturnega izraza, v katerem se estetika, lokacija, oblikovanje in inženiring zlivajo v samostojne spomenike. [[Stonehenge]], druga znana stavba iz neolitika je bila kasnejša, 2600 in 2400 pr. n. št. peščenjakovimi kamni in morda 3000 pr. n. št. z modrimi kamni, preoblikovana v obliko, ki jo tako dobro poznamo. Na vrhuncu je neolitska arhitektura označila geografski prostor; njihova trajna monumentalnost je utelešala preteklost, morda sestavljena zaradi spominov in opominov. Na osrednjem Sredozemlju je okoli leta 3600 pr. n. št. na Malti nastala tudi podzemna oblika arhitekture. Na [[Hipogej Ħal-Saflieni]] so prebivalci Malte izkopali podzemni pokopališki kompleks, v katerem so bili površinski arhitekturni elementi uporabljeni za krasitev niza prostorov in vhodov. Tu se je najzgodneje pojavil prvi znani skeuomorfizem na svetu (ornament ali motiv na predmetu, kopiranem iz oblike predmeta, ko je izdelan iz drugega materiala ali z drugimi tehnikami, kot imitacija kovinske zakovice, ki je na ročajih prazgodovinske keramike). Ta arhitekturna naprava je pomagala definirati estetiko podzemlja v smislu, ki je dobro znana v večjih megalitih. Na Malti in Gozu sta površinska in podzemna arhitektura definirali dva svetova, ki bi se kasneje v grškem svetu manifestirali v mitu o [[Had]]u in svetu živih. Na Malti se torej srečujemo z neolitsko arhitekturo, ki očitno ni popolnoma funkcionalna, ampak je bila konceptualna pri oblikovanju in namenu. == Druge strukture == Zgodnje neolitske vodnjake iz kulture linearne keramike so našli v osrednji Nemčiji blizu Leipziga. Te strukture so zgrajene v lesu z zapletenimi lesnimi spoji na robovih in so bile datirane med 5200 in 5100 pr. n. št. Iz tega časa izvira tudi najstarejša znana inženirska cesta, [[Sweet Track]] (Sweetova pot), starodavna pot, nasip s cesto na Somersetski ravnici blizu [[Glastonbury]]ja v Angliji. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Dolmen}} * [http://www.skypalace.org/europe/slavic/east_slavic/russia/articles/pre-history.shtml Russian Architecture: Pre-History] * {{Megalithic Portal|504}} * [http://heritagemalta.org/museums-sites/hal-saflieni-hypogeum/ Hipogej Ħal-Saflieni] * [http://goebekli.datalino.de/index.php Göbekli Tepe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121123062521/http://goebekli.datalino.de/index.php |date=2012-11-23 }} [[Kategorija:Arhitekturna zgodovina]] [[Kategorija:Neolitik|Arhitekturna]] s2zodhr5pq4gswsoyyiih6g0fql3dvv 0 462181 6744902 6277723 2026-08-31T07:44:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744902 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Babar Mahal | former names = | image = BABARMAHAL.jpg | caption = | architect = Kumar Narasingh Rana in Kishor Narasingh Rana | opened_date = |client=Jung Bahadur Rana, Chandra Shumsher Jang Bahadur Rana | building_type = [[palača]] | map_caption = | destroyed = | map_type = Nepal | location = [[Katmandu]], [[Nepal]] |material= opeka |style= [[Neoklasicistična arhitektura]] drugi evropski slogi }} '''Babar Mahal''', '''Baber Mahal''' je [[palača]] rodbine Rana v [[Katmandu]]ju, glavnem mestu [[Nepal]]a. Kompleks palače, ki je severno od reke [[Bagmati (reka)|Bagmati]], je bil vključen v impresivno in široko paleto dvorišč, vrtov in stavb. Prvotno je bila palača pod Jung Bahadur Ranvo [[Thapathali Durbar]], kasneje pa jo je Chandra Shumsher Jang Bahadur Rana, predsednik vlade in izvršni vodja Nepala, ločil in porušila. <ref name="PurushottamShamsher2007">{{navedi knjigo |last=JBR|first=PurushottamShamsher|date=2007 |title=Ranakalin Pramukh Atihasik Darbarharu|trans-title=Chief Historical Palaces of the Rana Era|language=ne|location= |publisher=Vidarthi Pustak Bhandar|isbn=978-9994611027}}</ref> == Zgodovina == Kompleks palače je ležal v osrčju Katmanduja, severno od reke Bagmati <ref>{{navedi splet|url=http://www.shankerhotel.com.np/blog/2014/10/19/the-historic-durbars-of-kathmandu/|title=THE HISTORIC DURBARS OF KATHMANDU|date=2014-10-19|accessdate=2015-06-05|archive-date=2015-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150705215035/http://www.shankerhotel.com.np/blog/2014/10/19/the-historic-durbars-of-kathmandu|url-status=dead}}</ref>. Zgodovina kraja je tesno povezana z zgodovino Nepala in njegovih vladarjev. === Del Thapathali === Thapathali Durbar kompleks je zavzemal več kot 80 Ropanov, od katerih je bil del Babar Mahal. Po padcu aristokracije Thapa, je Jung Bahadur Rana začel živeti v dedkovem Thapathali Durbar. Po Bhandarkhal Parva leta 1904 po nepalskem koledarju (BS), je uspel zaseči vso neposredno premoženje svojega strica PM Mathabarsingha Thapa in dedka PM Bhimsena Thapa. Med tem prevzemom je Jung pridobil tudi kompleks Thapathali Durbar. Kot vodja vseh državnih zadev je Jung Bahadur zgradil razkošno novo palačo v kompleksu Thapathali pod vodstvom svojega kraljevega arhitekta Ranasur Bista. Po smrti Junge so palačo podedovali njegovi sinovi in žene. Leta 1942 BS, je nastal upor bratov Shamsher proti sinovom Jung Bahadur Rana, ki so na koncu izgnali Jungove sinove. Po tem je Dev Shumsher Jang Bahadur Rana pridobil to premoženje leta 1958 BS. Po izgonu Dev Shumsher Jang Bahadur Rana je palačo podedoval Chandra Shumsher Jang Bahadur Rana. === Baber Shamsher === Po pridobitvi te nepremičnine je Chandra Shumsher Jang Bahadur Rana porušil staro palačo in zgradil novo v BS 1966/67, ki jo je zasnoval Ranasur Bista. Chandra Shumsher Jang Bahadur Rana je nato povsem novo palačo podaril svojemu sinu Baberju Shamsherju Jang Bahadurju Rani in jo poimenoval po njem. [[File:Baber mahal.jpg|thumb|center|700px|Pogled na Baber Mahal]] == Pod vlado Nepala == Po padcu režima Ranov je bila palača Babar Mahal zasedena in v lasti Baber Shamsher Jang Bahadur Rana, ki jo je kasneje prodal vladi Nepala. Trenutno je palača zasedena z Oddelkom za ceste, uradom generalnih računovodij Nepala in Nepal Oil Corporation. == Potres 2015 == Palača je bila v [[Potres v Nepalu (april 2015) |potresu aprila 2015]] v Nepalu močno poškodovana. Babar Mahal je bila označena kot nevarna in dobila rdečo nalepko. Trenutno sta Oddelek za ceste in urad generalnega direktorja Nepala začela evakuacijo. Prihodnost zgodovinske stavbe je neznana. <ref>[http://nepalitimes.com/blogs/mycity/2015/05/20/rana-palaces-after-the-earthquake/ Nepali Times]</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katmandu]] [[Kategorija:Palače v Nepalu]] 2ff9gupiqroshs4qnll7qc1ij76puv0 0 466300 6744761 6389724 2026-08-30T17:03:46Z ~2026-47187-81 265087 /* Konjiški novomašniki 1945–2015[20] */ 6744761 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[duhovnik]]ov [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]]''' == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39,40-58}} == {| class="wikitable" |- ! Ime in priimek ! Začetek delovanja ! Konec delovanja ! Opombe |- | [[Sighart]] | | | omenjen 1113{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} |- | [[Valentin Fabri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40-41}} | 1580 | (okoli 1485–1487) | savinjski in podjunski [[arhidiakon]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} |- | [[Gašper Hirzler]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} | 1542 | 1561 | |- | [[Adam Adaquaticus]] (Povoden){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} | 1580 | 1593 | |- | [[Gregor Urz]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} | 1594 | 1608 | |- | [[Marko Gonan]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} | 1625 | 1635 | |- | [[Janez Pavel Baselli]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} | 1636 | 1653 | |- | [[Matija Röringer pl. Rorinberg]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} | 1653 | 1667 | |- | [[Boštjan Glavinić de Glamoć]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42-44}} | 1669 | 1689 | kasnejši senjsko-modruški škof, pokopan v konjiški župnijski cerkvi |- | [[Rudolf Anton grof Coronini]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1689 | 1694 | |- | [[Bolfenk Vajkard pl. Rain]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1695 | 1703 | |- | [[Andrej Ošaben]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1705 | 1707 | župnija v upravi [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]] (1704-1737) |- | [[Primož Canker]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1707 | 1714 | v upravi Žičke kartuzije (1704–1737) |- | [[Franc X. Schneller]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1714 | 1716 | v upravi Žičke kartuzije (1704–1737) |- | [[Franc Ignac Orlandi]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1716 | 1730 | v upravi Žičke kartuzije (1704–1737) |- | [[Jernej (Bartolomej) Jankovič]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1730 | 1737 | v upravi Žičke kartuzije (1704–1737) |- | [[Filip Bauchnigg]] (Vauhnik){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1737 | 1738 | v upravi Žičke kartuzije (1704–1737) |- | [[Janez Boltežar pl. Renzenberg]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44-45}} | 1738 | 1758 | nadžupnik |- | [[Franc Ignac Novak]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} | 1759 | 1771 | nadžupnik |- | [[Žiga Karl Schrokinger pl. Neydenberg]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} | 1771 | 1798 | nadžupnik |- | [[Jožef Anton pl. Jakomini]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} | 1798 | 1799 | nadžupnik |- | [[Janez Nepomuk Lenzendorfer]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} | 1799 | 1802 | nadžupnik |- | [[Anton Battistig]] (Batistič){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} | 1803 | 1829 | nadžupnik |- | [[Valentin Miklavc]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} | 1832 | 1840 | nadžupnik |- | [[Anton Terkuč]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48-49}} | 1841 | 1858 | nadžupnik |- | [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=49-52}} | 1858 | 1874 | nadžupnik |- | [[Jožef Ulaga (1826-1881)|Jožef Ulaga]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=52,53}} | 1875 | 1881 | nadžupnik |- | [[Franc Mikuš]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=54-56}} | 1882 | 1892 | nadžupnik |- | [[Jernej Voh]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=56-57}} | 1892 | 1901 | nadžupnik |- | Franc Hrastelj{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=58-59}} | 1902 | 1927 | nadžupnik, [[prelat]], [[monsignor]], [[arhidiakon]] |- | [[Franc Tovornik]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=63}} | 1927 | 1973 | nadžupnik, arhidiakon |- | [[Ivan Pajk]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=84,351}} | 1973 | 2005 | nadžupnik, arhidiakon, monsignor<br> častni občan [[Občina Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]] |- | [[Jože Vogrin]] | 2005 | sedanji nadžupnik | umeščen za arhidiakona 26. aprila 2009 |} == Konjiški novomašniki 1945–2026{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=76-78, 90-95}} == {| class="wikitable" |- ! Ime in priimek ! Rojen, umrl ! Posvečen ! Nova maša ! Opombe |- | [[Anton Prosenak]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=72,76}} | * 14. december 1917<br> † 29. avgust 1997 | 10. oktober 1948 | 17. oktober 1948 | |- | [[Janez Nanut]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=76}} | * 16. maj 1925<br> † 13. januar 2011 | 1950 | 1950 | nazadnje župnik na [[Župnija Senovo|Senovem]] |- | [[Marijan Mihael Kuk]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=76}} | * 12. september 1927 <br> † 5. julij 2012 | 29. junij 1952 | 6. julij 1952 | |- | [[Jožef Zalar (duhovnik)|Jožef Zalar]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=78}} | * 1930 <br> † 2014 | 29. junij 1958 | 6. julij 1958 | |- | [[Gabrijel Cizl]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=90}} | * 8. marec 1949 <br> † 29. december 2017 | 1974 | 21. julij 1974 |nazadnje župnik na [[Župnija Prevalje|Prevaljah]] |- | [[Anton Ratej]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=90,91}} | * 25. januar 1953<br> † 9. marec 2011 | 1980 | 6. julij 1980 | nazadnje bolnišnični kurat v [[Splošna bolnišnica Celje|Celju]] |- | [[Franc Brglez]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=91}} | * 1. januar 1954 | 1980 | 13. julij 1980 | župnik na [[Župnija Prihova|Prihovi]], župnik na [[Župnija Prevalje|Prevaljah]] |- | [[Karel Pavlič]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=91}} | * 1. september 1954 | 1985 | 14. julij 1985 | |- | [[Peter Leskovar]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=91}} | * 11. april 1961 | 1987 | 5. julij 1987 | župnik v [[Župnija Zreče|Zrečah]] |- | [[Janez Furman]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=92}} | * 9. november 1960 | 1987 | 12. julij 1987 | župnik na [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loki pri Zidanem mostu]] |- | [[Alojz Petrič]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=95}} | * 16. april 1963 | 29. junij 1989 | 2. julij 1989 | župnik [[Nadžupnija Hoče|Nadžupnije Hoče]] |- | [[Jože Furman]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=95}} | * 25. februar 1962 | 29. junij 1989 | 2. julij 1989 | izstopil iz duhovništva |- | [[Vlado Leskovar]] | * 16. maj 1972 | 1997 | 6. julij 1997 | župnik na [[župnija Bizeljsko|Bizeljskem]], soupravitelj [[Župnija Kapele pri Brežicah|Župnije Kapele pri Brežicah]] in [[Župnija Pišece|Župnije Pišece]] |- | [[Jože Povh]] | * 1981 | 29. junij 2007 | 8. julij 2007 | izstopil iz duhovništva |- | [[Marjan Ristič]] | * 1982 | 27. junij 2015 | 5. julij 2015 | župnik na [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornji Polskavi]], župnijski upravitelj na [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnji Polskavi]] |- |Timotej Fijavž Vivod |* 20. avgust 1999 |28. junij 2026 |5. julij 2026 |kaplan v župnijah Šentilj v Slovenskih Goricah, Sp. Kungota, zg. Kungota ter Maribor - Košaki |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Slekovec|first1=Matej|first2=|last2= |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|chapter= |publisher= |isbn= |cobiss=512149301|pages=}} [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice]] oa0eou3calgv1ic0lmo2b4asqms5unq 6744763 6744761 2026-08-30T17:05:48Z ~2026-47187-81 265087 6744763 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[duhovnik]]ov [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]]''' == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39,40-58}} == {| class="wikitable" |- ! Ime in priimek ! Začetek delovanja ! Konec delovanja ! Opombe |- | [[Sighart]] | | | omenjen 1113{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} |- | [[Valentin Fabri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40-41}} | 1580 | (okoli 1485–1487) | savinjski in podjunski [[arhidiakon]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} |- | [[Gašper Hirzler]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} | 1542 | 1561 | |- | [[Adam Adaquaticus]] (Povoden){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} | 1580 | 1593 | |- | [[Gregor Urz]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} | 1594 | 1608 | |- | [[Marko Gonan]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} | 1625 | 1635 | |- | [[Janez Pavel Baselli]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} | 1636 | 1653 | |- | [[Matija Röringer pl. Rorinberg]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} | 1653 | 1667 | |- | [[Boštjan Glavinić de Glamoć]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42-44}} | 1669 | 1689 | kasnejši senjsko-modruški škof, pokopan v konjiški župnijski cerkvi |- | [[Rudolf Anton grof Coronini]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1689 | 1694 | |- | [[Bolfenk Vajkard pl. Rain]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1695 | 1703 | |- | [[Andrej Ošaben]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1705 | 1707 | župnija v upravi [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]] (1704-1737) |- | [[Primož Canker]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1707 | 1714 | v upravi Žičke kartuzije (1704–1737) |- | [[Franc X. Schneller]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1714 | 1716 | v upravi Žičke kartuzije (1704–1737) |- | [[Franc Ignac Orlandi]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1716 | 1730 | v upravi Žičke kartuzije (1704–1737) |- | [[Jernej (Bartolomej) Jankovič]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1730 | 1737 | v upravi Žičke kartuzije (1704–1737) |- | [[Filip Bauchnigg]] (Vauhnik){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} | 1737 | 1738 | v upravi Žičke kartuzije (1704–1737) |- | [[Janez Boltežar pl. Renzenberg]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44-45}} | 1738 | 1758 | nadžupnik |- | [[Franc Ignac Novak]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} | 1759 | 1771 | nadžupnik |- | [[Žiga Karl Schrokinger pl. Neydenberg]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} | 1771 | 1798 | nadžupnik |- | [[Jožef Anton pl. Jakomini]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} | 1798 | 1799 | nadžupnik |- | [[Janez Nepomuk Lenzendorfer]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} | 1799 | 1802 | nadžupnik |- | [[Anton Battistig]] (Batistič){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} | 1803 | 1829 | nadžupnik |- | [[Valentin Miklavc]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} | 1832 | 1840 | nadžupnik |- | [[Anton Terkuč]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48-49}} | 1841 | 1858 | nadžupnik |- | [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=49-52}} | 1858 | 1874 | nadžupnik |- | [[Jožef Ulaga (1826-1881)|Jožef Ulaga]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=52,53}} | 1875 | 1881 | nadžupnik |- | [[Franc Mikuš]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=54-56}} | 1882 | 1892 | nadžupnik |- | [[Jernej Voh]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=56-57}} | 1892 | 1901 | nadžupnik |- | Franc Hrastelj{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=58-59}} | 1902 | 1927 | nadžupnik, [[prelat]], [[monsignor]], [[arhidiakon]] |- | [[Franc Tovornik]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=63}} | 1927 | 1973 | nadžupnik, arhidiakon |- | [[Ivan Pajk]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=84,351}} | 1973 | 2005 | nadžupnik, arhidiakon, monsignor<br> častni občan [[Občina Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]] |- | [[Jože Vogrin]] | 2005 | sedanji nadžupnik | umeščen za arhidiakona 26. aprila 2009 |} == Konjiški novomašniki 1945–2026{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=76-78, 90-95}} == {| class="wikitable" |- ! Ime in priimek ! Rojen, umrl ! Posvečen ! Nova maša ! Opombe |- | [[Anton Prosenak]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=72,76}} | * 14. december 1917<br> † 29. avgust 1997 | 10. oktober 1948 | 17. oktober 1948 | |- | [[Janez Nanut]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=76}} | * 16. maj 1925<br> † 13. januar 2011 | 1950 | 1950 | nazadnje župnik na [[Župnija Senovo|Senovem]] |- | [[Marijan Mihael Kuk]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=76}} | * 12. september 1927 <br> † 5. julij 2012 | 29. junij 1952 | 6. julij 1952 | |- | [[Jožef Zalar (duhovnik)|Jožef Zalar]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=78}} | * 1930 <br> † 2014 | 29. junij 1958 | 6. julij 1958 | |- | [[Gabrijel Cizl]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=90}} | * 8. marec 1949 <br> † 29. december 2017 | 1974 | 21. julij 1974 |nazadnje župnik na [[Župnija Prevalje|Prevaljah]] |- | [[Anton Ratej]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=90,91}} | * 25. januar 1953<br> † 9. marec 2011 | 1980 | 6. julij 1980 | nazadnje bolnišnični kurat v [[Splošna bolnišnica Celje|Celju]] |- | [[Franc Brglez]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=91}} | * 1. januar 1954 | 1980 | 13. julij 1980 | župnik na [[Župnija Prihova|Prihovi]], župnik na [[Župnija Prevalje|Prevaljah]] |- | [[Karel Pavlič]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=91}} | * 1. september 1954 | 1985 | 14. julij 1985 | |- | [[Peter Leskovar]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=91}} | * 11. april 1961 | 1987 | 5. julij 1987 | župnik v [[Župnija Zreče|Zrečah]] |- | [[Janez Furman]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=92}} | * 9. november 1960 | 1987 | 12. julij 1987 | župnik na [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loki pri Zidanem mostu]] |- | [[Alojz Petrič]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=95}} | * 16. april 1963 | 29. junij 1989 | 2. julij 1989 | župnik [[Nadžupnija Hoče|Nadžupnije Hoče]] |- | [[Jože Furman]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=95}} | * 25. februar 1962 | 29. junij 1989 | 2. julij 1989 | izstopil iz duhovništva |- | [[Vlado Leskovar]] | * 16. maj 1972 | 1997 | 6. julij 1997 | župnik na [[župnija Bizeljsko|Bizeljskem]], soupravitelj [[Župnija Kapele pri Brežicah|Župnije Kapele pri Brežicah]] in [[Župnija Pišece|Župnije Pišece]] |- | [[Jože Povh]] | * 1981 | 29. junij 2007 | 8. julij 2007 | izstopil iz duhovništva |- | [[Marjan Ristič]] | * 1982 | 27. junij 2015 | 5. julij 2015 | župnik na [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornji Polskavi]], župnijski upravitelj na [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnji Polskavi]] |- |[[Timotej Fijavž Vivod]] |* 20. avgust 1999 |28. junij 2026 |5. julij 2026 |kaplan v župnijah Šentilj v Slovenskih Goricah, Sp. Kungota, zg. Kungota ter Maribor - Košaki |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Slekovec|first1=Matej|first2=|last2= |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|chapter= |publisher= |isbn= |cobiss=512149301|pages=}} [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice]] fwsvmshujul1w0f3douh245q9zkydra 0 468655 6744641 6257176 2026-08-30T14:37:29Z Erardo Galbi 166658 Presledki 6744641 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image = [[File:Pieta Bandini Opera Duomo Florence n01.jpg|250px]] | title = Polaganje v grob<br> (Firenška Pietà) | artist = [[Michelangelo]] | year = c. 1547–1555 | type = [[marmor]] | height_metric = 226 | metric_unit=cm | city = [[Firence]] | museum = [[Muzej Opera del Duomo, Firence|Muzej Opera del Duomo]] }} '''Polaganje v grob''' (imenovan tudi '''Bandini Pietà''' ali '''Objokovanje nad mrtvim Kristusom''') je marmorna skulptura italijanskega [[Visoka renesansa|visoko renesančnega]] mojstra [[Michelangelo|Michelangela]]. Skulptura, na kateri je med 1547 in 1555 deloval Michelangelo, prikazuje štiri figure: mrtvo telo Jezusa Kristusa, pravkar sneto s križa, Nikodema<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.ca/books?id=RryoDQAAQBAJ&pg=PT290&dq=florentine+pieta+nicodemus+or+joseph+of+Arimathea+vasari&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjH2KTL8-XUAhVKw4MKHasuCKkQ6AEIJjAA#v=onepage&q=florentine+pieta+nicodemus+or+joseph+of+Arimathea+vasari&f=false|title=Forms of Faith in Sixteenth-Century Italy|first=Matthew|last=Treherne|date=December 5, 2016|publisher=Routledge|via=Google Books}}</ref> (ali morda Jožefa iz Arimateje), Marijo Magdaleno in Devico Marijo. Skulptura je postavljena v [[Muzej Opera del Duomo, Firence|Muzeju Opera del Duomo]] v [[Firence|Firencah]] in je zato znana tudi kot ''Firenška Pietà''.<ref name="auto2">{{navedi splet|url =http://www.michelangelo.net/deposition/ |title=The Deposition by Michelangelo|website=Michelangelo.net}}</ref> Michelangelo je po besedah [[Giorgio Vasari|Vasarija]] izdelal ''Firenško Pietà'' za okrasitev svoje grobnice v Santa Maria Maggiore v Rimu. Kasneje jo je prodal, preden je delo končal, potem ko je namerno poškodoval Kristusovo levo roko in nogo in odstranil več sestavnih delov iz razlogov, o katerih še vedno poteka razprava. <ref>{{navedi splet|url=https://books.google.ca/books?id=-Q7c3dIGsAQC&pg=PA371&dq=michelangelo+florentine+pieta+damaged+with+hammer&hl=en&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=michelangelo+florentine+pieta+damaged+with+hammer&f=false|title=Renaissance Rivals: Michelangelo, Leonardo, Raphael, Titian|first=Rona|last=Goffen|date=September 3, 2002|publisher=Yale University Press|page=371|via=Google Books}}</ref> Nekateri strokovnjaki menijo, da je bil marmor pomanjkljiv in skulpture ni bilo mogoče dokončati brez dodajanja kosa marmorja iz drugega bloka.<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.ca/books?id=ubGoDQAAQBAJ&pg=PT242&dq=florentine+pieta+michelangelo+leg+vasari&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjltMrQ8eXUAhWm8oMKHVnrCQYQ6AEIMzAC#v=onepage&q=florentine+pieta+michelangelo+leg+vasari&f=false|title=Michelangelo and the English Martyrs|first=Anne|last=Dillon|date=December 5, 2016|publisher=Routledge|via=Google Books}}</ref> Vasari je ugotovil, da se je Michelangelo začel ukvarjati s skulpturo v starosti 72. let. Brez naročil je Michelangelo neutrudno delal pozno v noč s samo eno svečo, da bi osvetlil svoje delo. Vasari je zapisal, da se je začel ukvarjati s to skulpturo, da bi zabaval svoj um in ohranil svoje zdravje. Po 8 letih dela na njem bi Michelangelo nadaljeval in skušal uničiti delo v množici frustracij. To je pomenilo konec Michelangelovega dela na kiparski skupini, ki se je znašla v rokah Francesca Bandinija, ki je najel vajenskega kiparja po imenu Tiberio Calcagni, da je delo obnovil v sedanjo kompozicijo.<ref name="auto">Wasserman|2003|p=76</ref> Leva noga Kristusa manjka. Skulpturo že od samega nastanka mučijo dvoumnosti in nikoli ne končajo interpretacij, brez jasnih odgovorov. Obraz Nikodema pod pokrovom velja za avtoportret samega Michelangela.<ref>Wasserman|2003|p=18}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.ca/books?id=5hnJaIh36eoC&pg=PA251&dq=florentine+pieta+self+portrait&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwir2K6B7eXUAhUo1oMKHTA8AIkQ6AEINDAC#v=onepage&q=florentine+pieta+self+portrait&f=false|title=A Journey Into Michelangelo's Rome|first=Angela K.|last=Nickerson|date=July 3, 2010|publisher=ReadHowYouWant.com|page=251|via=Google Books}}</ref> == Kompozicija == Sestava tega dela je povzročila polemike in razprave že od njegovega nastanka. Umetnostni zgodovinarji se prepirajo naprej in nazaj o tem, kakšen prizor je predstavljen, pa tudi o resnični identiteti figure s kapuco, ki obkroža prizor. Čeprav velja za Pietà izven tradicije, obstajajo resnični dokazi, ki nakazujejo, da bi bilo to delo lahko 'Polaganje v grob', Pietà ali morda prizor, ki prikazuje vse to. Edini način, da resnično vemo, kateri prizori so upodobljeni, je znotraj identitete figure s kapuco. Identitete drugih treh figur v tem delu so razmeroma jasne. Kristusovo telo takoj po njegovem križanju na sredini, ki mu je pomagala razburjena Devica Marija na levi in hladna in oddaljena Marija Magdalena na desni. Vse tri znane figure na nek način pomagajo figuri s kapuco v podpori Kristusovega telesa. Figura s kapuco je lahko eden od dveh ljudi ali celo oba. Zgodovinarji trdijo, da je na sliki lahko bodisi Jožef iz Arimateje, bodisi Nikodem, slednji je najbolj splošno sprejet. Običajno je Jožef iz Arimateje prikazan z brado in sklonjen nad Kristusovo glavo, tako kot je slika na tem mestu. Po drugi strani pa bi na tej sliki lahko bil Nikodem, ki je po navadi prikazan z nekakšno pokrito glavo, ki bi bila v tem primeru kapuca.<ref>Shrimplin-Evangelidis|1989|p=59</ref> Tako Jožef kot Nikodem sta imela pomembne vloge v Kristusovih zadnjih dneh in nadaljnjih dejanjih po njegovi smrti. Jožef je odrekel svojo grobnico za uporabo Kristusu in pomagal odstraniti Kristusovo telo s križa. Nikodem je imel s Kristusom tudi pogovor o tem, kako se lahko ponovno rodi in dobi večno življenje. Od tega pogovora je Nicodem sodeloval s Kristusom in tudi pomagal Jožefu iz Arimateje pri Kristusovem polaganju. Ker sta pri polaganju sodelovala Jožef in Nikodem, obstaja močan argument, da je to prizorišče prikazano, tako da je nekaterim to delo znano kot ''Polaganje v grob''. Kristusovo zvito telo močno sedi v naročju svojih najdražjih, kot da se spušča s križa naravnost v naročje svoje matere. Boleč izraz na Devičinem obrazu bi spominjal na njen obraz, ko bi prvič videla svojega mrtvega otroka z okoliškimi figurami, ki so tam, da bi jo podprle. Druga možnost o tem, kakšen prizor je uprizorjen, je ''[[Pietà]]''. Scena Pietà je bila v Michelangelovem delu močna kontinuiteta. Michelangelo je skozi celotno življenje narisal na stotine Pieta in izdelal še dve skulpturi:'' [[Pietà (Michelangelo) |Pietà]]'' v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] in ''[[Rondaninijeva Pietà]]''. Zaradi Michelangelove osebne navezanosti na Pietà ali trpljenje Device je to spodoben argument, da je to Pietà kljub nekonvencionalnemu zastopanju. Tradicionalno se ta prizor deli samo med Devico Marijo in Kristusovim telesom brez gledalcev in vsekakor brez drugih udeležencev, kot sta Magdalena in neznana figura s kapuco.<ref>Wasserman|2003|pp=49–50</ref> Pietà naj bi bila na splošno prizorišče, s katerim bi izpostavili ogromno žrtvovanje, ki mu je moral Kristus slediti v svoji prerokbi. Poseben poudarek je pogosto nameščen Devičini bolečini namesto Kristusovemu mrtvemu telesu. Prisotnost drugih oseb nasprotuje možnosti, da bi bilo Michelangelovo delo le Pietà. Tretja možnost o prizorišču, ki je prikazan tukaj, je polaganje (pokop). V prizorih polaganja običajno sodelujejo Marija Magdalena in Jožef iz Arimateje ter še nekaj drugih ljudi. Neznano je ali je bila Devica prisotna med Kristusovim polaganjem v grob ali ne, ker je le eden od apostolov zabeležil njeno prisotnost, zato je redko upodobljena. Hladen izraz na obrazu Magdalene kaže, da je minilo že nekaj časa, odkar je Kristus umrl, da gre za pokop, ne pa polaganje. Odločujoči dejavnik pa se spet skriva v identiteti figure s kapuco. Če bi bilo znano dejstvo, da je bil ta lik Nicodem, potem to ne bi mogel biti pokop, ker ni bil prisoten pri pokopu. (Glej Evangelij po Janezu 19:39 - ki ima Nikodema, ki spremlja Jožefa iz Arimateje do groba in pripravlja Jezusovo telo). Jožef iz Arimateje je poleg tega dobil nalogo, da Kristusovo telo položi v grob, tako da če je to Jožef, obstajajo številni dokazi, ki bi lahko nakazovali, da bi to lahko bilo pokop. Četrta možnost, kaj se dogaja v tej skulpturi je, da gre za kombinacijo vseh treh prizorov, združenih v enega. Zamisel o združevanju več prizorov skupaj je postala priljubljena v slikarstvu.<ref>Shrimplin-Evangelidis|1989|p=58</ref> Na enem platnu so lahko umetniki natisnili tri ali štiri različne prizore, da bi lahko pripoved brali od leve proti desni, od zgoraj navzdol in celo z ene strani na drugo v cikcak obliki. Čeprav je bilo priljubljeno v slikarstvu, se ta tehnika še ni povsem prebila v kiparstvo. Ker je Michelangelo izjavil, da je začel delati, da bi ga zabavalo v zadnjih letih, je lahko eksperimentiral s to tehniko. Učenci verjamejo, da če je delo obkroženo od gledalčeve desne do gledalčeve leve strani, da to pripoveduje o treh korakih Kristusovega polaganja, Pietà in pokopa.<ref name="auto1">Wasserman|2003|p=49</ref> Na skrajni desni strani je mogoče ugotoviti polaganje. Če gledalec vidi samo Devico, Kristusa in lik s kapuco, lahko opazi Kristusovo snemanje s križa. V tem primeru bi figura s kapuco hkrati predstavljala Nikodema in Jožefa iz Arimateje. S sprednjega osrednjega pogleda se vidi Devičino trpljenje. Nikodemov lik je videti, kot da ji izroča Kristusa in ji ga nežno položi v naročje. Nazadnje Magdalena spremlja Devico, ko preda svojega sina Jožefu iz Arimateje, da ga položi v grob. Ni jasno, katera od teh možnosti je pravzaprav resnična, toda zaradi konvencij in tradicij, ki obkrožajo to skulpturo, umetnostni zgodovinarji in drugi učenjaki stojijo na strani, da je to Pietà in lik s kapuco Nicodem. == Uničenje == Neke noči leta 1555 je Michelangelo v trenutku frustracije napadel skupino v poskusu, da bi jo popolnoma uničil. Številne okončine je odlomil s figure. Vasari je ugotovil, da se je Michelangelo pritoževal nad žilo v marmorju, ki mu je med klesanjem neprestano povzročala težave.<ref>Hibbard|1974|pp=282–283</ref> Naslednji dejavnik, ki je povečal Michelangelovo frustracijo, je bil, da se je njegov sluga Urbino trudil, da bi delo dokončal.<ref>Wasserman|2003|pp=59–60</ref> Kljub vsemu temu še vedno niso dovolj, da bi Michelangelo zaradi trenutnega vzgiba razuma zavrgel osem let dela. Nejasnosti in nepojasnjeni vidiki Michelangelovega dela so v središču interpretacije tega dela. Umetnostni zgodovinarji so našli možne odgovore, ki na globlji ravni pojasnjujejo nezadovoljstvo, ki ga je imel s skulpturo. Teoretizirajo, da bi lahko imel Michelangelo velike težave tako z rastočim seksualnim motivom zamahnjene noge v tujem naročju, kot s preganjanjem Nikodemistov. Teorijo spuščenih nog je povzela množica zgodovinarjev. Teorija nakazuje, da je v tem času postajal motiv vse bolj moteč.<ref>{{navedi splet|url=http://www.collegeart.org/pdf/artbulletin/Art%20Bulletin%20Vol%2050%20No%204%20Steinberg.pdf|format=PDF|title=Michelangelo's Florentine Pieta: The Missing Leg |last=Steinberg |first=Leo|website=Collegeart.org|accessdate=3 September 2019}}</ref> Noga, položena v naročje druge, je simbol romantičnega in intimnega odnosa med obema vpletenima.<ref>Steinberg|1968|p=196</ref> Noga predstavlja enega, ki prevzame posest nad drugim tako, da je hkrati simbiotski in spoštljiv. Oba vpletena sta v skrbni zvezi, ki predstavlja občutek erotike. V okviru te skulpture bi bilo sprejemljivo ohraniti takšno, kot je. Takrat so obstajali rokopisi in katekizmi, ki pojasnjujejo odnos med Kristusom in Devico. Devica bi v tem odnosu cerkev predstavljala kot Kristusovo nevesto.<ref>Steinberg|1968|p=200</ref> Michelangelo bi, ki je odrasel v cerkvi, ta odnos dobro poznal. Kljub svojemu poznavanju razmerja med Devico in Kristusom je Michelangelo želel, da se noga preprosto in brez življenja obesi nad Devičino naročje kot dejanje nedolžnosti. Zamaknjena noga v Michelangelovi skulpturi ne bi par predstavljala na seksualni način, ampak na realističen način. Brez življenja v Kristusovem telesu so njegovi udi prisilno padli nad Devico. Da bi se izognil zmedi glede namenov, je Michelangelo morda odstranil Kristusovo levo nogo, da bi pozneje spremenil sestavo v nekaj, kar bi pravilno razlagali.<ref>Wasserman|2003|p=68</ref> V tem primeru Michelangelo morda ne bi napadel kamna, da bi ga uničil, ampak namesto tega, da bi spremenil njegovo strukturo. Eno bolj hvalevrednih teorij o uničenju Pietà razlagajo z ikonografijo figure s kapuco in vključitvijo Michelangelovega avtoportreta kot obraza figure. Upodobitev Michelangelovega obraza na Nicodemu utrjuje njegove vezi s posebnim prepričanjem o njemu znanem kot nicodemizmu. Michelangela je njegov prijatelj Vittoria Colonna imenoval ''Spirituali''.<ref>Shrimplin-Evangelidis|1989|p=62</ref> (Spirituali so bili člani reformnega gibanja znotraj Rimskokatoliške cerkve, ki je obstajalo od 1530-ih do 1560-ih. Gibanje včasih imenujemo tudi evangelizem.) Ta skupina je prakticirala nikodemizem od 1540-ih do sredine 1550-ih. Nikodemisti so se strinjali s protestantskimi verovanji na skoraj vseh njihovih osnovah, razen potrebe protestantov, da se oddaljujejo od katoliške cerkve. Nikodemisti so se želeli za vsako ceno izogniti [[shizma|shizmi]] iz cerkve.<ref>Shrimplin-Evangelidis|1989|p=61</ref> Vendar so tudi verjeli, da se lahko odrešitev doseže samo s [[krst]]om, občestvom in vero. Do leta 1555 je bil [[papež Pavel IV.]] izvoljen za vodjo katoliške cerkve in je skoraj takoj sprožil rimsko inkvizicijo.<ref>Shrimplin-Evangelidis|1989|p=63</ref> Ta inkvizicija je preganjala vsakogar, ki se je izrekel proti katoliški cerkvi in jih je označil za heretike. Po tej preiskavi se je Michelangelo začel bati ne le za svoje življenje, ampak tudi za tiste, ki jih je poznal, vključno s tistimi, ki so bili vpleteni v Spirituali.<ref>Wasserman|2003|p=66</ref> Michelangelo je bil prisiljen v ilegalo. Ker bi papež prej ali slej zaslišal zanj in da bo avtoportret, ki ga prikazuje kot Nikodema, uporabljen kot resnično prepričljiv dokaz o njegovih prepričanjih, je delo uničil.<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.ca/books?id=-Q7c3dIGsAQC&pg=PA475&dq=florentine+pieta+vasari+nicodemism&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiB6pDd9OXUAhXoz4MKHV6lCoMQ6AEIKDAA#v=onepage&q=florentine+pieta+vasari+nicodemism&f=false|title=Renaissance Rivals: Michelangelo, Leonardo, Raphael, Titian|first=Rona|last=Goffen|date=September 3, 2002|publisher=Yale University Press|page=475|via=Google Books}}</ref> Vsaka od teh teorij je verodostojna in celo zelo verjetna, od tega, da bi vsi razlogi lahko sodelovali pri ustvarjanju vrhunske uresničitve slabega časovnega razpoloženja, ki ga je imel Michelangelo pri sestavljanju skulpture take, kot je. Ne glede na končno slamo, je poskus uničenja pomenil konec Michelangelovega sodelovanja z njim. Delo je bilo nato podarjeno v dar enemu od Michelangelovih služabnikov in je bilo na koncu prodano Francescu Bandiniju.<ref>Wasserman|2003|p=69</ref> == Obnova == Francesco Bandini je po prejemu Pietà prosil mladega kiparskega vajenca po imenu Tiberio Calcagni, da obnovi delo. Calcagni je uporabil modele, ki jih je sam Michelangelo postavil na osnovi popravil. Calcagni je obnavljal okončine Marije Magdalene, Devičine prste, Kristusovo levo bradavico, Kristusovo levo roko in komolec ter Kristusovo desno roko in dlan. Edina stvar, ki je niso ponovno pritrdili, je bila Kristusova leva noga. Calcagni je povzročil polemiko s spremembami, ki jih je naredil na obrazu Magdalene. Omenjeno je bilo, da je Magdalenin obraz pred uničenjem firentinske Pietà spominjal na bolečino, ki je bila prikazana na Devici. Sprememba njenega obraza je spremenila splošni ton tega dela. Ni bila več v popolni tesnobi, ampak se je zdaj odcepila od nje in se ni vključila v preostali prizor.<ref>Wasserman|2003|p=88</ref> Skulptura je ostala z družino Bandini v Rimu do leta 1671, ko je bila prodana Cosimu III. Cosimo III je skulpturo pripeljal v Firence, kjer se je nekaj časa gibala od muzeja do muzeja. Florentinsko Pietà trenutno hranijo v muzeju Museo 'Opera del Duomo. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Hibbard, Howard (1974). Michelangelo (2nd ed.). Harper & Row. *Shrimplin-Evangelidis, Valerie (1989). "Michelangelo and Nicodemism: The Florentine Pietà". Art Bulletin. 71 (1): 58–66. JSTOR 3051214. *Steinberg, Leo (1968). "Michelangelo's Florentine Pietà: The Missing Leg". Art Bulletin. 50 (4): 343–353. *Wasserman, Jack (2003). Michelangelo's Florence Pietà. Princeton and Oxford: Princeton University Press. ISBN 9780691016214. == Zunanje povezave == {{Commons category|Pietà dell'Opera del Duomo}} [[Kategorija:Dela Michelangela]] [[Kategorija:Dela leta 1555]] [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] pm03n8kr2h0dwv0iml3mueoemww1832 0 477655 6744737 6682385 2026-08-30T16:31:25Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Bojan Požar]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744737 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Bojan Požar''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]]; * [[11. april]] [[1957]]. Je novinar in lastnik portala [[Požareport]]<ref>{{Navedi splet|title=Kontakt|url=https://pozareport.si/sub/576/|website=pozareport.si|accessdate=2020-04-15|language=en|archive-date=2020-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200421063519/https://pozareport.si/sub/576|url-status=dead}}</ref> in do leta 2020 urednik ter producent oddaje [[VV Faktor|Faktor]] na [[TV3 Slovenija]]. Od leta 2021 do 2024 je vodil oddajo [[Ura moči]] na [[Planet TV]]. Z [[Igor Omerza|Igorjem Omerzo]] je leta [[2016]] izdal knjigo ''Melania Trump - Gola resnica: Kako iz Sevnice do Bele hiše v Washingtonu'' (''Melania Trump - The Inside Story: From a Slovenian communist Village to the White House).''<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-04-15}}</ref> Leta 2018 je z lastno politično stranko (Lista novinarja Bojana Požarja) nastopil na državnozborskih volitvah, a se ni prebil v državni zbor.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|website=dvk-rs.si|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2018|accessdate=2020-04-15}}</ref> Od 5. februarja 2025 vodi komentatorsko oddajo [[Info360#Ura resnice|Ura resnice]], ki je predvajana trikrat tedensko na portalu [[Info360]] in televiziji Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem |url=https://www.info360.si/podkast/ura-resnice-z-bojanom-pozarjem-podkast|website=Info360.si|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Požar je od novembra 2002<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Direkt bo razširjen Bulvar, pravi Požar - www.finance.si|url=https://www.finance.si/115019/Direkt-bo-razsirjen-Bulvar-pravi-Pozar|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> do leta 2005<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar le še z nekaj Bulvarji - www.finance.si|url=https://www.finance.si/114924/Bojan-Pozar-le-se-z-nekaj-Bulvarji|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> v [[Slovenske novice|tabloidu Slovenske novice]] ob sredah objavljal<ref name=":2" /> prilogo Bulvar.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Bojan Požar obsojen zaradi razžalitve|url=https://www.dnevnik.si/170516|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28|archive-date=2022-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221116061625/https://www.dnevnik.si/170516|url-status=dead}}</ref> Požar je od 15. septembra 2005<ref>{{Navedi splet|title=Slovenske novice se ne bojijo Požarjevega Direkta - www.finance.si|url=https://www.finance.si/128637/Slovenske-novice-se-ne-bojijo-Pozarjevega-Direkta|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> do januarja 2007 urednikoval<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar zapušča mesto odgovornega urednika Direkta|url=https://www.dnevnik.si/217184|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28|archive-date=2022-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328072816/https://www.dnevnik.si/217184|url-status=dead}}</ref> tabloid<ref>{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2022-03-28|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}</ref> Direkt, ki ga je izdajala Časopisna hiša Dnevnik.<ref name=":3" /> Direkt, ki je izhajal vsak dan, je bil po Požarjevih besedah razširjen Bulvar.<ref>{{Navedi splet|title=Direkt bo razširjen Bulvar, pravi Požar - www.finance.si|url=https://www.finance.si/115019/Direkt-bo-razsirjen-Bulvar-pravi-Pozar|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je Požar nastopil z lastno stranko [[Lista novinarja Bojana Požarja]] in osvojil 14. mesto oz. 7.835 glasov (0,88 %).<ref name=":1" /> 16. maja 2021 je na [[Planet TV]] začel voditi komentatorsko oddajo [[Ura moči]], ki je na sporedu vsako nedeljo.<ref>{{Navedi splet|title=Nov velik projekt Bojana Požarja|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/ob-nedeljah-bo-na-planetu-ura-moci-551860|website=siol.net|accessdate=2021-05-13|language=sl}}</ref> Septembra 2024 je zaradi [[Ura moči#Cenzura oddaje z Milošem Milovićem|cenzure že posnete oddaje z Milošem Milovićem]] sodelovanje s televizijo prekinil.<ref>{{Navedi splet|title=Požarjevega intervjuja z Milovićem na Planet TV ne bo |url=https://spletnicasopis.eu/2024/08/30/pozarjevega-intervjuja-z-milovicem-na-planet-tv-ne-bo/|website=spletnicasopis.eu|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planet TV cenzuriral intervju Bojana Požarja z Milošem Njegoslavom Milovićem|url=https://portal24.si/planet-tv-cenzuriral-intervju-bojana-pozarja-z-milosem-njegoslavom-milovicem/|website=portal24.si|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> == Kontroverze == === Sodni postopki === Leta 2006 je bil Požar na ljubljanskem sodišču spoznan za krivega kaznivega dejanja razžalitve na podlagi vsebine prispevka, objavljenega leta 2004, v katerem je Požar med drugim zapisal: "Nobena skrivnost namreč ni, da se je Oven do zasebnega kapitala v BTC pritolkel izključno z denarjem slovenskih varčevalcev, kar je sploh njegova praksa."; sodni senat je soglasno spoznal, da sta bili besedi "izključno" in "pritolkel" ter besedna zveza "kar je sploh njegova praksa" žaljive, s tem pa je bila krnjena Ovnova čast in dobro ime. Sodišče je Požarju izreklo pogojno kazen 3 mesecev zapora s preizkusno dobo 1 leta ter plačilo stroškov kazenskega postopka in 100.000 SIT povprečnine. Požar je v zagovoru navedel, da je zapis sprejemljiv, saj je bil zapisan v tabloidu in ne resnem tisku. Sodišče je Požarju očitalo tudi, da svojih navedb ni preveril; notranje ministrstvo je namreč leta 1997 ugotovilo, da pri poslovanju stanovanjskega sklada ni bilo nepravilnosti, zoper Ovna pa ni potekal noben kazenski oz. predkazenski postopek. Požarov zagovornik je napovedal pritožbo na višje sodišče.<ref name="#1"/> Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo, saj je ocenilo "da ni pravilno ugotovljeno, ali je bil zaničevalni namen pisanja novinarja podan in ali so zanj navedeni jasni in konkretni razlogi".<ref>{{Navedi splet|title=Oven predmet tožilske preiskave|url=https://zurnal24.si/slovenija/oven-predmet-tozilske-preiskave-43110|website=zurnal24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Leta 2009 je sodni senat na ponovnem sojenju Požarja v isti zadevi ponovno spoznal za krivemu (in mu dodelil 2 meseca pogojne kazni, mesec manj zaradi upoštevanja preteka časa); Požarjeva zagovornica je napovedala vnovično pritožbo.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar še drugič spoznan za krivega|url=https://old.delo.si/novice/kronika/bojan-pozar-se-drugic-spoznan-za-krivega.html|website=old.delo.si|date=2009-04-09|accessdate=2022-03-28|language=sl-si|first=Barbara|last=Guček}}</ref> Septembra 2005 je Požar v tabloidu Direkt (ki ga tudi sam urednikuje) objavil prispevek "Dora, vseh Plestenjakov mora", v katerem je slikarki Dori Plestenjak očital, da naj bi bila osumljena spolne zlorabe lastnega vnuka; proti Dori Plestenjak je postopek sicer sprožila mati otroka - bivša žena Dorinega sina Domna Slane - a je višje sodišče postopek ustavilo, zaradi česar je Slanova bivša žena pristopila k Požarju, da bi spor nadaljevala v tabloidih. Zoper Požarja so Dora Plestenjak ter njena sinova Jan Plestenjak in Domen Slana (oče otroka) vložili kazensko tožbo zaradi opravljanja. Sodišče je nato Požarja leta 2008 zaradi treh kaznivih dejanj opravljanja obsodilo na 3 mesece zaporne kazni s preiskusno dobo 2 let.<ref>{{Navedi splet|title=Pogojna kazen za Požarjev dolg jezik: Pogojna kazen treh mesecev s preizkusno dobo dveh let|url=https://www.dnevnik.si/1042212535|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28|archive-date=2022-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328071812/https://www.dnevnik.si/1042212535|url-status=dead}}</ref> Zaradi Požarjevega zapisa o nekdanji televizijski voditeljici Ivani Šundov Hojan januarja leta 2010 je Šundov Hojanova proti Požarju sprožila pravdni in kazenski postopek.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar bo plačal polovičko|url=https://www.dnevnik.si/1042704885|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28|archive-date=2022-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328061743/https://www.dnevnik.si/1042704885|url-status=dead}}</ref> Požar jena portalu pozareport.si o njej med drugim zapisal, da naj bi bila televizijska bleferka in poslovna prevarantka, prispevek pa naslovil "Uggice in ponaredki: nov poslovni debakel zagrebške mafijske neveste". Požar je v zagovoru navedel, da je vsebina prispevka temeljila na njegovih povzetkih navedb nekaterih hrvaških in slovenskih spletnih medijev, beseda "bleferka" naj bi se nanašala na slabo gledanost oškodovankinih oddaj, besedna zveza "mafijska nevesta" pa na govorice o oškodovanki in obsodbo njenega soproga zaradi ukvarjanja s prepovedanimi drogami (ki se ni končala s pravnomočno obsodbo<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bojan Požar bo plačal polovičko|url=https://www.dnevnik.si/1042704885|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28|archive-date=2022-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328061743/https://www.dnevnik.si/1042704885|url-status=dead}}</ref>) ter navedb hrvaških medijev o njegovih povezavah z organiziranim kriminalom. Leta 2011 je bil Požar v kazenskem postopku zaradi razžaljitve Ivane Šundov Hojan nepravnomočno pogojno obsojen na plačilo 8.000 € denarne kazni s preizkusno dobo 3 let in porovnavo stroškov kazenskega postopka.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar obsojen zaradi razžalitve Ivane Šundov|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/bojan-pozar-obsojen-zaradi-razzalitve-ivane-sundov-41994|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> V civilni tožbi je sodišče odločilo, da mora Požar oškodovanki plačati 2200 € zaradi povzročenih duševnih bolečin. Ko je kazenska obsodba postala pravnomočna, se je Požar pritožil na vrhovno sodišče, ki je ugodilo Požarjevemu ugovoru glede oznake tožnice kot "bleferke" in posledično denarno kazen znižalo na 5.000 €, a pritrdilo nižjemu sodišču glede oznake "mafijska nevesta", saj je Požar vedel, da se obsodba ni končala s pravnomočno obsodilno sodbo oškodovankinega soproga. Leta 2015 je ljubljansko okrajno sodišče glede na predhodno ugotovitev vrhovnega sodišča v kazenskem postopku glede oznake Šundov Hojanove kot "bleferke" izreklo novo civilno sodbo, v kateri je določilo, da mora Požar oškodovanki plačati le 1100 € odškodnine, umakniti sporno izjavo in se opravičiti, prav tako pa se mora vzdržati ponovne kršitve na račun tožnice..<ref name=":0" /> Leta 2020 je bil Požar nepravnomočno pogojno obsojen na 3 mesece zaporne kazni z preizkusno dobo 1 leta zaradi žaljive obdolžitve in razžaljitve Matjaža Štandekerja, sodelavca mariborskega župana Arsenoviča, saj je Požar na portalu Požareport.si v prispevku istega leta zapisal, da naj bi Štandeker in Arsenovič med preprodajo poslovne stavbe podkupila bančnike Deželne banke Slovenije. Arsenovič je Požarjeve navedbe označil za lažne in politično motivirane obtožbe, a se za sprožitev sodnega postopka zoper Požarja ni odločil. Prodajo poslovne stavbe so preiskali preiskovalci NPU, a suma kaznivega dejanja niso ugotovili.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar spet pogojno obsojen|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/5f88003dd3d86/bojan-pozar-spet-pogojno-obsjen|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Marca 2022 je višje ljubljansko sodišče zoper Požara odredilo pripor, saj se ni udeležil sodne obravnave, v kateri je bil obtožen žaljive obdolžitve (v obravnavi primera na prvi stopnji je bil Požar v zadevi oproščen, a se je tožnik na razsodbo pritožil). Požar je navedel, da bi lahko bil v priporu še isti dan, v priporu pa da bo do naslednjega naroka oz največ 30 dni. Požar je tudi zatrdil, da njegova prisotnost na obravnavi ni bila obvezna (v priloženem dopisu sodišča Požaru je bilo sicer navedeno, da v primeru neupravičenega izostanka Požarju grozi plačilo stroškov preložitve in drugih stroškov postopka); Požar razloga za takšno odločitev sodišča ni razkril. Glede na Požarovjeve navedbe je bilo moč sklepati, da se obravnav ni udeležil že vsaj drugič. Sodišče je v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnilo, da so pripor odredili, ker so pri Požarju ugotovili izmikanje glavni obravnavi ter da je Požarjev zagovornik že vložil pritožbo, ki pa do odločitve višjega sodišča izvršitve ne bo zadržala.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar mora v pripor|url=https://zurnal24.si/slovenija/bojan-pozar-mora-v-pripor-383604|website=zurnal24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Višje sodišče je nato še isti dan Požarjevi pritožbi ugodilo in sklep o priporu odpravilo.<ref>{{Navedi splet|title=Požarju ne bo treba v pripor, vrhovno sodišče ugodilo pritožbi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/visje-sodisce-bojanu-pozarju-odredilo-pripor/|website=N1|date=2022-03-25|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> Po navedban Požarja bi bil v primeru uresničitve odredbe za čas predvolilne kampanje (državnozborske volitve bi bile namreč točno mesec dni kasneje) za zapahi in presodil, da ga poskušajo tako "eliminirati". Po navedbah Požarja je bil predmet obravnave ena od petih strateških tožb, ki sta jih v letih 2018 in 2019 proti njemu vložila nekdanja lastnika časnika Večer Uroš Hakl in Sašo Todorović, v vmesnem času pa so se omenjene tožbe v treh primerih končale s pravnomočno oprostitvijo, v dveh pa z oprostitvijo na prvi stopnji.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar ne gre v pripor #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/bojan-pozar-poskusajo-me-eliminirati-575853|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> == Osebno življenje == Njegova partnerka je televizijska voditeljica [[Barbara Drnač]]. Bil je poročen z odvetnico [[Svetlana Vakanjac|Svetlano Vakanjac]], s katero ima hčerko Mašo.<ref>{{Navedi splet|title=S Požarjem sta ostala v dobrih odnosih|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/s-pozarjem-sta-ostala-v-dobrih-odnosih|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-08-11|accessdate=2020-06-05|language=sl-si|first=P.|last=P}}</ref> == Glej tudi: == * [[Seznam slovenskih novinarjev]] == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Požar, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Bojan Požar]] a6j9gnx8r5k3jwffu5mg5arst70e8k9 0 478462 6744892 6288553 2026-08-31T06:45:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744892 wikitext text/x-wiki [[Slika:Islamic occupation of the central part of the Hungarian Kingdom - 1629.tif|thumb|300px|right|Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629]] [[Slika:Central europe 1572.png|300px|thumb|Srednja Evropa leta 1572: habsburška [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevina Ogrska]] (Kraljeva Ogrska), [[Kneževina Transilvanija]] in osmanski [[ejalet]]i (pašaluki)]] [[Slika:Central europe 1683.png|300px|thumb|Politično stanje okoli leta 1683: [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljeva Ogrska]], Thökölyjeva [[Kneževina Gornja Ogrska]] (1682-1685), [[Kneževina Transilvanija]], in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar)]] '''Osmanska Ogrska''' ([[Madžarščina|madžarsko]] Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške [[Kraljevina Ogrska|Ogrske]], na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo [[Osmansko cesarstvo]]. ==Zgodovina== Moč Osmanskega cesarstva je od 16. stoletja postopoma naraščala. Vladalo je na celem [[Balkan]]u, medtem ko so Ogrsko slabili kmečki upori. Med vladanjem [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II. Jagela]] (1516–1526) so ogrsko plemstvo razklala notranja nesoglasja. V vojni, katere povod je bila izmišljena diplomatska žalitev, ja [[Sulejman Veličastni]] (1520-1566) napadel Kraljevino Ogrsko in leta 1521 osvojil [[Beograd]]. Z globljim prodorom v oslabelo kraljestvo ni hitel. Napadel je šele leta 1526 in v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 29. avgusta prepričljivo porazil slabo vodeno ogrsko vojsko, Njegova vojska je štela 45.000 mož. Po zmagi je postal pomemben dejavnik na Ogrskem. Za svojega pol-vazala je imenoval [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], čeprav se je za zakonitega ogrskega kralja štel njegov sovražnik [[Ferdinand I. Habsburški]]. Sulejman je poskušal streti avstrijsko vojsko, vendar je moral [[Prvo obleganje Dunaja|obleganje Dunaja leta 1529]] zaradi prihajajoče zime prekiniti in se umakniti. [[Slika:Portyázó törökök.jpg|thumb|200px|Osmanski vojaki na Ogrskem]] Naslov ogrskega kralja – Ivan Zapolja ali Ferdinand I., je ostalo sporno do leta 1540. Ko so Osmani leta 1541 osvojili [[Budim]],<ref> Melvin E. Page. ''Colonialism: an international social, cultural, and political encyclopedia''. ABC-CLIO, 2003. str. 648. </ref> je zahodni in severni del Ogrske (Kraljeva Ogrska) za svoje kralje priznal [[Habsburžani|Habsburžane]], južni del pa je bil priključen k Osmanskemu cesarstvu. Na vzhodu je v tako imenovanem Vzhodnem ogrskem kraljestvu vladal Zapoljev sin [[Ivan Sigismund Zapolja]]. Kraljestvo se je leta 1570 preimenovalo v [[Kneževina Transilvanija|Kneževino Transilvanijo]]. Velik del vojske 17.000 do 19.000 vojakov v osmanskih trdnjavah na sedanjem Madžarskem so tvorili pravoslavni in muslimanski balkanski [[Slovani]].<ref>Kontler 1999, str. 145.</ref> [[Južni Slovani]] so služili tudi kot spopadniki ([[Akindžije|akıncı]]) in lahki konjeniki, ki so plenili po Ogrski.<ref>Inalcik Halil. ''The Ottoman Empire''.</ref> Osmanska okupacija Ogrske je povzročila veliko sprememb. Veliki deli države so ostali nenaseljeni, polja je začel preraščati gozd, poplavne ravnice pa so postale močvirja. Življenje je postalo nevarno. Kmetje so pobegnili v gozdove in močvirja in organizirali gverilske bande – hajduke. Ogrska je za Osmansko cesarstvo kmalu postala breme, ker je za vzdržavanje dolge verige obmejnih trdnjav požrlo velik del državnih dohodkov. Gospodarstvo v nekaterih delih Ogrske je kljub temu cvetelo. Na ogromih nenaseljenih predelih je meščanstvo začelo rediti živino in jo prodajati v južno [[Nemčija|Nemčijo]] in severno [[Italija|Italijo]]. V nekaterih letih so izvozili po 500.000 glav živine. [[Volna|Volno]] so prodajali na [[Češka|Češko]], [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Poljska|Poljsko]].<ref>http://www.hungarianhistory.com/lib/hunspir/hsp25.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200408182718/http://www.hungarianhistory.com/lib/hunspir/hsp25.htm |date=2020-04-08 }}.</ref> Poraz osmanske vojske pod poveljstvom velikega vezirja [[Kara Mustafa Paša|Kara Mustafa Paše]] med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim obleganjem Dunaja]] leta 1683 je bil ključen dogodek, ki je prevesil ravnotežje sil v regiji na habsburško stran.<ref>''"Part I - The Decline of the Ottoman Empire - MuslimMatters.org"''. muslimmatters.org.</ref> [[Velika turška vojna]] se je končala s sklenitvijo [[Karlovški mir|Karlovškega miru]], po katerem je moralo Osmansko cesarstvo Habsburžanom prepustiti večino ozemlja nekdanje srednjevešle Kraljevine Ogrske. Habsburžani, ki so do Karlovškega miru vladali samo v Kraljevi Ogrski, so oblast razširili na nova pridobljena ozemlja in državo preimenovali v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevino Ogrsko (1526–1867)]]. Število osmanskih vojaških posadk na Ogrskem se je spreminjalo. Na vrhu obdobja sredi 16 stoletja je bilo tam 20.000-22.000 mož, kar je za tako veliko ozemlje malo. Število vojakov na podeželju je bilo zelo majhno, ker je bila večina njih zbrana v nekaj ključnih trdjnavah.<ref name=ref7>Rhoads Murphey (1999). ''Ottoman Warfare 1500–1700''. str. 56.</ref> Leta 1640, ko je bilo stanje na meji mirno, je za cel [[Budimski pašaluk |Budimski pašaluk]] zadostovalo 8.000 [[Janičar|janičar]]jev in neznano število rekrutov.<ref name=ref7/> ==Uprava== [[Slika:Pasha of Buda.jpg|250px|levo|thumb|Budimski paša sprejema delegacijo osmanskega sultana]] [[Slika:1543-Siege of Estolnibelgrad in Hungary-Suleymanname.jpg|thumb|200px|Osmanski vojaki oblegajo Estolnibelgrad (verjetno [[Székesfehérvár]])]] Ozemlje je bilo razdeljeno na [[Ejalet|ejalet]]e (provinca, pašaluk), ti pa na [[sandžak]]e. Najvišji državni funkcionar je bil budimski paša. Vsa okupirana ozemlja so sprva spadala v Budimski ejalet. Kasneje so bili ustanovljeni še ejaleti Temišvar, Sigetvar, Kaniža, Eger in Varad (Ordea). Ejalet Temišvar je bil v sedanji [[Romunija|Romuniji]], vendar je obsegal tudi nekaj madžarskega ozemlja. Za upravo, sodstvo in obrambo so bili odgovorni paše in sandžakbegi. Edini interes osmanske države je bil obdržati in zavarovati svoje ozemlje. Lastnik vse zemlje v Osmanskem cesarstvu, tudi na Ogrskem, je bil [[sultan]], ki je okoli 20% zemlje obdržal zase, drugo pa je razdelil vojakom in civilnim uslužbencem. Osmanske posestnike je zanimalo samo kako iz posesti iztisniti čim več bogastva v čimkrajšem času. Osmansko vlado je zanimalo samo pobiranje davkov. Lastnikom zemlje je ostalo bolj malo, zato je veliko lastnikov in meščanov pobegnilo v habsburško Kraljevino Ogrsko. Vojne, zasužnjevanje in beg plemstva, ki je izgubilo svoje posesti, so povzročili depopulacijo podeželja. Osmani so bili po drugi strani versko zelo strpni in dovoljevali različnim etničim skupnostim znatno avtonomijo znotraj skupnosti. Mesta so imela samoupravo. V njih se je preko obrti in trgovine sčasoma razvil cvetoč srednji družbeni sloj. [[Veliki vezir]], najvišji državni uradnik v Osmanskem cesarstvu, je postal najmanj en Madžar: [[Hadim Sulejman Paša]]. ==Etnične spremembe med osmansko vladavino== 150 let stalnih vojn med katoliškimi državami in Osmanskim cesarstvom je zaustavilo rast prebivalstva. Mrežo ogrskih srednjeveških naselij so uničili naseljenci iz mest. Etnična sestava prebivalstva nekdanje Kraljevine Ogrske je zaradi deportacij in pokolov temeljito spremenila. Število etničnih Madžarov se je do konca osmanske vladavine bistveno zmanjšalo.<ref>Csepeli, Gyorgy (1996). ''The changing facets of Hungarian nationalism - Nationalism Reexamined''. Social Research. Arhivirano iz izvirnika 14. maja 2011. Pridobljeno 5. junija 2011. </ref> Gospodarsko nazadovanje prestolnice [[Budim]]a med osmansko okupacijo najbolje ilustrira stagnacija števila prebivalcev. Število prebivalcev leta 1686 ni bilo nič večje od tistega pred dvesto leti v 15. stoletju.<ref> András Gerő, János Poór (1997). ''Budapest: a history from its beginnings to 1998'', Volume 86. Atlantic studies on society in change. Volume 462 van East European monographs. Social Science Monographs. str. 3. ISBN 9780880333597.</ref> Osmani so dopustili, da se je ogrska kraljeva palača porušila.<ref>Andrew Wheatcroft (2010). ''The Enemy at the Gate: Habsburgs, Ottomans, and the Battle for Europe''. Basic Books. str. 206. ISBN 9780465020812.</ref> Palačo so pretvorili v skladišče [[smodnik]]a,<ref> Steve Fallon, Sally Schafer (2015). ''Lonely Planet Budapest''. Lonely Planet. ISBN 9781743605059.</ref> ki je med obleganjem leta 1686 eksplodiralo. Število krščanskih prebivalcev se je zaredi pobegov v habsburški del Ogrske v naslednjih desetletjih znatno zmanjšalo. V Budimu so zaćeli prevladovati [[Judje|judovski]] in [[Romi|romski]] priseljenci.<ref>Gabor Agoston, Bruce Alan Masters (2009). ''Encyclopedia of the Ottoman Empire Facts on File Library of World History Gale virtual reference library''. Infobase Publishing. str. 96. ISBN 9781438110257.</ref> [[Slika:Die Einnahme von Buda 1686.JPG|thumb|250px| Budim je po dolgem obleganju leta 1686 osvojila Sveta liga]] Ko je ogrsko meščanstvo začutilo, da ga prisotnost osmanske vojske ogroža, se je začelo seliti v bolj varne kraje. Mesta so postala središča osmanske uprave, število krščankega prebivalstva pa je začelo upadati. Izjema so bila nekatera mesta brez vojaških posadk.<ref>IM Kunt, Christine Woodhead (2014). ''Suleyman the Magnificent and His Age: The Ottoman Empire in the Early Modern World''. Routledge. str. 87–88. ISBN 9781317900597.</ref> Na začetku 17. stoletja so v delih Osmanske Ogrske začeli prevladovati srbski begunci. Največ se jih je naselilo na ozemlju med [[Sava|Savo]] in [[Drava|Dravo]] ter [[Tisa|Tiso]] in [[Donava|Donavo]].<ref>Carl Skutsch (2013). ''Encyclopedia of the World's Minorities''. New York City: Routledge. str. 1082. ISBN 9781135193881.</ref> Po sodobnih ocenah je bil delež Madžarov v karpatskem bazenu na koncu 15. stoletja okoli 80%, delež Nemadžarov pa ne večji od 20-25%.<ref name=ref15>''Hungary''. (2009). Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 11. maja 2009.</ref><ref name=ref16>''A Country Study: Hungary''. Federal Research Division, Library of Congress. Pridobljeno 6. marca 2009.</ref><ref>''"International Boundary Study – No. 47 – April 15, 1965 – Hungary – Romania (Rumania) Boundary"'' (PDF). US Bureau of Intelligence and Research. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 3. marca 2009.</ref><ref> ''Historical World Atlas. With the commendation of the Royal Geographical Society''. Carthographia, Budapest, Hungary, 2005. ISBN 978-963-352-002-4CM.</ref> Po osmanski okupaciji je delež Madžarov začel upadati.<ref name=ref15/><ref name=ref16/> Največji vzrok za to so bile stalne vojne, osmanski roparski pohodi, lakote in epidemije bolezni.<ref name=ref15/><ref name=ref16/><ref name=ref19>Steven W. Sowards. ''"Twenty-Five Lectures on Modern Balkan History (The Balkans in the Age of Nationalism), Lecture 4: Hungary and the limits of Habsburg authority"''. Michigan State University Libraries. Pridobljeno 11. maja 2009.</ref> Vojne so se dogajale predvsem na ozemljih, naseljenih z Madžari, zato je bilo med njimi več žrtev kot med drugimi nacionalnostmi.<ref name=ref15/><ref name=ref19/> V vseh treh delih Ogrske, Habsburški, Osmanski in Transilvaniji se je število prebivalstva v 17. stoletju samo neznatno povečalo.<ref name=ref20>Rhoads Murphey (1999). ''Ottoman Warfare 1500–1700''. str. 173-174.</ref> Po podatkih iz verodostojnih študij se je v vseh treh regijah skupaj povečalo s približno 3,5 milijona v 16. stoletju na približno 4 milijone na koncu 17. stoletja.<ref name=ref20/> Številke se nanašajo na obdobje pred priseljevanjem iz drugih delov Habsburškega cesarstva.<ref name=ref21>Ottoman Warfare 1500–1700, Rhoads Murphey, 1999, str. 254.</ref> Osmansko-habsburške vojne v 17. stoletju so prizadele prebivalstvo v mnogo ožjem pasu ozemlja<ref name=ref20/> in niso resno vplivale na umrljivost v primerjavi z drugim civilnim prebivalstvom.<ref name=ref20/> Gospodarske vezi med sosednjimi regijami so bile med dolgotrajnimi vojnami v 17. stoletju prekinjene.<ref name=ref20/> Naresnejše prekinitve so nastale med ogrsko krizo, zlasti med najetežjimi spopadi med Osmani in Habsburžani v letih 1604-1606 in večkrat kasneje do državljanske vojne med Bocskayevim uporom.<ref name=ref20/> V poznem 16. stoletju je bilo v Osmanski Ogrski 900.000, Habsburški Ogrski 1.800.000 in Transilvaniji 800.000 Madžarov, skupaj 3.500.000. <ref name=ref21/> V 17. stoletju je začelo število Madžarov v Osmanski Ogrski rahlo rasti: z 900.000 na približo 1.000.000. Rast je bila primerljiva z rastjo v Habsburški Ogrski in Trasilvaniji.<ref name=ref21/> ==Kultura== [[Slika:Ottoman Hungary dancer.jpg|200px|thumb| Balázs Szigetvári Csöbör (1570): Plesalec (köçek) s kasanjetami; osmanska miniatura]] Na skrajnem severnem delu Osmanskega cesarstva se je kljub stalnemu vojskovanju s Habsuržani razvilo nekaj kulturnih središč. Primerki klasične osmanske arhitekture, videni v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] in [[Edirne|Edirnu]], so se pojavili v tedanji južni Ogrski. Najopaznejše zgradbe so bile mošeje, mostovi, fontane, kopališča in šole. Po habsburški osvojitvi Ogrske je bila večina objektov porušena. V osmanskem obdobju je bilo na Ogrskem zgrajenih 75 ''hamamov'' (javnih kopališč), ki so se obdržali še dolgo po habsburški zasedbi. ===Islamske šole=== V 17. stoletju je bilo v 39 večjih mestih zgrajenih 165 osnovnih šol (''mekteb'') in 77 srednjih in akademskih verskih šol (''[[Medresa|medrese]]''). V osnovnih šolah se je poučevalo pisanje, osnovna [[aritmetika]], branje [[Koran]]a in najpomembnejše molitve. V dvanajstih medresah sta se poučevala [[Islam|islamska teologija]] in [[islamsko pravo]]. Večina medres je bila v Budimu (dvanajst), [[Pécs|Pečuhu]] pet in v [[Eger|Egriju]] štiri. Najslavnejša medresa v Osmanski Ogrski je bila Budimska, ki jo je zgradil Srb [[Mehmed Paša Sokolović]] v 17. stoletju (vladal 1566–1578). V mošejah ljudje niso samo molili, ampak se tudi učili brati in pisati in brali Koran in molitve. Pridige so bile najučinkovitejša oblika političnega izobraževanja. Ob številnih mošejah so bile tudi srednje šole in samosteni [[Derviš|derviškega reda] , ki so služili kot središča kulture in izobraževanja. Širjenje kulture so podpirale tudi knjižnice. Šolska knjižnica Mehmed Paše Sokolovića v Budimu je razen islamskih verskih knjig posedovala tudi literarna dela, oratorije, poezijo in knjige o [[Astronomija|astronomiji]], [[Glasba|glasbi]], [[Arhitektura|arhtekturi]] in [[Medicina|medicini]]. ===Religija=== [[Slika:Szechenyi square new Pecs.JPG|thumb|250px| Mošeja Paše Kasima v [[Pécs|Pečuhu]], preurejena v katoliško cerkev]] [[Slika:Hungary Eger minaret.jpg|thumb|200px|Minaret v Egerju, najsevernejši v Evropi]] Osmani so bili versko zelo strpni in niso prepovedali krščanstva, islama pa niso širili s silo.<ref>Thomas Walker Arnold, str. 135-144.</ref> Eden od avtorjev je v 17. stoletju o tem zapisal: :''Medtem so [Turki] bolj z zvijačo kot na silo zmagali [pomuslimanili] in Kristusu sleparsko ugrabili človeška srca. Za Turke je res, da v sedanjem času nobene dežele ne spreobračajo na silo, ampak uporabljajo druga nezaznavna sredstva za izkoreninjanje krščanstva...''<ref> Thomas Walker Arnold. ''The preaching of Islam: a history of the propagation of the Muslim faith''. str. 136.</ref> Relativna verska strpnost Osmanov je omogočila, da je na Ogrskem preživel [[protestantizem]], na primer reformistična cerkev, ki je bil v habsburškem delu Ogrske krepko zatiran. Na osmanskem delu sedanje Ogrske je živelo okoli 80.000 muslimanov, večinoma uradnikov, vojakov, umetnikov in trgovcev, večinoma [[Tatari|Tatarov]] iz [[Krimski kanat|Krimskega kanata]]. Vero so prakticirali v novozgrajenih mošejah ali krščanskih cerkvah, ki so jih preuredili v mošeje. Za plače verskih uslužbencev in vzdržavanje mošej in cerkva so skrbeli osmanska država in dobrotniki. Ob sunitskem islamu so cvetele tudi številne [[Derviš|derviške]] skupnosti, vključno z [[bektaši]], [[halveti]] in [[mevlevizi]]. Znameniti Gül Babov samostan v Budimu. v katerem je bilo 60 dervišev, je pripadal redu bektašev. Stal je blizu tabora janičarjev. Zgradil ga je Jahjapašazade Mehmed Paša, tretji [[beglerbeg]] (guverner) Budima. Gül Babova grobnica (turbe) je najbolj severno mesto islamskih osvajanj.<ref> Christina Shea, Joseph S. Lieber, Erzsébet Barát. ''Frommer's Budapest & the Best of Hungary''. John Wiley and Sons, 2004. str. 122-123.</ref> Drug znamenit samostan iz tistega časa je bil samostan halvetskih dervišev. Zgrajen je bil okoli leta 1576 ob grobnici sultana [[Sulejman I. Veličastni|Sulejmana I. Veličastnega]] (1520–1566) v [[Szigetvár]]ju in kmalu postal versko in kulturno središče tega območja. Znani prior samostana je bil bosanski Šejk Ali Dede. Še en znan samostan je bil samostan Jakovali Hasan Paše v [[Pécs|Pečuhu]]. Njegov najbolj izstopajoč mevlevijski derviš je bil Pečevi Arifi Ahmed Dede, Turek iz Peçuya. Ob koncu 16. stoletja je bilo okoli 90% prebivalcev Osmanske Ogrske [[Protestantizem|protestantov]], večinoma [[Kalvinizem|kalvinistov]].<ref>Patai, Raphael (1996). ''The Jews of Hungary: History, Culture, Psychology''. Wayne State University Press. str. 153. ISBN 0814325610.</ref> {{clear }} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Encyclopaedia Humana Hungarica: Cross and Crescent: The Turkish Age in Hungary (1526–1699). * Balázs Sudár. "Baths in Ottoman Hungary". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae'', '''57''' (4, 7. december 2004): 391–437. * {{navedi knjigo |author=Kontler, László |year=1999 |title=Millennium in Central Europe: A History of Hungary. |url=https://archive.org/details/millenniumincent0000kont |publisher=Atlantisz Publishing House |isbn=963-9165-37-9 |cobiss= |pages=}} * Fodor, Pál, Dávid, Géza, ur. (2000). ''Ottomans, Hungarians, and Habsburgs in Central Europe: The Military Confines in the Era of Ottoman Conquest''. BRILL. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1541]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1669]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] h18epkg17yi6cv4fv40888af5o1lr4f 0 479194 6744918 6738749 2026-08-31T08:17:48Z ~2026-44996-51 264415 /* Š */ 6744918 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih filmskih igralk''' zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralke rojene na ozemlju današnje Slovenije. <ref>Seznam je iz Wikipodatkov generiral [[Uporabnik:Pinky sl|Pinkyjin]] [[:v:Napotki za iskanje po Wikipodatkih#Filmske igralke, rojene na območju Slovenijeskript]].</ref> Glej tudi: [[seznam slovenskih igralcev]] {{CompactTOC2}} == A == [[Alenka Avbar]] - [[Draga Ahačič]] - [[Jožica Avbelj]] - [[Katarina Avbar]] - [[Lenore Aubert]] - [[Mara Apih Pečar]] == B == [[Barbara Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Liljana Bačar]] - [[Aleksandra Balmazović]] - [[Meta Baš]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Mira Bedenk]]?- [[Olga Bedjanič]] (por. [[Olga Likar]]) - [[Ljerka Belak]] - [[Viktorija Bencik]] ''-'' [[Marija Benko]] ''-'' [[Berta Bukšek]] ''-'' [[Alida Bevk]] ''-'' [[Julka Bezjak]] ''-'' [[Maja Blagovič]] ''-'' [[Sonja Blaž]] ''-'' [[Barica Blenkuš]] ''-'' [[Maja Boh]] - [[Ana Bohvan]] - [[Ruša Bojc]] ''-'' [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Zofija Borštnik]] - [[Nada Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Bogdana Bratuž]] - [[Urška Bradaškja]] - [[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] - [[Neda R. Bric]] - [[Pavla Brunčko]] - [[Metka Bučar]] - - [[Nataša Burger]] == C == [[Miranda Caharija]] - [[Barbara Cerar]] - [[Vida Cerkvenik-Bren]] - [[Bojana Ciglič]] - [[Anka Cigoj]] - [[Lea Cok]] - [[Jelka Cvetažar]] - == Č == [[Damjana Černe]] - [[Katarina Čas]] - [[Lucija Ćirović]] - [[Silva Čušin]] - [[Zora Červinka]] == D == [[Avgusta Danilova]] - [[Mira Danilova]] - [[Silva Danilova]] - [[Vera Danilova]] - [[Sandra Debelak]] ''-'' [[Eva Derganc]] - [[Maša Derganc]] - [[Maja Dežman]] - [[Tanja Dimitrievska]] - [[Daša Doberšek]] - [[Majda Dobovišek Škodnik]] - [[Ana Dolinar Horvat]] - [[Darja Dominkuš]] - [[Manca Dorrer]] - [[Ana Nuša Dragan]] - [[Larissa Drekonja]] - [[Anja Drnovšek]] - [[Lučka Drolc]] - [[Štefka Drolc]] - [[Veronika Drolc]] - [[Angela Dujec Zaccaria]] - == Đ == [[Zala Đurić]] == F == [[Ana Facchini]] - [[Mojca Fatur]] - [[Lenča Ferenčak]] - [[Gaja Filač]] - [[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Metka Franko]] - [[Mojca Funkl]] - [[Ula Furlan]] == G == [[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Maja Gerden]] - [[Savina Geršak]] - [[Maja Gal Štromar]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Milena Godina]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Slavica Gorinšek]] - [[Marija Goršič]] - [[Nataša Barbara Gračner]] - [[Olga Grad]] - [[Petra Govc]] - [[Liza Marija Grašič]] - [[Majda Grbac]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] - [[Milena Grm]] - [[Lucija Grm Hudeček]] - [[Maša Grošelj]] - [[Tina Gunzek]] == H == [[Ana Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]] - [[Lucija Harum]] - [[Helena Hegler]] - [[Angelica Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] - [[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] - [[Rosana Hribar]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] - == I == [[Nina Ivanič]] - [[Nina Ivanišin Janežič]] == J == [[Angela Janko-Jenčič]] - [[Annemarie Jerman]] - [[Barbara Jakopič]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Barbara Pia Jenič]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Ivanka Jamnik]] - [[Iza Jerman]] - [[Lara P. Jankovič]] - [[Lidija Jenko]] - [[Marjana Jaklič Kanček]] - [[Metka Jurc]] - [[Mina Jeraj]] - [[Nika Juvan Kalan]] - [[Patrizia Jurinčič]] - [[Polona Juh]] - [[Polonca Juvan]] - [[Vesna Jevnikar]] - [[Vida Juvan]] == K == [[Nedeljka Kacin]] - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Ela Kalan]] - [[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] - [[Ana Karneža]] - [[Klara Kastelec]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] - [[Julija Klavžar]] - [[Mirel Knez]] - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] - [[Diana Kolenc]] - [[Mateja Koležnik]] - [[Lara Komar]] - [[Karin Komljanec]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Majča Korošaj]] (Majda Koroša) - [[Manca Košir]] - [[Tatjana Košir]] - [[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Loti Kovačič]] - [[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Alenka Kozolc]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] - [[Irena Krajnc]] - [[Iva Krajnc]] - [[Elvira Kralj]] - [[Eva Kraš]] - [[Ida Kravanja]] (Ita Rina / [[Italina Lida Kravanja]]) - [[Anita Kravos]] - [[Suzana Krevh]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Breda Krumpak]] - [[Jasna Kuljaj]] - [[Barbara Kukovec]] - [[Andreja Kuliš]] - [[Anica Kumer]] - [[Ema Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]] == L == [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Barbara Lapajne]] - [[Neža Lesar]] - [[Ančka Levar]] - [[Barbara Levstik]] - [[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Liza Marijina]] - [[Marija Lojk-Tršar]] - [[Silva Lojk]]? - [[Minca Lorenci]] - [[Vesna Lubej]] - == M == [[Vesna Maria Maher]] - [[Maruša Majer]] - [[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] - [[Truda Malec]] - [[Marija Vera]] - [[Tamara Matevc]] - [[Tina Matijevec]] - [[Matildalina]] - [[Nataša Matjašeč]] - [[Elfie Mayerhofer]] - [[Barbara Medvešček]] - [[Cirila Medved-Škerlj]] - [[Mija Mencej]] - [[Jana Menger]] - [[Maja Martina Merljak]] - [[Ivanka Mežan]] - [[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Ksenija Mišič]] - [[Zvezdana Mlakar]] - [[Darja Moškotevc]] - [[Desa Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Vera Murko]] (r. [[Šubic]]) - == N == [[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Maja Nemec]] - [[Vela Nigrin]] - [[Anja Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]] - == O == [[Nada Obereigner]] - [[Maruša Oblak]] - [[Metka Ocvirk]] - [[Manca Ogorevc]] - [[Bernarda Oman]] - [[Iuna Ornik]] - [[Jara Sofija Ostan]] - [[Jette Ostan Verjup]] - == P== [[Vera Pantić Malerič]] - [[Mojca Partljič]] - [[Saša Pavček]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Ana Pavlović Zupanc]] - [[Vera Per]] - [[Vesna Pernarčič]] - [[Marta Pestator]] - [[Ervina Petrovčič Wrischer]] - [[Helena Peršuh]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Nika Pirjevec]] - [[Alenka Pinterič]] - [[Mojca Platner]] - [[Draga Potočnjak]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Irma Polak]] - [[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vesna Ponorac]] - [[Majda Potokar]] - [[Tanja Poberžnik]] - [[Vika Podgorska]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Žana Povše]] - [[Ida Pregarc]] - [[Irena Prosen]] - [[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj|Breda Pugelj Otrin]] - [[Metka Pugelj]] - == R == [[Angela Rakar]] - [[Nina Rakovec]] - [[Tanja Ravljen]] - [[Urša Ravnik]] - [[Mateja Rebolj]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Darja Reichman]] - [[Marija Reisner]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Anja Ribič]] - [[Mojca Ribič]] - [[Tanja Ribič]] - [[Dušanka Ristić]] - [[Zlata Rodošek]] - [[Nataša Rogelj]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] - [[Petra Rojnik]] - [[Ajda Rooss]] - [[Nika Rozman]] - [[Špela Rozin]] - [[Anja Rupel]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Ana Ruter]] - == S == [[Angela Sadar]] - [[Angela Salloker]] - [[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Maja Sever]] - [[Sava Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Eva Simčič Nifergal]] - [[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič Hren]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] - [[Anica Sivec]] - [[Helena Skebe]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Mojca Simonič]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Lea Sobočan]] - [[Rozalija Sršen]] - [[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Julka Starič]] - [[Katarina Stegnar]] - [[Sonja Stopar]] - [[Nadja Strajnar Zadnik]] - [[Eva Stražar]] - [[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] - [[Alenka Svetel]] == Š == [[Mirjana Šajinovič]] - [[Romana Šalehar]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Marija Šeme]] - [[Katja Šivec]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Katja Škofic]] - [[Jana Šmid]] - [[Maja Šugman]] - [[Majolka Šuklje]] - [[Marija Šali Per]] - [[Uma Štader]] - [[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Majolka Šuklje]] - [[Tjaša Šuligoj]] - [[Mina Švajger]] == T == [[Urška Taufer]] - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Nataša Tič Ralijan]] - [[Alja Tkačeva]] - [[Kaja Tokuhisa]] - [[Ajda Toman]] - [[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomič]] - [[Jagoda Tovirac]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Metka Trdin]] - [[Andrea True]] == U == [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] - [[Breda Urbič]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Manca Uršič]] - [[Tina Uršič]] == V == [[Nina Valič]] - [[Irena Varga]] - [[Petra Veber Rojnik]] - [[Marija Vega]] - [[Mateja Velikonja]] - [[Aleksandra Veljković]] - [[Polona Vetrih]] - [[Jasna Vidmajer]] (r. Krofak) - [[Kaja Vidmar]] - [[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Mara Vilar]] ''-'' [[Alenka Vipotnik]] - [[Silvia Viviani]] - [[Elena Volpi]] - [[Lara Vouk]] - [[Vesna Vončina]] - [[Nevenka Vrančič]] - [[Meta Vranič]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Urška Vučak Markež]] == W == [[Ewelyne Wohlfeiler]] == Z == [[Božena Zabret]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Inja Zalta]] - [[Pia Zemljič]] - [[Judita Zidar]] - [[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] - [[Metoda Zorčič]] - [[Anka Zupanc|Anka Zupanc (Pavlović)]] - [[Iva Zupančič]] - [[Jana Zupančič]] - [[Milena Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] - == Ž == [[Ajda Žagar]] - [[Eva Žagar]] - [[Barbara Žefran]] - [[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] - [[Maša Židanik]] Bjelobrk - [[Maša Žilavec]] - [[Nataša Živković]] == Sklici == [[Kategorija:Slovenski filmski igralci|*]] [[Kategorija:Seznami Slovenk|Filmske igralke]] 0q7ul5pi9vwvklos60zenwjw73o3fr7 0 480854 6744646 5339603 2026-08-30T14:47:02Z Erardo Galbi 166658 6744646 wikitext text/x-wiki [[File:Moscow Manege - 2.jpg|thumbnail|250px|Moskovska maneža]] '''Moskovska maneža''' ({{Jezik-ru|Московский Манеж}}) je podolgovata stavba ob zahodni strani Manežnega trga, ki je bila očiščena v 1930-ih in leži ob [[Rdeči trg|Rdečem trgu]]. Od leta 2012 je muzej oblikovanja v [[Moskva|Moskvi]].<ref>[http://tmagazine.blogs.nytimes.com/2012/10/30/new-kids-on-the-bloc/?hpw The New York Times Style Magazine].</ref> Zasnoval jo je španski inženir Agustín de Betancourt s streho brez notranje podpore širine 45 metrov, postavil jo je od 1817 do 1825 ruski arhitekt Joseph Bové, ki jo je oblekel v neoklasicistično zunanjost z rimskimi dorskimi stebri, ki kot slepe arkade obdajajo loke oken, pobarvanih belo in smetanasto rumeno. Streha je s svojimi notranjimi špirovci in tramovi izpostavljena na zunanjih stebrih Maneže. [[Image:Picadero de Moscú, Rusia, 2016-10-03, DD 40-41 HDR.jpg|thumb|250px|Nočni pogled]] == Zgodovina == Leta 1817 je bila Maneža zgrajena kot paradna dvorana častniške šole jahanja v čast zmage nad Napoleonom leta 1812, otvoril pa jo je 12. novembra 1817 car [[Aleksander I. Ruski]] kot del petletnega praznovanja zmage. Vojaška uporaba za celotno četo 2000 mož in hkratne konjeniške predstave so v tistem času zahtevale velikost od 170 × 45 metrov, ki jo je razvil španski inženir in ruski general Agustín de Betancourt y Molina (1758-1824) brez podpornih stebrov, do takrat konstrukcija brez primere, zgrajena kot drzen inženirski podvig. Da bi dvorano pravočasno dokončali za obletnico, so jo postavili v rekordnem času, v le šestih mesecih. Od leta 1823 do 1835 je stavbo v klasicističnem slogu preoblikoval rusko-italijanski arhitekt Joseph Bové (1784-1834), ki je vodil več mestnih razvojnih projektov, vključno z Manežnim trgom, da bi zaprl vrzeli zaradi [[Požar v Moskvi 1812 |mestnega požara 1812]], ki naj bi ga zanetili Moskovčani sami, da bi ustavili [[Napoleon]]ove čete. V 1830-ih je bilo treba strešno konstrukcijo dvorane brez stebrov zaradi konstrukcijskih razlogov okrepiti s stebri v dvorani. Prizorišče se od leta 1831 uporablja tudi za razstave in sejme, leta 1872 za Politehnično razstavo, za koncerte ali leta 1867 za ples z 12.000 gosti. Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917, jo je vlada začasno uporabljala kot garažo. Leta 1957 so jo ponovno uporabili za javne razstave in prireditve. Leta 1962 se je med restriktivno državno kulturno politiko med likovno razstavo govorilo o škandalu. Leta 1997 je bila v počastitev 850-letnice Moskve Maneža obnovljena, hkrati pa je bil pod Manežnim trgom zgrajen podzemni nakupovalni center (rusko Охотный Ряд – ''Ohotni Rjad''), ki ga Moskovčani imenujejo kar Maneža. Dvorana se je še naprej uporabljala za umetnost, kulturo in druge razstave in prireditve. 14. marca 2004 je bila arena na večer ruskih predsedniških volitev v celoti požgana, pri čemer sta zaradi propadajočega strešnega dela umrla dva gasilca. Oblasti za vzrok požara navedle kratek stik, vendar je moskovski tisk posumil na požig. Spomnili so, da je skupina vlagateljev, ki so jih državljani kritizirali, želela zgodovinsko pomembno areno nadomestiti z novo stavbo s podzemnim parkiriščem. Ta skupina je predložila tudi strokovno mnenje, da je bila lesena strešna konstrukcija 186-letne Maneže v nevarnosti propada in požara. Novo stavbo je potrdil tudi moskovski župan Jurij Lužkov. Približno leto po požaru je bila stavba Maneže po obsežni obnovi ponovno odprta. == Razstave == === Moskovski muzej oblikovanja === Od novembra 2012 je v Maneži na ogled razstava o sovjetskem oblikovanju od 1950-ih do 1980-ih. Razstava, ki jo vodi zasebno združenje Moskovski muzej oblikovanja in jo podpira oddelek za kulturo moskovske mestne vlade, je med prebivalstvom naletela na veliko zanimanje, še posebej, ker je odprta do 22. ure. === Posebne razstave === *2020: [[Salvador Dalí]], ''Magic Art'', retrospektiva ==Sklici== {{sklici}} *[http://www.mosnews.com/news/2006/05/22/artfair.shtml Moscow News, "Third Annual Moscow World Fine Art Fair Opens at Restored Manege"] == Zuananje povezave == {{Commonscat|Moscow Manege }} * [http://moscowmanege.ru/en/manege-central-exhibition-hall moscowmanege.ru Uradna spletna stran] * {{structurae|structures|s0012145}} * [http://eu-asien.de/Russland-Informationen/Russland-Moskau/Touristeninformationen/Sehenswuerdigkeiten-Moskau/Komplex-Manegeplatz.html Ausführliches über die Manege auf EU-ASIEN.DE] {{coord|55|45|12|N|37|36|44|E|region:RU_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Ustanove v Moskvi]] [[Kategorija:Muzeji v Rusiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1825]] {{normativna kontrola}} 6p4ua2gmi6u57ublidei689gnlrn46l 0 495192 6744598 6372501 2026-08-30T12:39:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Lužica]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744598 wikitext text/x-wiki {{Infobox language |name=gornjelužiška srbščina |nativename={{lang|hsb|hornjoserbšćina, hornjoserbsce}} |pronunciation={{IPA-sla|ˈhɔʀnjɔˌsɛʀpʃt͡ʃina|}} |states=[[Nemčija]] |region=[[Saška]] |ethnicity=[[Lužiški Srbi]] |speakers={{sigfig|13490|2}} |date=2007 |ref=e18 |familycolor=Indo-European |fam2 = [[baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]] |fam3 = [[slovanski jeziki|slovanski]] |fam4 = [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski]] |fam5=[[lužiščina]] |script=[[Latinica]] ([[lužiška abeceda]]) |nation=[[Regijski jezik]] na [[Saška|Saškem]] |iso2=hsb |iso3=hsb |glotto=uppe1395 |glottorefname=Upper Sorbian |lingua=53-AAA-bb < [[Lužiščina|53-AAA-b]] < [[zahodnoslovanski jeziki|53-AAA-b...-d]] (variante: 53-AAA-bba do 53-AAA-bbf) |notice=ipa }} '''Gornjelužiška srbščina''' (tudi ''(z)gornja lužiška srbščina'' ali ''gornja lužiščina'', {{jezik|hsb|hornjoserbšćina}}) je [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski jezik]], ki ga govorijo v Zgornji [[Lužica|Lužici]] na območju med kraji [[Budyšin|Bautzen]] (Budyšin), [[Kamenz]] (Kamjenc) in [[Hoyerswerda]] (Wojerecy). Gornjelužiška srbščina je tesno povezana s [[dolnjesrbščina|dolnjesrbščino]], pa tudi s [[Češčina|češčino]], [[Slovaščina|slovaščino]], [[Poljščina|poljščino]] in [[Kašubščina|kašubščino]]. Kot [[Slovanski jeziki|slovanski jezik]] je gornjelužiška srbščina eden izmed [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]]. Gornjelužiška srbščina je eden od uradno priznanih manjšinskih jezikov v Nemčiji v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih.<ref>{{Navedi splet |url=http://conventions.coe.int/treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=1&DF=&CL=ENG&VL=1 |title=List of declarations made with respect to treaty No. 148 |accessdate=2021-03-28 |archive-date=2015-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150918164438/http://www.conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=1&DF=&CL=ENG&VL=1 |url-status=dead }}</ref> Na podlagi zakona o saških Srbih imajo na uradnem območju poselitve v Zgornji Lužici med drugim kraji dvojezične cestne in krajevne table, javne šole pa gornjelužiško srbščino kot učni jezik oz. kot tuji jezik. == Zgodovina == Enotni gornjelužiškosrbski jezik v pisni obliki obstaja šele od 19. stoletja. Pred tem sta obstajali katoliška in protestantska različica, ki so ju oblikovali in zapisovali duhovniki, tako da sta se delno razlikovali po črkovanju, slovnici in besedišču. Kar zadeva črkovanje, je katoliška varianta temeljila bolj na [[Češčina|češčini]], protestantska [[Nemščina|pa na nemščini]]. Ob tako imenovani lužiški preroditvi sta pod vodstvom Maćice Serbske različici združili v en sam, od verske pripadnosti neodvisen pisni jezik. Pomembni začetniki tega premika, ki je trajal do sredine 20. stoletja, so bili med drugimi Jan Arnošt Smoler, Michał Hórnik in Handrij Zejler. Za današnje jezikovne razmere glej članek [[Lužiščina|lužiški jezik]]. == Oče naš v gornjelužiški srbščini == {| class="wikitable" |- |[[:sl:Oče naš|Oče naš]], ki si v nebesih, | [[:hsb:Wótčenaš#Tekst modlitwy|Wótče naš]], kiž sy w njebjesach. |- |posvečeno bodi tvoje ime, | Swjeć so Twoje mjeno. |- |pridi k nam tvoje kraljestvo, | Přińdź Twoje kralestwo. |- |zgodi se tvoja volja | Stań so Twoja wola, |- |kakor v nebesih tako na zemlji. | kaž na njebju, tak na zemi. |- |Daj nam danes naš vsakdanji kruh | Wšědny chlěb naš daj nam dźens. |- |in odpusti nam naše dolge, | Wodaj nam naše winy, |- |kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, | jako my tež wodawamy swojim winikam. |- |in ne vpelji nas v skušnjavo, | A njewjedź nas do spytowanja, |- |temveč reši nas hudega. | ale wumóž nas wot złeho. |- |} == Glasoslovje == * fonem /{{IPA|r}} / se lahko izgovarja tudi kot zvočni alveolarni vibrant [{{IPA|r}}], kar pa danes le redko srečamo. Danes se večinoma izgovarja kot zvočen uvularni vibrant [{{IPA|ʀ}}]. Pred i, ě, j ali pa pri osebah, ki govorijo R s konico jezika, se [ʀʲ] izgovarja kot [rʲ] V gornjelužiški srbščini prihaja do mehčanja soglasnikov oziroma regresivne [[Podomačenka|asimilacije fonacije]]: * /du'''b'''/ se izgovarja {{IPA|[du'''p''']}} * /hu'''b'''kować suso'''d'''ku/ se izgovarja {{IPA|[hu'''p'''kou̯aʧ susɔ'''t'''ku]}} === Naglaševanje besed === [[Slika:Chrósćicy_Pomnikowy_puć.jpg|sličica|300x300_pik| Dvojezični cestni napis v Crostwitzu]] Glavni [[Naglas|poudarek]] v gornjelužiški srbščini je običajno na prvem zlogu, žida (ŽI-da) ['ʒida], łastojčka (ŁAS-tojč-ka) ['u̯astɔiʧka], kuzłapołna (KUZ-ła-pol-na) ['kuzu̯apou̯n], z naslednjimi izjemami: * Pri nekaterih starejših tvorjenkah je poudarek na drugi komponenti: lětstotk (lět-STOTK), wokomik (woko-MIK) * Novejše [[Prevzeta beseda|izposojene besede]] na ''-ěrować'' in ''-ować'' so vedno naglašene na zlogu pred ''-ować:'' reagować (re-A-go-WAĆ), gratulować (gra-TU-lo-WAĆ), kopěrować (ko-PE-ro-WAĆ) * Tuje besede, ki so prek nemščine prišle v gornjo lužiščino, so naglašene na zlogu pred prvo lužiško komponento ([[Pripona|končnico]] ali pregibnim koncem): agentura (a-gen-TU-ra), agitacija (a-gi-TA-ci-ja), ministerstwo (mi-ni-STER-stwo), procesjón (pro-ce'-SJÓN) V besednih sintagmah [[predlog]] pogosto (pred enozložnimi samostalniki vedno) pritegne naglas: ke mni (KE mni), na wšo (NA wšo), do šule (DO šule), na zahrodźe (NA zahrodźe), na pol (NA polu), do mesta (DO mesta), za tebje (ZA tebje) == Abeceda == [[Slika:Niža_Wjes_–_wjesna_tafla.jpg|levo|sličica| Krajevna tabla za Niesendorf v bližini Bautzena: gornjelužiška srbščina uporablja več kot samo 26 črk latinske osnovne abecede.]] Gornjelužiškosrbska abeceda temelji na latinski abecedi, ki jo dopolnjujejo naslednji [[Diakritično znamenje|diakritični znaki]] in kombinacije črk: č, ć, dź, ě, ch, ł, ń, ó, ř, š, ž. Q, v in x niso del abecede, pojavljajo se samo v tujih besedah. Gornjelužiška abeceda pozna tako 34 črk. {| class="wikitable" | class="hintergrundfarbe8" | '''črka''' | [[m]] | [[n]] | [[ń]] | [[o]] | [[ó]] | [[p]] | [[r]] | [[ř]] | [[s]] | [[š]] | [[t]] | [[u]] | [[w]] | [[y]] | [[z]] | [[ž]] |- | class="hintergrundfarbe8" | '''ime''' | {{IPA|ɛm}} | {{IPA|ɛn}} | {{IPA|eʲn}} | {{IPA|ɔ}} | {{IPA|ʊ}} | {{IPA|pei̯}} | {{IPA|ɛʀ}} | {{IPA|ɛʃ}} | {{IPA|ɛs}} | {{IPA|ɛʃ}} | {{IPA|tei̯}} | {{IPA|u}} | {{IPA|u̯ei̯}} | {{IPA|ɨ}} / {{IPA|ɨpsilɔn}} | {{IPA|zɛt}} | {{IPA|ʒɛt}} |} Pri abecednem razvrščanju se ne razlikuje med črkama ''n'' in ''ń'' in ne med ''o'' in ''ó.'' ''Nósk'' (= ''nos'' ) je na primer razvrščen pred nosorohač (= nosorog). Če se besedi razlikujeta le v teh črkah, se abecedni vrstni red upošteva tudi tukaj, na primer ''pri won'' (= ven, ven) - ''Won'' (= on) - ''won'' (= vonj). Ě, Ń, Ó in Ř se nikoli ne pojavijo na začetku besede, zato so ustrezne velike črke zelo redke in se uporabljajo le, če je celotna beseda napisana z veliko začetnico (npr RÓŽEŃ (= (žar) raženj; nabodalo)). == Slovnica == [[Slika:Bible_(Serbski).jpg|sličica|300x300_pik| Dvojezična naslovna stran prvega popolnega prevoda Biblije v gornjelužiško srbščino]] Gornjelužiška srbščina je pregibni jezik, kar pomeni, da se sklanja in sprega s končnicami in pogosto majhnimi spremembami v korenu. Obstaja več sklanjatev in več spregatev, hkrati s številnimi nepravilnostmi. Besedni vrstni red je razmeroma svoboden in omogoča slogovne diferenciacije. === Samostalniki === Poleg kategorij števila in spola poznajo samostalniki tudi sklone, in sicer jih je sedem, [[imenovalnik]], [[rodilnik]], [[Dajalnik|dajalnik]], [[tožilnik]], [[orodnik]], [[mestnik]] in [[zvalnik]] (vokativ), pri čemer se v pogovornem jeziku zvalnik uporablja le v ednini za moške [[Samostalnik|samostalnike]] s podspolom [[Živost|živosti]]. Slovnični spol samostalnikov je običajno mogoče prepoznati po končnici. Samostalniki moškega spola se običajno končajo s soglasniki, ženskega spola z -a in srednjega z -o ali -e. ==== Primeri sklanjatev ==== V ednini se samostalniki redno sklanjajo takole: {| class="wikitable" !Sklon ! ž (težko) ! ž (mehko) ! m (trdo, neživo) ! m (trdo, animirano) ! m (mehko, animirano) ! s |- | 1. (imenovalnij) | rjana žon '''a''' | njedźel '''a''' | rjany štom | nan | njetopyr | rjane wokn '''o''' |- | 2. (rodilnik) | rjaneje žon '''y''' | njedźel '''e''' | rjaneho štom '''a''' | nan '''a''' | njetopyr '''ja''' | rjaneho wokn '''a''' |- | 3. (dajalnik) | rjanej žon '''je''' | njedźel '''i''' | rjanemu štom '''ej''' | nan '''ej''' | njetopyr '''jej''' | rjanemu wokn '''u''' |- | 4. (tožilnik) | rjanu žon '''u''' | njedźel '''u''' | rjany štom | nan '''a''' | njetopyr '''ja''' | rjane wokn '''o''' |- | 5. (orodnik) | z rjanej žon '''u''' | z njedźel '''u''' | z rjanym štom '''om''' | z nan '''om''' | z njetopyr '''jom''' | z rjanym wokn '''om''' |- | 6. (mestnik) | o rjanej žon '''je''' | o njedźel '''i''' | w rjanym štom '''je''' | o nan '''je''' | o njetopyr '''ju''' | na rjanym wokn '''je''' |- | 7. (zvalnik) | rjana žon '''a''' ! | njedźel '''a''' ! | rjany štom '''o''' ! | nan '''o''' ! | njetopyr j'''o''' ! | rjane wokn '''o''' ! |} Zvalnik kot oblika nagovora in klica ima drugačne oblike od imenovalnika samo v ednini pri samostalnikih moškega spola, večinoma pa je razlika v intonaciji. === Pridevniki === V gornjelužiški srbščini, tako kot v večini slovanskih jezikov, velja za pridevnike načelo ujemanja s samostalnikom, npr.. ''rjana kniha'' ("lepa knjiga"), ''rjany štom'' ("lepo drevo") in ''rjane wokno'' ("lepo okno"). === Glagoli (spregatev) === Poleg kategorij števila (ednina, dvojina, množina) in spola (m-ž-s) ima glagol še kategorije [[Glagolski vid|vida]] (dovršen in nedovršen) in [[Glagolski čas|časa]] (sedanji, prihodnji, pretekli čas), [[Slovnična oseba|osebe]] in [[Glagolski naklon|naklona]] (velelnik, pogojnik). Vidi so delno izraženi z različnimi pregibnimi končnicami, deloma s predponami (običajno zzpopolnjevanjem nepopolnih glagolov), v nekaj primerih tudi z dvema različnima osnovama. == Narečja == [[Slika:Sorbische_Dialekte.png|sličica| Zemljevid lužiških narečij]] Lužiškosrbsko jezikovno območje v Zgornji Lužici je zgodovinsko razdeljeno na več narečnih področij, ki se se razlikujejo predvsem v izgovarjavi, v manjši meri pa v besedišču in slovnici. Najbolj živahno lužiško narečje do danes je katoliška različica gornjelužiške srbščine, ki se govori v vaseh na Klosterwasserju. Značilnost je uresničitev pisanega ''y'' kot ''ó'' (temni o). Nadalje proti severu se nahajajo tako imenovana obmejna narečja, med drugimi. narečja Nochten/Wochozy, Hoyerswerda/Wojerecy in Runde/Slepo, ki so tesneje povezana s dolnjesrbščino. V vaseh okoli Budišina in v samem mestu ''govorijo tako imenovano (protestantsko) bautzner narečje'', ki je bila najpomembnejša osnova za gornjelužiškosrbski pisani jezik in se zato ne razlikuje bistveno od današnjega knjižnega jezika. == Glej tudi == === Zgornjelužiški mediji === * '''Zgornji lužiški tiskani mediji''' ** Serbske Nowiny (dnevni časopis v zgornji lužiščini) ** Płomjo (revija za otroke v zgornji lužiščini) ** Rozhlad (kulturna revija v zgornji lužiščini in spodnji lužiščini) ** Katolski Posoł (Cerkveni časopis katoliških Lužikov v Zgornji Lužici) ** Pomhaj Bóh (protestantski cerkveni časopis v zgornji lužiščini) ** Lětopis (večjezična revija za lužiški jezik, zgodovino in kulturo) * '''Zgornjelužiški radijski mediji''' ** Wuhladko (TV program v zgornji lužiščini) ** Lužiški radio (27,5 ure na teden v zgornji lužiščini) ** Radio Satkula (mladinska revija lužiškega jezika v zgornjem lužiškem jeziku) == Viri == [[Slika:Laden_in_der_Bautzener_Karl-Marx-Straße.jpg|sličica| Trgovina z živili v Budišinu]] * Jana Šołćina, Edward Wornar''.'' ''Hornjoserbšćina za samostudij'' . Bautzen: Domowina-Verlag, 2000. ISBN 3-7420-1779-9 == Sklici == {{sklici}} == Spletne povezave == * boehmak.de: zgornjelužiško [http://www.boehmak.de/sn.html -nemški besednjak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210120180316/http://www.boehmak.de/sn.html |date=2021-01-20 }} * soblex.de: [http://www.soblex.de/ zgornjelužiški-nemški slovar] * Lužiški inštitut: [https://www.serbski-institut.de/de/Obersorbisches-phraseologisches-Woerterbuch/ Frazeološki slovar] glej tudi * [https://sprachkurs.sorbischlernen.de/ Spletni jezikovni tečaj Zgornja Lužiščina (A1, A2, B1)] * [https://soblex.de/sotra/ Spletni prevajalec "Sotra"] (zgornjelužiškčina <>nemščina) * uni-leipzig.de: lužiški [https://corpora.uni-leipzig.de/de?corpusId=hsb korpus] * [http://www.theater-bautzen.de/ gornjelužiško-nemško gledališče] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lužiški Srbi]] [[Kategorija:Slovanski jeziki]] [[Kategorija:Saška]] [[Kategorija:Zahodnoslovanski jeziki]] baetc4l27055gq06eme9rcj6gbbilwg 0 496687 6744600 6700880 2026-08-30T12:41:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Lužica]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744600 wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=članek potrebuje jezikovni pregled|datum=april 2021}} {{Infopolje Jezik |Name=dolnjesrbščina |NativeName=''(dolnoserbšćina)'' |states=[[Nemčija]] |region= [[Saška]], [[Brandenburg]] |ethnicity=Lužiški Srbi |speakers={{sigfig|6860|2}} |date=2007 |ref=e18 | familycolor = Indo-European |fam1=[[slovanski jeziki]] |fam2=[[zahodnoslovanski jeziki]] |fam3=[[lužiška srbščina]] |iso2=dsb |iso3=dsb |glotto=lowe1385 |glottorefname=Lower Sorbian |lingua=53-AAA-ba < [[Lužiščina|53-AAA-b]] < [[Zahodnoslovanski jeziki|53-AAA-b...-d]] (variacije: 53-AAA-baa to 53-AAA-bah) }} [[Slika:Dešno_–_Serbski_napis.jpg|sličica| Cestni znak v dolnjelužiški srbščini v občini Dissen/Dešno]] '''Dolnjelužiška srbščina''' (tudi ''dolnja'' ali ''spodnja lužiška srbščina'' ali ''lužiščina'', pogovorno in delno samoopisno za tujo rabo v nemščini ''Weydnih - vendščina''), je [[Zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski]] jezik, ki ga govorijo Lužiški Srbi/Vendi v Spodnji Lužici. Skupaj z [[gornjelužiška srbščina|gornjelužiško srbščino]] je eden od obeh pisanih [[Lužiščina|jezikov v Lužici]]. Trenutno ga govori še okoli 7000 ljudi<ref>[http://www.minderheitensekretariat.de/ns/aktualnosci/a/artikel/detail/bundestag-beschliesst-staerkung-der-minderheitensprachen/ ''Bundestag beschließt Stärkung der Minderheitensprachen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170817033958/http://www.minderheitensekretariat.de/ns/aktualnosci/a/artikel/detail/bundestag-beschliesst-staerkung-der-minderheitensprachen/ |date=2017-08-17 }} Minderheitensekretariat vom 3. Juni 2017</ref> in velja kot ''[[Seznam ogroženih jezikov|resno ogrožen jezik]]''. == Območje razširjenosti == Dolnjelužiško srbščino govorijo danes še v nekaterih vaseh v okolici [[Cottbus|Cottbusa]]/Chóśebuza. Okoli krajev Vetschau/Wětošow, Lübbenau/Lubnjow in Spremberg/Grodk jezika v vsakodnevni rabi skorajda ni več srečati. Cestni znaki in oznake krajev na tem območju so [[Dvojezičnost|dvojezični]]. V letih od 1993 do 1995 so v vaseh v Spodnji Lužici izvajali preiskave o tem, koliko ljudi še vedno govori vendščino/dolnjelužiščino in kako je s starostno strukturo govorcev in stanjem jezika. Večina govorcev je živela v okolici Cottbusa/Chóśebuza v okrožju Spree-Neisse : * Dissen/Dešno: 28.9 % (+) * Fehrow/Prjawoz: 25.7 % (+) * Neuendorf/Nowa Wjas: 23.5 % (+) * Müschen/Myšyn: 21.4 % (-) * Preilack/Pśiłuk: 20.3 % (+) * Guhrow/Góry: 19.4 % (-) * Jänschwalde/Janšojce: 18.9 % (+) * Babow/Bobow: 16.6 % (-) * Tauer/Turjej: 16.3 % (-) * Drehnow/Drjenow: 16.0 % (+) * Döbbrick/Depsk: 15.4 % (+) * Merzdorf/Žylowk: 5.7 % (-) '''+''' = jezik dobro ohranjen/'''-''' = jezik slabo ohranjen Opozoriti je treba, da so v preiskavo vključili tudi vse osebe z omejenim znanjem dolnjelužijščine/vendiščine. Značilno je, da - z izjemo Neuendorfa/Nowe Wjasi - v vseh vaseh, ki so ohranile dolnjelužiško srbščino v dobrem stanju, jezik v šolah učijo ali so učili. Dolnjelužiška srbščina je bila prvotno (okoli 17. stoletja) veliko bolj razširjena: * na južnem območju [[Berlin|Berlina]] * v regiji med Königs Wusterhausen/Parsk, Beeskow/Bezkow, Storkow in [[Fürstenwalde|Fürstenwalde/Pśibor]] * južno od mesta [[Frankfurt ob Odri|Frankfurt (Oder)/Frankobrod]] in * v okolici Calau/Kalawa, Guben/Gubin, Luckau/Łukow, Lübben/Lubin, Senftenberg/Zły Komorow, Ruhland/Rolany, Elsterwerda/Wikow in * v Sorau/Žarow (Żary) in Sommerfeld/Žemr (Lubsko), ki sta danes del Poljske, severno do Ziebingena/Zebinki (Cybinka). Po štetju prebivalstva 1. Decembra 1900 je v okrožju Cottbus/Chóśebuz ([[provinca Brandenburg]]) govorilo 55.8 % prebivalcev vendsko. {| class="wikitable" |+Razvoj vendščine po okrajih ! okrožje ! Calau/Kalawa ! Cottbus/Chóśebuz ! Guben/Gubin ! Luckau/Łukow ! Luebben/Lubin ! Sorau/Žarow ! Spremberg/Grodk |- ! 1843 | 30.8 | 71.1 | 1.1 | 0,05 | 3.6 | 5.4 | 64 |- ! 1900 | 3.5 | 56 | 1.2 | 0 | 0,2 | 0,1 | 4. |} == Oče naš v dolnjelužiški srbščini == {| class="wikitable" |- |Oče naš, ki si v nebesih, | Wośc naś, kenľ sy na njebju, |- |posvečeno bodi tvoje ime, | huswěśone buźi twojo mě. |- |pridi k nam tvoje kraljestvo, |Twojo kraljestwo pśiźi. |- |zgodi se tvoja volja | Twoja wola se stani, |- |kakor v nebesih tako na zemlji. |ako na njebju tak teľ na zemi. |- |Daj nam danes naš vsakdanji kruh | Naś wśedny klěb daj nam źěnsa. |- |in odpusti nam naše dolge, |A wodaj nam naśe winy, |- |kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, | ako my wodawamy naśym winikam. |- |in ne vpelji nas v skušnjavo, | A njewjeź nas do spytowanja, |- |temveč reši nas hudega. | ale humoż nas wot togo złego. |- |} == Zgodovina == Od 17. stoletja dalje je bil jezik izpostavljen vse večjim pritiskom saških in pruskih oblasti<ref name="Meschkank">Werner Meschkank: ''[http://www.bibelarchiv-vegelahn.de/Wendisch.html Die Wenden im Festhalten und Gebrauch ihrer Muttersprache: Zum muttersprachlichen Kirchengesang der wendischen Bevölkerung in der Niederlausitz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210729213636/http://www.bibelarchiv-vegelahn.de/Wendisch.html |date=2021-07-29 }}''. In: ''Bibelarchiv Vegelahn'', 12. Oktober 2009.</ref>. Knjige v dolnjelužiški srbščini so bile zasežene in uničene, župnikom je bilo prepovedano pridigati v vendiščini, šole pa niso smele več poučevati v tem jeziku. Ko so nacionalsocialisti leta 1937 prepovedali govoriti vendsko, je bilo dolnjelužiško srbščino v javnosti komajda slišati, čeprav so posamezniki uprli, tako pastor Bogumil Šwjela v Dissen/Dešnu z maševanjem v dolnjelužiški srbščini. <ref name="PBS2000_41ff">[[Detlef Kobjela]] und Werner Meschkank: ''[https://publishup.uni-potsdam.de/opus4-ubp/frontdoor/deliver/index/docId/4812/file/Potsdamer_BeitrAge_zur_Sorabistik_03_2000.pdf Vom Regenzauberlied bis zur wendischen Pop-Ballade: Ein Beitrag zur Musikgeschichte der Lausitz unter besonderer Darstellung der niedersorbischen Musikgeschichte]''. In: ''Podstupimske pśinoski k Sorabistice = Potsdamer Beiträge zur Sorabistik'', 2000/3 (2000), S. 41–44.</ref> 19. Maja 1941 je evangeličanski [[konzistorij]] [[Provinca Brandenburg|province Brandenburg]] prepovedal maševati v vendščini. <ref name="PBS2000">[[Detlef Kobjela]] und Werner Meschkank: ''[https://publishup.uni-potsdam.de/opus4-ubp/frontdoor/deliver/index/docId/4812/file/Potsdamer_BeitrAge_zur_Sorabistik_03_2000.pdf Vom Regenzauberlied bis zur wendischen Pop-Ballade: Ein Beitrag zur Musikgeschichte der Lausitz unter besonderer Darstellung der niedersorbischen Musikgeschichte]''. In: ''Podstupimske pśinoski k Sorabistice = Potsdamer Beiträge zur Sorabistik'', 2000/3 (2000), S. 40.</ref> Po letu 1945 je država sicer podprla jezik, tudi s poukom v šolah, vendar je vsakdanja raba še naprej upadala in ga sprva tudi protestantska cerkev ni podprla.<ref name="PBS2000"/> Šele ko sta v petdesetih letih nemška pastorja Alfred Schmidt in Reinhardt Richter podprla cerkveno petje v vendščini, je jezik znova oživel v bogoslužju, krepi ga ''Podporno združenje za rabo vendščine v cerkvi (Spěchowańske towaristwo za serbsku rěc w cerkwi z.'' ''T.)''<ref name="PBS2000_41ff"/>, ki je končno leta 2006 izdalo novo vendsko pesmarico. <ref name="Meschkank"/> == Trenutno stanje jezika == [[Slika:Bilinguale_Straßenbeschilderung_Cottbus.jpg|sličica| Dvojezično ime ulice v nemščini in dolnjelužiščini]] Po mnenju UNESCO je dolnjelužiška srbščina eden najbolj ogroženih jezikov v Evropi. <ref>[http://www.berlin.de/aktuelles/berlin/4459293-958092-brandenburg-will-niedersorbische-sprache.html Brandenburg will niedersorbische Sprache stärker fördern] Berlin.de vom 21. Juni 2016</ref> <ref>nach UNESCO Bericht ''Languages in Danger'' von 2009, vgl. [http://www.endangeredlanguages.com/lang/dsb?hl=de Lower Sorbian] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210414110400/http://www.endangeredlanguages.com/lang/dsb?hl=de |date=2021-04-14 }} Endangered Languages Projekt</ref> Danes jezik še vedno govori od 7.000 do 10.000 ljudi, večinoma starejše generacije, kar pomeni, da je dolnjelužiška srbščina v slabšem položaju kot gornjelužiška, ki jo aktivno uporabljajo tudi mladi in otroci. Poljski sorabist Tadeusz Lewaszkiewicz meni, da dolnjelužiško srbščino aktivno uporablja 200 govorcev in da je jezik v smrtni agoniji. <ref>Tadeusz Lewaszkiewicz im [[Nowy Casnik]], Januar 2016</ref> Od leta 1998, po sprejetju zakona o Evropski listini in regionalnih jezikih [[Svet Evrope|Sveta]] Evrope, je dolnjelužiška srbščina uradno priznana kot samostojen jezik, čeprav je tesno povezana z gornjelužiško srbščino. Značilnost za dolnjelužiško srbščino kot samostojen jezik je pisni [[Pisava|jezik]] v Dolnji Lužici, ki se razlikuje od gornjelužiškega pisnega jezika. Razna združenja in organizacije se zavzemajo za ohranitev in nego [[Lužiški Srbi|dolnjelužiškosrbske kulture]] in jezika. Cottbus/Chóśebuz ima tudi edino dolnjelužiškosrbsko srednjo šolo. Danes dolnjelužiška srbščina nima – v nasprotju z gornjelužiško srbščino – stabilnega jedrnega jezikovnega področja, v katerem jo govori večina prebivalcev. == Izobraževanje == [[Slika:Schulen_1954-55.PNG|sličica| dolnje lužiško-vendske šole B 1954/55]] [[Slika:Sb_sulska_syc_ne_09.10.2012.svg|sličica| Lužiški vrtci in šole<br /> (Šolsko leto 2012/2013)]] Do leta 1933 je bilo šolsko izobraževanje v dolnjelužiški srbščini-vendščini večinoma omejeno na verski pouk in kot pomoč pri pouku [[Nemščina|nemščine]]. V času [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]], zlasti po letu 1937, so dolnjelužiškosrbski-vendski jezik izrinili iz šol in drugih področij javnega življenja. Na podporo dolnjelužiški srbščini, ki jo je bila leta 1949 zakonsko zasidrala zvezna dežela Brandenburg, je del nemškega prebivalstva, vključno s priseljenci, reagiral negativno z javnimi protesti. Starši so zahtevali, da se njihovi otroci oprostijo pouka v dolnjelužiški srbščini oziroma da se pouk ukine, in grozili pri tem npr. z [[Bojkot|bojkotom volitev]]. Že leta 1946 so v Zgornji Lužici ustanovili lužiški inštitut za izobraževanje učiteljev v Radiborju/Radworju in Kleinwelka/Mały Wjelkow, ki je prenehal delati leta 1991. Prizadevanja jezikovne politike [[Nemška demokratična republika|NDR]], da bi dolnjelužiščina-vendščina pod geslom "Lužica postane dvojezična" postala še bolj pomembna, so se leta 1952 leta 1952 še dodatno okrepila. Ministrstvo za ljudsko šolstvo -kot prvi organ nemške države&nbsp;- ustanovil šole, v katerih se je poučevala dolnjelužiščina. V šolskem letu 1954/55 je bilo 22 šol tipa B (dolnjelužiška srbščina kot tuji jezik). Vendar so obstajali načrti, šole v vaseh Döbbrick/Depsk, Dissen/Dešno in Drachhausen/Hochoza spremeniti v šole A (dolnjelužiška srbščina kot učni jezik). Leta 1952 je bila tudi ustanovljena dolnjelužiška-vendska srednja šola (od 1959 EOS) Marjana Domaškojca. Dolnjelužiške-vendske šole so bile razdeljene na naslednji način: * Okrožje Calau/Kalawa : 1 šola * Okrožje Cottbus/Chóśebuz : 19 šol (+ 1 srednja šola) * Okrožje Forst/Baršć : 1 * Okrožje Guben/Gubin : 1 Z izključitvijo Freda Oelßnerja iz Politbiroja se je konec petdesetih let že napovedovala sprememba narodnostne politike. Veljalo je sedaj geslo "Lužica postaja socialistična", ki mu je jezikovna politika bila podrejena. Tako imenovani 7. DB iz leta 1964 je dolnjelužiško srbščino iz obveznega predmeta v Lužici naredil za izbirni predmet. Posledica je bil tričetrtinski padec v števila učencev, ki so se učili lužiško. Število študentov v petdesetih letih 20. stoletja do konca NDR ni bilo več doseženo. <ref>Edmund Pech: ''Die Sorbenpolitik der DDR, 1949–1970''. In: ''Schriften des Sorbischen Instituts'', Band 21. [[Domowina-Verlag]], Bautzen 1999, ISBN 978-3-7420-1807-6, S. 119.</ref> Kljub [[Depopulacija|upadanju]] rodnosti ostaja število učencev, ki trenutno obiskujejo pouk dolnjelužiške srbščine v Brandenburgu, nespremenjeno. Z novim projektom Witaj, ki so ga prvič predstavili leta 1998 [[Cottbus|Cottbusu]]/Chóśebuzu, je mogoče otrokom v vrtcu s potopitvijo v dolnjelužiškosrbski jezik približati kot "drugi&nbsp;materni jezik ". Danes se lahko uči in poučuje dolnjelužiško srbščino na približno 30 šolah. == Dolnjelužiški-vendski mediji == [[Slika:Nowy_casnik.svg|sličica| Glava časopisa Nowy Casnik]] Prvi časopis, ki je svoje članke objavljal v dolnjelužiškosrbskem-vendskem jeziku, je bil Bramborski Serbski Casnik. Prvič se je pojavil leta 1848, kasneje ga je nasledil Nowy Casnik. Nowy Casnik je bil po prepovedi ponovno ustanovljen leta 1947, vendar sprva kot tedenski dodatek k Nowa Doba. Od leta 1954 izhaja znova kot neodvisni tednik. Danes vsebuje Nowy Casnik nemške in dolnjelužiškosrbske prispevke. Ima naklado okoli 1100 izvodov. Dolnjelužijsko-vendska otroška revija Płomje izhaja mesečno za otroke v nakladi približno 850 izvodov. Mesečna televizijska oddaja Łužyca teče na televiziji od leta 1992, izmenično jo vodita Anja Pohonč in Christian Matthée. Vsake tri mesece ima oddaja eno samo temo. RBB snema in oddaja po radiu večurne oddaje v dolnjelužiški srbščini (Bramborske serbske radijo). Dolnjelužijsko-vendski mladinski program Bubak pripravljajo dolnjelužiški mladi, predvaja pa ga RBB. Tudi Sorbska kulturna revija Rozhlad, ki mesečno izhaja v Bautzenu/Budyšinu, se razume kot kulturna revija tako za zgornjo kot tudi za spodnjo Lužico. Rozhlad redno objavlja članke v dolnjelužiški srbščini, pa tudi članke z dolnjelužiškosrbskimi vsebinami, napisane v gornjelužiški srbščini. Znanstvena revija Lětopis in strokovna revija Serbska šula delno vsebujeta članke v dolnjelužiški srbščini. Domowina Verlag v Bautzenu/Budyšinu izdaja knjige tudi v dolnjelužiški srbščini. == Prihodnost == Dolnjelužiškosrbski jezik ima največ ''možnosti za preživetje'' na severnem območju okoli [[Cottbus|Cottbusa]] (Chóśebuz) in na zahodu svojega jezikovnega območja. Na jugu se danes skoraj ne govori več vendsko, čeprav so na primer v Bahnsdorfu/Bobošojce (južna spodnja Lužica) v tridesetih letih dvajsetega stoletja so skoraj vsi prebivalci govorili lužiško. Umiranje lužiških vasi zaradi premogovnikov je storilo pri tem svoje. [https://www.archiv-verschwundene-orte.de/de/startseite/70224 ('''arhiv izginulih vasi)''']. == Literatura == * Helmut Faßke : ''Der Niedersorben Wendisch'' Domowina-Verlag, Bautzen 2003, ISBN 3-7420-1886-8. * Jodlbauer, Spieß, Steenwijk: ''Trenutno stanje dolnjelužiške srbščine'' Domowina-Verlag, Bautzen 2001, ISBN 3-7420-1844-2. * Jürgen Buchmann : ''Encheiridion Vandalicum.'' ''Knjiga o Vendih.'' Reinecke &amp;amp; Voß, Leipzig 2012, ISBN 978-3-942901-02-4 == Sklici == {{sklici|1}} == Spletne povezave == * [http://www.dolnoserbski.de/?rec=de Dolnoserbski.de] - Slovarji, portal z imeni krajev, korpus in drugi viri za dolnjesrbščino * [https://sprachkurs.sorbischlernen.de/ Spletni jezikovni tečaj dolnjelužiške srbščine (A1, A2, B1)] * [http://www.sorbische-wendische-sprachschule.de/ Šola za dolnjelsrbski jezik in kulturo] * [http://www.ethnologue.org/show_language.asp?code=dsb Dolnjelsrbščina] v Etnologu * [http://wals.info/languoid/lect/wals_code_srl dolnjelužiška srbščina] v svetovnem atlasu jezikovnih struktur * ''[http://wold.clld.org/language/10 Dolnjelužiška srbščina]'' v podatkovni bazi World Loanword * [http://genie.coli.uni-saarland.de/ Corpus GENIE - Govorjena dolnjelužijska/vendska] univerza v Saarlandu {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodnoslovanski jeziki]] [[Kategorija:Lužiški Srbi]] [[Kategorija:Slovanski jeziki]] 4pb5neqgflzyjhd640nkcp22trusacz 0 496796 6744597 5559497 2026-08-30T12:38:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Lužica]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744597 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Lužiškosrbski muzej | native_name = Serbski mozej | native_name_lang = | logo = | logo_upright = | logo_alt = | logo_caption = | map_type = | map_relief = | map_size = | map_caption = | former_name = | established = 1904, od 1976 na sedanji lokaciji | dissolved = | location = Salzhaus na Ortenburgu - Bautzen/Budyšin | type = | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | executive_director = | leader_type = | leader = | director = | president = | ceo = | chairperson = | curator = | architect = | historian = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = http://sorbisches-museum.de | embedded = }} '''Lužiški muzej''', {{Jezik-hsb|{{Audio|Serbski_muzej.ogg|'''Serbski muzej'''}}}}, se nahaja v Solni hiši/Salzhaus na Ortenburgu v [[Budyšin|Bautzenu/Budišinu]]. S približno 23.000 inventariziranimi predmeti je najpomembnejši muzejski objekt za kulturo in zgodovino [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbov]]. == Zgodovina == Kot odgovor težnjam po nacionalizaciji ob začetku 19. stoletja v Evropi je v Lužici prišlo do nastanka narodnega gibanja Lužiških Srbov. Znanstveno-kulturno društvo Maćica Serbska, ustanovljeno v Bautzenu/Budyšinu, se je poleg izdajanja knjig ukvarjalo z etnološkimi in zgodovinskimi raziskavami. Že leta 1856 so v program zapisali cilj, nekega dne imeti svoj lužiškosrbski muzej. Za razstavo saške ročne in uporabne umetnosti v [[Dresden|Dresdnu]] leta 1896 so Lužiški Srbi s svojimi eksponati v tako imenovani "vendski vasi" predstavili prvo zamisel muzeja. Ko so leta 1904 na Lauengrabnu v Bautzenu/Budyšinu slovesno odprli vendsko hišo (kasneje preimenovano v Hišo Lužiških Srbov), so hkrati v 3. nadstropju že pripravili je predstavili nekakšen muzej Vendski (Srbski) muzej. Ko so nacionalsocialisti leta 1937 Vendsko hišo zaprli, je to pomenilo tudi konec lužiške razstave. Leta 1942 je bila zbirka vključena v Mestni muzej Bautzen/Budyšin. Leta 1957 so v Hoyerswerdi/Woyerecy ustanovili muzej za lužiško zgodovino in folkloro. Ob postopnem vračanju eksponatov iz nekdanjega vendskega muzeja so lužiški muzej preselili nazaj v Bautzen/Budyšin. Leta 1976 je Salzhaus (solna hiša) na Ortenburgu postala novi dom za muzej, ker je stara Vendska hiša bila žrtev hudih bojev okoli Bautzena/Budyšina leta 1945. Do leta 1988 je lužiški muzej pripadal Združenju muzejev v Bautzenu/Budyšinu. Po prenovi razstave so muzej junija 1989 ponovno odprli kot samostojen muzej. == Muzejska stavba Salzhaus == [[Slika:Bautzen_-_Ortenburg_-_Sorbisches_Museum_01_ies.jpg|sličica| V nekdanji Solni hiši na Ortenburgu je danes Muzej Lužiških Srbov]] Današnja muzejska stavba je bila postavljena leta 1782 kot skladišče za sol in leta 1869 dobila današnjo obliko. Od 1835 dalje je kraljevo saško prizivno sodišče kot vrhovna sodna oblast Zgornje Lužice in kraljevski okrožni urad imelo svoj sedež v poslopju. Ker je prvo Hišo Lužiških Srbov uničila vojna leta 1945, so poslopje leta 1976 izbrali kot vreden strukturni okvir za lužiški muzej. Poslopje dotlej dejansko ni imelo nič skupnega z Lužiškimi Srbi. V času nacionalsocializma je bilo celo sedež [[Gestapo|Gestapa]] in v NDR sprva služilo kot stanovanjska zgradba. Leta 2003 so stavbo obsežno obnovili. == Razstava == Razstava nudi pregled zgodovine Lužiških Srbov in njihove raznolike ljudske kulture. Poudarek je na jeziku v [[Gornjesrbščina|zgornji]] in [[Dolnjesrbščina|spodnji Lužici]] in njih literaturi ter na lužiški upodabljajoči umetnosti. V dvorani muzeja redno potekajo kulturne prireditve. == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://sorbisches-museum.de Lužiški muzej v internetu] * [https://www.youtube.com/watch?v=Yc4d1cnqkVk Youtube video: 3D lužiški muzej] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni muzeji]] [[Kategorija:Lužiški Srbi]] bls9klg1ja64tv78ebsa9f5s1jxjec0 0 502603 6745004 6310489 2026-08-31T11:34:42Z Mnogoterost 140263 črkovanje 6745004 wikitext text/x-wiki {{short description|Funkcija celega števila n, ki je enaka ln p, če je n enak p^k, drugače pa enaka 0}} '''Von Mangoldtova funkcija''' je v [[matematika|matematiki]] [[aritmetična funkcija]], imenovana po nemškem matematiku [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt|Hansu von Mangoldtu]]. Von Mangoldt je funkcijo uvedel leta [[1894 v znanosti|1894]]. Funkcija je zgled pomembne aritmetične funkcije, ki ni ne [[aditivna funkcija|aditivna]] in ne [[multiplikativna funkcija|multiplikativna]]. == Definicija == Von Mangoldtova funkcija, označena kot <math>\Lambda(n)\!\, </math>, je definirana kot: : <math> \Lambda(n) = \begin{cases} \ln p & \text{če je }n = p^{k} \text{ za poljubno praštevilo } p \text{ in celo število } k \ge 1, \\ 0 & \text{drugače.} \end{cases} \!\, </math> Tu je <math> \ln p \!\, </math> [[naravni logaritem]] [[praštevilo|praštevila]] <math> p \!\, </math>. Vrednosti funkcije <math>\Lambda(n)\!\, </math> za prvih devet pozitivnih celih števil (to je naravnih števil) so {{OEIS|id=A014963}}: : <math> 0 , \ln 2 , \ln 3 , \ln 2 , \ln 5 , 0 , \ln 7 , \ln 2 , \ln 3 \!\, . </math> '''Seštevalna von Mangoldtova funkcija''' <math> \psi(x) \!\, </math>, znana tudi kot druga [[funkcija Čebišova]], je definirana kot: : <math> \psi(x) = \sum_{n\le x} \Lambda(n) \!\, . </math> Uvedba von Mangoldotove funkcije je omogočila strogi [[matematični dokaz|dokaz]] za eksplicitno formulo za <math> \psi(x) \!\, </math> vključno z vsoto čez netrivialne ničle [[Riemannova funkcija zeta|Riemannove funkcije &zeta;]]. To je bil pomemben del prvega dokaza [[praštevilski izrek|praštevilskega izreka]]. == Značilnosti == Za von Mangoldtovo funkcijo velja enakost:<ref name=Apo32 /><ref name=Ten30 /> : <math> \ln n = \sum_{d \mid n} \Lambda(d) \!\, . </math> Vsota poteka čez vsa cela števila <math> d \!\, </math>, ki delijo <math> n \!\, </math>. To dokaže [[osnovni izrek aritmetike]], saj so členi, ki niso potence praštevil, enaki 0. Naj je na primer <math> n = 12 = 2^{2} \sdot 3 \!\, </math>. Potem sledi: : <math> \begin{align} \sum_{d \mid 12} \Lambda(d) &= \Lambda(1) + \Lambda(2) + \Lambda(3) + \Lambda(4) + \Lambda(6) + \Lambda(12) \\ &= \Lambda(1) + \Lambda(2) + \Lambda(3) + \Lambda \left (2^{2} \right ) + \Lambda(2 \sdot 3) + \Lambda \left (2^{2} \sdot 3 \right) \\ &= 0 + \ln 2 + \ln 3 + \ln 2 + 0 + 0 \\ &= \ln (2 \sdot 3 \sdot 2) \\ &= \ln (12) \!\, . \end{align}</math> Po [[Möbiusova inverzna formula|Möbiusovem obratu]] velja:<ref name=Ten30 /><ref name=Apo33 /><ref name="schr_1997" /> : <math> \Lambda (n) = - \sum_{d \mid n} \mu(d) \ln (d) \!\, . </math> == Dirichletove vrste == Von Mangoldtova funkcija je pomembna v teoriji [[Dirichletova vrsta|Dirichletovih vrst]] in še posebej [[Riemannova funkcija zeta|Riemannove funkcije &zeta;]]. Velja na primer: : <math> \ln \zeta(s)=\sum_{n=2}^{\infty} \frac{\Lambda(n)}{\ln (n)}\,\frac{1}{n^{s}}, \qquad \Re(s) > 1 \!\, . </math> [[Logaritemski odvod]] je potem:<ref name=HW /> : <math> \frac {\zeta^{\prime}(s)}{\zeta(s)} = -\sum_{n=1}^{\infty} \frac{\Lambda(n)}{n^{s}} \!\, . </math> To so posebni primeri splošnejše povezave na Dirichletove vrste. Če velja: : <math> F(s) =\sum_{n=1}^{\infty} \frac{f(n)}{n^{s}} \!\, </math> za [[popolnoma multiplikativna funkcija|popolnoma multiplikativno funkcijo]] <math> f(n) \!\, </math> in vrsta konvergira za <math>\Re(s) > \sigma_{0} \!\, </math>, razmerje: : <math> \frac {F^{\prime}(s)}{F(s)} = - \sum_{n=1}^{\infty} \frac{f(n)\Lambda(n)}{n^{s}} \!\, </math> konvergira za <math> \Re(s) > \sigma_{0} \!\, </math>. == Funkcija Čebišova == Druga [[funkcija Čebišova]] <math> \psi (x) \!\, </math> je seštevalna funkcija von Mangoldtove funkcije:<ref name=Apo246 /> : <math> \psi(x) = \sum_{p^{k}\le x}\ln p = \sum_{n \leq x} \Lambda(n) \!\, . </math> [[Mellinova transformacija]] funkcije Čebišova se lahko izpelje s pomočjo [[Perronova formula|Perronove formule]]: : <math> \frac{\zeta^{\prime}(s)}{\zeta(s)} = - s\int_{1}^{\infty} \frac{\psi(x)}{x^{s+1}} \, \mathrm{d} x \!\, , </math> ki velja za <math> \Re(s) > 1 \!\, </math>. == Eksponentna vrsta == [[slika:Mangoldt-series.svg|thumb|right|400px]] [[Godfrey Harold Hardy|Hardy]] in [[John Edensor Littlewood|Littlewood]] sta raziskovala vrsto:<ref name="hard_1916" /> : <math> F(y)=\sum_{n=2}^{\infty} \left(\Lambda(n)-1\right) e^{-ny} \!\, </math> v limiti <math> y \to 0^{+} \!\, </math>. Če sta privzela veljavnost [[Riemannova domneva|Riemannove domneve]], sta pokazala, da velja: : <math> F(y)=O\left(\frac{1}{\sqrt{y}}\right)\quad \text{ in } \quad F(y)=\Omega_{\pm}\left(\frac{1}{\sqrt{y}}\right) \!\, . </math> Še posebej ta funkcija oscilira z divergirajočimi [[oscilacija (matematika)|oscilacijami]] – obstaja takšna vrednost <math> K > 0 \!\, </math>, da obe neenakosti: : <math> F(y)< -\frac{K}{\sqrt{y}}, \quad \text{ in } \quad F(z)> \frac{K}{\sqrt{z}} \!\, </math> veljata nekončno mnogokrat v poljubni okolici 0. Graf na desni prikazuje, da to obnašanje sprava ni numerično očitno: oscilacije niso jasno vidne dokler se ne najde vsota vrste s 100 milijoni členi, ter je le takoj vidna, ko je <math> y < 10^{-5} \!\, </math>. == Rieszeva sredina == [[Rieszeva sredina]] von Mangoldtove funkcije je dana z: : <math> \begin{align} \sum_{n\le \lambda} \left(1-\frac{n}{\lambda}\right)^{\delta} \Lambda(n) &= -\frac{1}{2\pi i} \int_{c-i\infty}^{c+i\infty} \frac{\Gamma(1+\delta)\Gamma(s)}{\Gamma(1+\delta+s)} \frac{\zeta^{\prime}(s)}{\zeta(s)} \lambda^{s} \, \mathrm{d} s \\ &= \frac{\lambda}{1+\delta} + \sum_\rho \frac{\Gamma(1+\delta)\Gamma(\rho)}{\Gamma(1+\delta+\rho)} + \sum_n c_n \lambda^{-n} \!\, . \end{align}</math> Tu sta <math> \lambda \!\, </math> in <math> \delta \!\, </math> števili, ki označujeta Rieszevo sredino. Treba je vzeti <math> c > 1 \!\, </math>. Vsota čez <math> \rho \!\, </math> je vsota čez netrivialne ničle Riemannove funkcije &zeta;, : <math> \sum_n c_n \lambda^{-n} \!\, </math> pa se lahko pokaže, da je konvergentna vrsta za <math> \lambda > 1 \!\, </math>. == Aproksimacija z ničlami Riemannove funkcije &zeta; == [[slika:Real part of n raised to first zeta zero.svg|thumb|right|Val prvih netrivialnih ničel Riemannove funkcije &zeta; v vsoti, ki aproksimira von Mangoldtovo funkcijo]] Obstaja eksplicitna formula za seštevalno von Mangoldtovo funkcijo <math> \psi(x) \!\, </math>:<ref name="conr_2003" /> : <math> \psi(x) = x-\sum_{\zeta(\rho)=0}\frac{x^{\rho}}\rho - \ln(2\pi) \!\, . </math> Če se ločijo trivialne ničle Riemannove funkcije &zeta;, ki so negativna soda cela števila, velja: : <math> \psi(x)=x-\sum_{\zeta(\rho)=0,\ \Re(\rho)>0}\frac{x^{\rho}}\rho - \ln(2\pi)-\frac12\ln(1-x^{-2}) \!\, . </math> Z odvajanjem obeh strani in neupoštevanjem problema konvergence, se dobi »enakost« porazdelitev: : <math> \sum_{q=p^{r}}\Lambda(q)\delta(x-q)= 1-\sum_{\zeta(\rho)=0,\ \Re(\rho)>0}\frac{x^{\rho}}x+\frac{1}{x-x^{3}} \!\, . </math> [[slika:Von Mangoldt function Fourier transform zeta zero duality.PNG|thumb|right|(levo) Von Mangoldtova funkcija, aproksimirana z valom ničel Riemannove funkcije &zeta;. (desno) [[Fourierova transformacija]] von Mangoldtove funkcije da spekter z imaginarnimi deli ničel Riemannove funkcije &zeta; kot vrhovi na osi <math> x \!\, </math>.]] Tako se lahko pričakuje, da imajo vsote čez netrivialne ničle Riemannove funkcije &zeta;: : <math> -\sum_{\zeta(\rho)=0,\ \Re(\rho)>0}\frac{x^{\rho}}{x} \!\, </math> vrhove pri praštevilih. Dejansko je tako, kar se lahko vidi na grafu, in se lahko tudi preveri z izračunom. [[Fourierova transformacija]] von Mangoldtove funkcije da spekter z vrhovi na osi <math> x \!\, </math>, ki predstavljajo imaginarne dele netrivialnih ničel Riemannove funkcije &zeta;. To se včasih imenuje dualnost. == Glej tudi == * [[število praštevil]] == Sklici == {{sklici|3|refs= <ref name=Apo32>{{sktxt|Apostol|1976|pp= 32}}.</ref> <ref name=Ten30>{{sktxt|Tenenbaum|1995|pp= 30}}.</ref> <ref name=Apo33>{{sktxt|Apostol|1976|pp= 33}}.</ref> <ref name="schr_1997">{{sktxt|Schroeder|1997}}.</ref> <ref name=HW>{{sktxt|Hardy|Wright|2008|loc= §17.7, Izrek 294}}.</ref> <ref name=Apo246>{{sktxt|Apostol|1976|pp= 246}}.</ref> <ref name="hard_1916">{{sktxt|Hardy|Littlewood|1916}}.</ref> <ref name="conr_2003">{{sktxt|Conrey|2003|pp=346}}.</ref> }} == Viri == {{refbegin|3}} * {{citat|last1= Apostol|first1= Tom Mike|authorlink1= Tom Mike Apostol|date= 1976|title= Introduction to analytic number theory|series= Undergraduate Texts in Mathematics|location= New York-Heidelberg|publisher= Springer-Verlag|isbn= 978-0-387-90163-3|mr= 0434929|zbl= 0335.10001}} * {{citat|last1= Conrey|first1= John Brian|authorlink= Brian Conrey|date= marec 2003|title= The Riemann hypothesis|url= http://www.ams.org/notices/200303/fea-conrey-web.pdf|journal= Notices Am. Math. Soc.|volume= 50|pages= 341–353|zbl= 1160.11341|number= 3}} * {{citat|last1= Hardy|first1= Godfrey Harold|authorlink1= Godfrey Harold Hardy|last2= Littlewood|first2= John Edensor|authorlink2= John Edensor Littlewood|url= http://www.ift.uni.wroc.pl/%7Emwolf/Hardy_Littlewood%20zeta.pdf|title= Contributions to the Theory of the Riemann Zeta-Function and the Theory of the Distribution of Primes|journal= [[Acta Mathematica]]|volume= 41|date= 1916|pages= 119–196|doi= 10.1007/BF02422942|access-date= 2014-07-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20120207110455/http://www.ift.uni.wroc.pl/%7Emwolf/Hardy_Littlewood%20zeta.pdf|archive-date= 2012-02-07 |url-status= dead |doi-access= free}} * {{citat|last1= Hardy|first1= Godfrey Harold|authorlink1= |last2= Wright|first2= Edward Maitland|authorlink2= Edward Maitland Wright|editor1-last= Heath-Brown|editor1-first= D. R.|editor1-link= Roger Heath-Brown|editor2-last= Silverman|editor2-first= Joseph Hillel|editor2-link= Joseph Hillel Silverman|title= An Introduction to the Theory of Numbers|edition= 6.|publisher= Oxford University Press|location= Oxford|date= 2008|orig-year= 1938|isbn= 978-0-19-921985-8|mr= 2445243|zbl= 1159.11001}} * {{citat|last1= Schroeder|first= Manfred R.|title= Number theory in science and communication. With applications in cryptography, physics, digital information, computing, and self-similarity|edition= 3.|zbl= 0997.11501|series= Springer Series in Information Sciences|volume= 7|location= Berlin|publisher= [[Springer-Verlag]]|date= 1997|isbn= 3-540-62006-0}} * {{citat|last1= Tenenbaum|first1= Gérald|authorlink1= Gérald Tenenbaum|translator= C.B. Thomas|date= 1995|title= Introduction to analytic and probabilistic number theory|series= Cambridge Studies in Advanced Mathematics|volume= 46|publisher= [[Cambridge University Press]]|location= Cambridge|isbn= 0-521-41261-7|zbl= 0831.11001}} {{refend}} == Zunanje povezave == * Allan Gut, ''[https://web.archive.org/web/20060619152909/http://www.math.uu.se/research/pub/Gut10.pdf Some remarks on the Riemann zeta distribution]'' (2005) * {{springer|id=m/m062200|author=S. A. Stepanov|title=Mangoldt function}} * Chris King, ''[http://the-messiahs-blog.blogspot.fi/2010/03/primes-out-of-thin-air.html Primes out of thin air]'' (2010) * Heike, ''[https://stackoverflow.com/questions/8934125/how-plot-the-riemann-zeta-zero-spectrum-with-the-fourier-transform-in-mathematic How plot Riemann zeta zero spectrum in Mathematica?]'' (2012) * {{MathWorld|urlname=MangoldtFunction|title=Mangoldt Function}} [[Kategorija:Aritmetične funkcije]] [[Kategorija:1894 v znanosti]] flh68nxx3ekxtv4ejzzcebnd9vf9u2c 0 506414 6744813 6730929 2026-08-30T19:49:10Z Maks slo22 264151 Slovnični popravek 6744813 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]] | president = [[Zoran Stevanović]] | foundation = 26. december 2020 | headquarters = Koroška cesta 2<br>4000 [[Kranj]] | slogan = ''Moč ljudem!'' | youth_wing = Resni.Carji | ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem|Desni populizem]]<br> [[proticepilstvo]]<ref name=":20"></ref><ref name=":22"></ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Anti-vax party registers for EU election |url=https://english.sta.si/3297345/anti-vax-party-registers-for-eu-election|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><br>[[antiglobalizem]]<br>[[rusofilija]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Slovenia's Parliment Speaker Choice Signals Trouble for Premier |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-10/slovenia-s-parliament-speaker-choice-signals-trouble-for-premier?embedded-checkout=true|website=Bloomberg.com|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na evropske volitve z anticepilci in podporniki Putina |url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> | position = [[politična desnica|Desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} vijolična<br> {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" /> | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Andrej Žerovc]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Martel Antoni Santinni]] | general_secretary = [[Matjaž Gorjup]] | membership = }} '''Državljansko gibanje Resni.ca''' (tudi Resnica) je slovenska [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]]. Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela. Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot. == Zgodovina == === Lista Zoran Za Kranj === Vodja stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]] se je pred njeno ustanovitvijo politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje leta 2018 s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" /> === Ustanovitev in začetki delovanja === Stranko Državljansko gibanje Resni.ca je Stevanović s somišljeniki ustanovil 26. decembra 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> Sedež stranke je na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" /> ==== Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke ==== Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref> Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca oktobra 2021 so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" /> V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je na upravni enoti Kranj podpisal dokument, s katerim je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref> === Protesti proti covidnim ukrepom (2021) === {{Podrobno|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}} 29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal množični protest proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki ga je med drugim soorganizirala stranka Resni.ca. Protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, saj so nekateri udeleženci napadali policiste, metali granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z uporabo vodnega topa, solzivca in prisilnih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> Stevanovič je 3. oktobra 2021 na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> 4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" /> 7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref> Protesti so bili organizirani tudi novembra in decembra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Začelo se je sredi epidemije in z napovedjo njenega konca ... Kako se je nadaljevalo?|url=https://www.rtvslo.si/lupimo-leto/zacelo-se-je-sredi-epidemije-in-z-napovedjo-njenega-konca-kako-se-je-nadaljevalo/605276|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod nasprotnikov proticovidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-nasprotnikov-proticovidnih-ukrepov/601558|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protesti proti covidnim ukrepom in oblastem, policija je pridržala več protestnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protesti-proti-covidnim-ukrepom-in-oblastem-policija-je-pridrzala-vec-protestnikov/603767|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Kandidatura na državnozborskih (2022) in evropskih volitvah (2024) === Resni.ca se je leta 2022 podala na svoje prve državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve se podaja stranka Resni.ca, ki je za ukinitev vseh covidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volitve-se-podaja-stranka-resni-ca-ki-je-za-ukinitev-vseh-covidnih-ukrepov/612324|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]] so stranki kazale približno 2,5-odstotno podporo,<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Volitve 2022 za več medijev: Zmagalo bi Gibanje Svoboda, SDS drugi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-volitve-2022-za-vec-medijev-zmagalo-bi-gibanje-svoboda-sds-drugi/613851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa Parsifal: Na volitvah bi pred Gibanjem Svoboda zmagal SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-parsifal-na-volitvah-bi-pred-gibanjem-svoboda-zmagal-sds/614642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS za las pred Gibanjem Svoboda, najpopularnejši znova Pahor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-za-las-pred-gibanjem-svoboda-najpopularnejsi-znova-pahor/614739|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> nekatere izmed njih pa so nakazovale tudi na možnost prestopa parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca tam, kjer bi si želele biti SAB, LMŠ in Naša dežela|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/resni-ca-tam-kjer-bi-si-zeleli-biti-sab-lms-in-nasa-dezela-577301|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To se je zgodilo Bratuškovi in Šarcu|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/to-se-je-zgodilo-bratuskovi-in-sarcu-577121|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila stranka z 2,86 % glasov v parlament ni vstopila.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Stevanović je izrazil zadovoljstvo z izidom in napovedal »bistveno boljši rezultat« na prihodnjih volitvah.<ref name=":15" /> Tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] stranki preboj ni uspel. V kampanji so kandidati stranke kot prioritete izpostavljali suverenizem, nevtralnost v tujih konfliktih, digitalno suverenost in ohranjanje tradicionalnih vrednot.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Stranka je prejela 3,97 % glasov, Stevanović sam kot nosilec liste je dobil nekaj več kot 14.600 glasov oziroma 54 % vseh glasov liste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2024-06-27|accessdate=2026-05-20|website=dvk-rs.si}}</ref> 24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> Januarja 2026 je bil ustanovljen podmladek stranke z imenom Resni.Carji, katerega prvi predsednik je postal Samo Juršič.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Vstop v parlament, podpora Janševi vladi (2026) === V kampanji pred volitvami 2026 je Resni.ca kot glavne programske točke izpostavljala nizke davke, suverenizem in boj proti korupciji,<ref>{{Navedi splet |last=Z|first=M.|title=O podražitvah, regionalnem razvoju in omejitvah digitalnih omrežij z neparlamentarnimi strankami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/o-podrazitvah-regionalnem-razvoju-in-omejitvah-digitalnih-omrezij-z-neparlamentarnimi-strankami/776550|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> predsednik Zoran Stevanović pa večkrat spomnil na overjeno izjavo, da ne bodo politično sodelovali z SDS in [[Janez Janša|Janezom Janšo]]<ref>{{Navedi splet |title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Novi akterji na političnem parketu pod drobnogledom: kdo govori resnico? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/novi-akterji-na-politicnem-parketu-pod-drobnogledom-kdo-govori-resnico.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> kot tudi da ne bodo vstopili v vlado Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|language=sl|access-date=2026-07-26}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B|first=G. C. , Al Ma , T. K.|title=Prvo televizijsko soočenje predstavnikov neparlamentarnih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/prvo-televizijsko-soocenje-predstavnikov-neparlamentarnih-strank/775078|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca se je stranka s 64.799 glasovi volivcev in 5,5 odstotka vseh glasov uvrstila v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-26|website=dvk-rs.si}}</ref> Osvojila je pet poslanskih mandatov, poleg Stevanovića so poslanci postali še [[Katja Kokot]], [[Nedeljko Todorović]], [[Boris Mijič]] in [[Aleksander Štorek]].<ref>{{Navedi splet |last=C|first=Aleksandra K. Kovač, G.|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> V odzivu na volilni rezultat je Stevanović ponovil stališče, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila Robert Golob ali Janez Janša, poudaril potrebo po zbližanju programskih izhodišč ter izrazil zanimanje za prevzem zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V tednu po volitvah se je Resni.ca udeležila povolilnih sestankov pri [[Robert Golob|Robertu Golobu]], ki je kot relativni zmagovalec volitev vse parlamentarne stranke z izjemo SDS povabil k oblikovanju t. i. vlade narodne enotnosti.<ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Stevanović je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] [[Anže Logar|Anžetom Logarjem]].<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Po Golobovih neformalnih sestankih je ponovil, da »niso tam zato, da bi njemu ali Janši pomagali priti na oblast« in napovedal oblikovanje »stebra normalnosti.«<ref>{{Navedi splet |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|language=sl|last=Z|first=M.|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si}}</ref> V slednjega se je poleg Resni.ce in Demokratov vključilo še zavezništvo [[NSi, SLS, FOKUS]], navezo so poimenovali [[Tretji blok]], namen pa je iskanje skupnih rešitev pri stičnih točkah programov strank.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|accessdate=2026-07-26|language=sl|website=rtvslo.si|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Stranke tretjega bloka so denimo spisale in vložile [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==== Izvolitev predsednika državnega zbora ==== 8. aprila je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] poročal, da naj bi se SDS in stranke Tretjega bloka že uskladile o kandidaturi Zorana Stevanovića za predsednika DZ, a je ta navedbe medija zavrnil.<ref>{{Navedi splet |title=Bo Stevanović predsednik državnega zbora? |url=https://www.mladina.si/247913/bo-stevanovic-predsednik-drzavnega-zbora/ |access-date=2026-07-28 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Dan pred ustanovno sejo [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] je Stevanović sicer za predsednika DZ izrazil pripravljenost podpreti skupnega kandidata Tretjega bloka, denimo [[Janez Cigler Kralj|Janeza Ciglerja Kralja]], a ob tem dopustil možnost, da ponudijo svojega kandidata; zamisel naj bi mu dali mediji, kot možno kandidatko pa je navedel tudi Katjo Kokot.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Demokrati se funkciji predsednika DZ-ja odpovedujejo, Stevanoviću zamisel dali mediji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/demokrati-se-funkciji-predsednika-dz-ja-odpovedujejo-stevanovicu-zamisel-dali-mediji/778885 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=J |first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P. |title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila so poslanci Resni.ce skupaj s po tremi poslanci SDS in NSi, SLS, FOKUS za predsednika DZ vendarle predlagali Stevanovića, ki je na tajnem glasovanju prejel 48 glasov in bil izvoljen na položaj.<ref name=":16">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V odzivu po ustanovni seji je napovedal podporo tisti vladi, ki bi se čim bolj približala 46 glasovom podpore ter njihovim programskim izhodiščem, saj da ne bi želeli povzročati politične krize v državi.<ref name=":16" /><ref name=":17">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović: Podprli bomo mandatarja, ki bo z Resni.co uskladil stališča |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-podprli-bomo-mandatarja-ki-bo-z-resni-co-uskladil-stalisca/779193 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
 ==== Podpora četrti vladi Janeza Janše ==== 13.
aprila 2026 je Stevanović v intervjuju dejal, da je overjena izjava o nesodelovanju z SDS »izgubila pomen v trenutku, ko so bili izvoljeni v parlament, ker so jih ljudje postavili za sodelavce Janši že prvi dan«.<ref name=":17" />
 20. aprila je vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]] Katja Kokot po posvetu pri predsednici republike Nataši Pirc Musar pojasnila, da so se pogajali z obema stranema in se s programskimi izhodišči najbolj približali stranki SDS.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po neuspešnih pogajanjih Roberta Goloba, ki je istega dne napovedal selitev v opozicijo, je vlado začel sestavljati Janez Janša; Stevanović je 24. aprila napovedal tudi podporo [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakonu SDS o reorganizaciji vlade]].<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po odločitvi predsednice republike, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne predlaga, je 5. maja začel teči drugi krog izbire kandidata. Janša je koalicijsko pogodbo uskladil s strankami NSi, SLS, FOKUS in Demokrati, njena izhodišča je prejela tudi Resni.ca in jih opisala kot skladna s programom, a se odločila za delovanje v obliki konstruktivne opozicije.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je ob tem še naznanil, da ne vidi potrebe po tem, da bi stranka k Janševi kandidaturi prispevala svoje podpise.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Resni.ce ne bo ne v Knovsu ne v komisiji za nadzor javnih financ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-ne-bo-ne-v-knovsu-ne-v-komisiji-za-nadzor-javnih-financ/56 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 16.
maja je svet Resni.ce sprejel odločitev, da poslanci prispevajo podpise pod kandidaturo Janeza Janše ter ga na tajnem glasovanju tudi podprejo.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Resnica Zorana Stevanovića odločila: podpisali bodo mandatarsko kandidaturo Janeza Janše in ga podprli |url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-zorana-stevanovica-odlocila-pod-mandatrsko-kandidaturo-janeza-janse-tudi-podpisi-njihovih-poslancev/ |access-date=2026-07-28 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Odločitev naj bi bila sprejeta soglasno, Stevanović pa je po seji dejal, da stranka s tem ostaja zvesta svojim predvolilnim zavezam.<ref name=":18" /> 48 poslancev je Janševo kandidaturo vložilo 19. maja, tri dni kasneje pa ga skupaj s poslancema manjšin in poslancem opozicije izvolilo za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=T. L. Š , M. |title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Poslanci Resni.ce so podprli tudi imenovanje celotne [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] na glasovanju dne 4. junija.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Partnerstvu za razvoj, ki ga je vlada ponudila vsem strankam opozicije, se v Resni.ci niso pridružili.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Resni.ca se ne bo pridružila partnerstvu. Stevanović glede Mijiča prst uperja v Svetovalnico. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-se-ne-bo-pridruzila-partnerstvu-stevanovic-glede-mijica-prst-uperja-v-svetovalnico/786685 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 19. maja je Katja Kokot razkrila, da naj bi bili trije poslanci stranke tarča poskusa podkupovanja, na kar je že nekaj dni prej v pogovorni oddaji opozoril tudi Stevanović.<ref>{{Navedi splet |title=Iz 24UR ZVEČER: Soočenje Stevanovića in Sajovica {{!}} SLOVENIJA ODLOČA 2026 {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/video/iz-24ur-zvecer-soocenje-stevanovica-in-sajovica_63582122.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Kokot: Poslancem Resni.ce ponujali visoke, sedemmestne podkupnine za prestop v drugo stranko |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kokot-poslancem-resni-ce-ponujali-visoke-sedemmestne-podkupnine-za-prestop-v-drugo-stranko/782672 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ponudbe naj bi prihajale z levega političnega pola, podpisane izjave pa so Nedeljko Todorović, Boris Mijič in Aleksander Štorek predali okrožnemu državnemu tožilstvu.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Domnevne poskuse podkupovanja poslancev Resni.ce bo preiskoval NPU |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/domnevne-poskuse-podkupovanja-poslancev-resni-ce-bo-preiskoval-npu/782765 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanec Štorek je poskusa nezakonitega vplivanja obtožil poslanko Svobode [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], pa tudi celjskega kajakaša [[Dušan Konda|Dušana Kondo]], ki je očitke o denarnih ponudbah zavrnil, deset dni po razkritjih obtožb pa storil samomor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Kje se je dogajalo domnevno podkupovanje poslancev Resni.ce, kdaj in kdo naj bi bil vpleten? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kje-se-je-dogajalo-domnevno-podkupovanje-poslancev-resni-ce-kdaj-in-kdo-naj-bi-bil-vpleten/782929 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Z |first=S. J. , M. |title=Umrl je Dušan Konda, predsednik Kajak kanu kluba Nivo in "oče" celjske Špice |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-dusan-konda-predsednik-kajak-kanu-kluba-nivo-in-oce-celjske-spice/783859 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Preiskava še ni končana. Po odhodu dotedanjega predsednika Sama Juršiča, ki je konec junija stranko zaradi nesoglasij zapustil, je podmladek Resni.Carji 3. avgusta 2026 dobil novo vodstvo.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Resni.co zapušča vodja podmladka Juršič, v stranki trdijo, da so ga odslovili oni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-co-zapusca-vodja-podmladka-jursic-v-stranki-trdijo-da-so-ga-odslovili-oni/786444 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za predsednika je bil izvoljen Matevž Koren, podpredsednik je postal Jure Oblak, generalni sekretar pa Gašper Škof.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Podmladek Resnice oblikoval vodstvo, preverite imena vodilnih |url=https://vecer.com/slovenija/podmladek-resnice-oblikoval-vodstvo-preverite-imena-vodilnih-10422879 |access-date=2026-08-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> ==== Afere poslanca Borisa Mijiča ==== Preiskovalni portal [[Necenzurirano.si]] je 27. maja 2026 poročal, da je podjetje Progros poslanca Resni.ce [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] na seznamu davčnih dolžnikov s 30 tisoč do 50 tisoč evri dolga, njegovi bančni računi pa da so bili dalj časa blokirani. 28. maja so upniki poslanca obtožili izogibanja plačilom in poslovanja prek računov v tujini, hkrati pa so se pojavili očitki o načrtnem izčrpavanju podjetja.<ref>{{Navedi splet |title=Skrita preteklost poslancev Resni.ce: blokade, stečaji in davčni dolgovi |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/zoran-stevanovic-katja-kokot-boris-mijic-blokade-stecaj-furs-davcni-dolg-1901964 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Upniki poslanca Resni.ce: Skriva se pred nami, posluje prek računa v tujini |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-poslanec-resnica-davcni-dolg-podjetje-progros-upnik-goljufija-1902270 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Opozicija ga je v začetku junija pozvala k takojšnjemu odstopu. 11. junija je Delavska svetovalnica predstavila pričevanja oškodovanih delavcev, ki jim je podjetje dolgovalo plače in prispevke, ter razkrila sume ponarejanja podpisov na odpovedih pogodb o zaposlitvi. Policija naj bi zoper poslanca že leta 2025 vložila kazensko ovadbo zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja listin.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca: Mijič bo kmalu poravnal davčni dolg. Lukić: Del plače naj nameni za poplačilo delavcev. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-mijic-bo-kmalu-poravnal-davcni-dolg-lukic-del-place-naj-nameni-za-poplacilo-delavcev/785008 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 15. junija je Mijič zapustil direktorski položaj v podjetju Progros, prevzel pa ga je njegov oče Miladin Mijić.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Poslanec Boris Mijič ni več direktor podjetja Progros |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-boris-mijic-ni-vec-direktor-podjetja-progros/785659 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istega dne je bilo razkrito, da sta podjetji CGP in Kolektor Koling Mijičevemu podjetju namenili dobrih 32 tisoč evrov za neobračunana dela pri gradnji zapora v Dobrunjah, kar je praktično sovpadalo z zneskom njegovega davčnega dolga do Fursa.<ref>{{Navedi splet |title=Poslancu Mijiču z neba padlo 30 tisočakov: kdo bo pokril dolgove do Fursa? |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-cgp-kolektor-gradbinci-30-tisoc-evrov-furs-davcni-dolg-delavci-1906204 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Zoran Stevanović je tedaj sporočil, da je v stranki odredil postopek notranjega nadzora in pozval delavce, naj se obrnejo nanj, saj bo njihove dolgove poplačal iz lastnih prihrankov. Ta manever je 23. junija ostro kritiziral sokoordinator Levice [[Luka Mesec]], ki je Mijičev odstop označil za »nujen in higieničen«, mu očital prikrivanje premoženja pred protikorupcijsko komisijo ter zahteval sklic nujne seje dveh odborov državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Mesec: Odstop Mijiča je nujen. Stevanović: Razpravljali bomo tudi o Meščevi podpori korupciji. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-odstop-mijica-je-nujen-stevanovic-razpravljali-bomo-tudi-o-mescevi-podpori-korupciji/786221 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je medtem Mescu očital, da je kot minister opustil dolžno ravnanje v primeru podjetja SSI Schäfer, kjer naj bi bili delavci ogoljufani za milijone evrov, in s tem podprl »sistemsko korupcijo«.<ref>{{Navedi splet |title=Mesec Stevanoviću: To boste pojasnjevali na sodišču {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/burno-soocenje-mesec-in-stevanovic-o-odgovornosti-in-moralnih-merilih.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Tako Mesec kot podjetje SSI so očitke zavrnili.<ref>{{Navedi splet |title=Po Stevanovićevih obtožbah zavrnili očitke o izkoriščanju delavcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-stevanovicevih-obtozbah-v-podjetju-zavrnili-ocitke-o-izkoriscanju-delavcev.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 7. julija je Stevanović iz lastnih prihrankov poplačal dolgove trem Mijičevim delavcem, kar je označil za humanitarno potezo, medtem ko je opozicija ravnanje videla kot lastno propagando.<ref>{{Navedi splet |title=Zoran Stevanović plačal dolgove Progrosa: kaj bo v sredo storil Mijič? |url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-placal-dolgove-progrosa-mijic-v-sredo-prvic-pred-kamere-12000-evrov-695974 |access-date=2026-07-28 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 8. julija je Mijič prvič stopil pred medije, se opravičil delavcem in Sloveniji ter obljubil poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet |title=Mijič brez pojasnil glede odstopa: 'Do konca leta bom poplačal dolgove' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mijic-prvic-pred-kamere.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Vendar je 14. julija izbruhnila nova afera, ko je bilo razkrito, da je poslanec v uradnem življenjepisu navajal lažne podatke o svoji izobrazbi, saj na ljubljanski [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]] ni nikoli diplomiral.<ref>{{Navedi splet |title=Nova afera poslanca Mijiča: lagal tudi o svoji izobrazbi |url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/boris-mijic-lagal-diploma-fakulteta-gradbenistvo-izobrazba-delavci-furs-1912553 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Stevanović je po tem razkritju napovedal najstrožje strankarske ukrepe, vključno z izključitvijo, a hkrati izjavil, da bo stranka ukrepala šele oktobra, ko bo minilo pol leta od ustanovitve sklica parlamenta, da zaradi zakonskih določil ne bi izgubila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović bo zoper Mijiča "predlagal najstrožje ukrepe", najmanj izključitev iz stranke |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-bo-zoper-mijica-predlagal-najstrozje-ukrepe-najmanj-izkljucitev-iz-stranke/788214 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Stevanović obsodil ravnanje Mijiča, a stranka bo zoper njega ukrepala šele oktobra |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-obsodil-ravnanje-mijica-a-stranka-bo-zoper-njega-ukrepala-sele-oktobra/789114 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 23. julija je Mijič podjetje Progros podaril davčnemu svetovalcu [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa je podjetje preimenoval v Klukec d. o. o., mu za glavno dejavnost določil rejo kamel ter napovedal, da ga bo podaril Luki Mescu.<ref name=":19">{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Boris Mijič podjetje Progros podaril Roku Snežiču. Mesec: Izjemno slab smisel za humor. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-mijic-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu-mesec-izjemno-slab-smisel-za-humor/788949 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poteza je v javnosti sprožila ostre obsodbe o norčevanju iz delavcev in pravne države.<ref name=":19" /><ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Minister Logar se strinja z Luko Mescem: To je norčevanje iz delavcev in države |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-logar-se-strinja-z-luko-mescem-to-je-norcevanje-iz-delavcev-in-drzave/789056 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title='Norčevanje Mijiča iz organov države, katere poslanec je' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pirnat-mijic.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zaradi Mijičevega ravnanja in Stevanovićevega glasovanja proti dnevnemu redu o ustanovitvi preiskovalnih komisij o financiranju strank je opozicija 27. julija vložila predlog za razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Opozicija naj bi zahtevala razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-naj-bi-zahtevala-razresitev-zorana-stevanovica-z-mesta-predsednika-drzavnega-zbora/789278 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 34.107 | 2,86 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}} | {{Steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 64.799 | 5,49 | {{Increase}} 2,63 | {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}} | {{Increase}} 5 | 7. | {{no2|Podpora}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === [[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12" /> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref> == Predsedniške volitve == === Predsedniške volitve 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 26.767 | 3,97 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}} | {{steady}} | 8. |- |} === Evropske volitve 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi napovedal, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Lista: # [[Zoran Stevanović]] # [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] # [[Sabina Senčar]] # [[Bojan Potočnik]] # [[Neven Polajnar]] # [[Tanja Ribič]] # [[Katja Kokot]] # [[Stanko Pušenjak]] # [[Branko Gradišnik]] Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|170px]] *'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]] *'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc *'''Predsednik sveta:''' Martel Antoni Santinni *'''Generalni sekretar:''' Matjaž Gorjup === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Resni.ca}} *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Katja Kokot]] *'''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Nedeljko Todorović]] *'''Sekretarka poslanske skupine:''' Špela Strelec === Podmladek Resni.carji === *'''Predsednik:''' Matevž Koren *'''Podpredsednik:''' Jure Oblak *'''Generalni sekretar:''' Gašper Škof == Ideologija in stališča == V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref> Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" /> Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref> === Populizem === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref> Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" /> ==== Nekaznovanost ==== Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" /> === Gospodarstvo === '''Davčna politika''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resni.ca predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref> '''Univerzalni temeljni dohodek''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref> === Zunanja politika === ==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ==== Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref> [[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" /> Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" /> Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref> ==== Srbija ==== Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref> Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" /> Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" /> ==== Mednarodnih organizacije ==== Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" /> === Okolje === Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Program === Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref> * Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom. * Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«. * Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo. * Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«. * Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«. * Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]]. * Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij. * Reorganizacija javnih zavodov in agencij. * Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje. * Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje. * Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane. * Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO. * Reorganizacija sodstva. * Dekriminalizacija konoplje. * Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv. * Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča. * Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu. * Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«. * Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema. * Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]]. * Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. === Politično udejstvovanje vodstva stranke Resni.ca v drugih strankah === Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3" /> Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" /> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://resni.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] 5sbzwy7e99j735go29zev7hjn9soon7 0 512537 6744693 6279645 2026-08-30T15:36:01Z Erardo Galbi 166658 6744693 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Barka}} {{Infopolje Starodavno najdišče|name=Barka|event=|built=|abandoned=|epochs=|cultures=|dependency_of=|occupants=|excavations=|builder=|archaeologists=|condition=|ownership=|management=|public_access=|website=|material=|height=|native_name={{lang-ar|برقة}}|map_size=250|alternate_name={{lang-la| Antaeopolis}}<ref name="Gordon">{{navedi knjigo |page=182 |url=https://books.google.com/books?id=LnxTDwAAQBAJ&pg=PA182|title=The Works of Ibn Wāḍiḥ al-Yaʿqūbī (Volume 1): An English Translation |editor1=Matthew S. Gordon |editor2= Chase F. Robinson |editor3=Everett K. Rowson |editor4= Michael Fishbein |isbn= 9789004364141 |publisher=Brill |date = 2017 }}</ref>|image=|alt=|caption=|map_type=Libija|map_alt=|location=[[Libija]]|area=|region=[[Okraj Marj]]|coordinates={{coord|32.498333|20.892778|display=inline}}|type=|part_of=|length=|width=|notes=}} '''Barka''' ({{Jezik-ar|برقة}}, ''Barqa''; Berbersko: ''Berqa''), imenovana tudi '''Barke''' (grško ''Bárkē''), je bilo starodavno mesto in nekdanja škofija v današnji [[Libija|Libiji]], ki je preživelo kot rimokatoliški in pravoslavni sedež. == Zgodovina == === Antika === [[Slika:Coin_minted_in_Achaemenid_Barce_(Barca).jpg|desno|sličica| Kovanec, kovan v Barki v [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskem cesarstvu]], datiran 475-435 pr. n. št.]] Zgodovinarji domnevajo, da je bila Barka prvotno naselje libijskega plemena Barači. Kasneje so ga okoli leta 560 pred našim štetjem kolonizirali grški naseljenci iz [[Kirena|Kirene]] in mesto je postalo gospodarsko zelo močno. Imenovalo se je Barke (Βάρκη). Kasneje so ga zavzeli Perzijci, ki so večino njegovih prebivalcev preselili v [[Baktrija|Baktrijo]].<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0062:entry=barca-harpers Harry Thurston Peck, Harpers Dictionary of Classical Antiquities, Barca]</ref> Nato je postalo Rimsko in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinsko]]. Bilo je na obalnem območju današnje [[Libija|Libije]]. Kot grško mesto je bilo skupaj s samim mestom [[Kirena]] del cirenajškega Pentapolisa. Ahemenidski kralj [[Darej I.|Darij I.]] je naselil barkejske ujetnike v vasi v Baktriji, ki je cvetela še v [[Herodot|Herodotovem]] času.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/deportations#pt1|title=Welcome to Encyclopaedia Iranica}}</ref> Po mnenju večine arheologov se je nahajalo v okraju Marju, približno 100 kilometrov severovzhodno od [[Bengazi|Bengazija]], po mnenju Aleksandra Grahama pa je bil v Tolmeiti (Ptolemais).<ref>Graham, Alexander (1902) ''Roman Africa: an outline of the history of the Roman occupation of North Africa, based chiefly upon inscriptions and monumental remains in that country'' Longmans, Green, and Co., London, [https://books.google.com/books?id=PT1CAAAAIAAJ&pg=PA312 p. 312], {{OCLC|2735641}}</ref> V Marju ni najdenih vidnih ostanki starodavne naselbine, nekatere najdbe, ki so bile tam odkrite v času italijanske [[Italijanski imperij|kolonialne prevlade v Libiji]] (1913–41), pa so na ogled v muzeju v Tolmeiti. Ime mesta je bilo arabizirano kot ''[[Cirenajka|Barqah]]'', in se je nanašalo na nekdanjo državo in provinco [[Cirenajka|Cirenajko]].<ref>[https://books.google.co.uk/books?id=jVupsuXAymYC&q=Barce&pgis=1 "Barce"] ''Encyclopædia Britannica'' (1964 edition) p. 153</ref> === Od arabskega osvajanja === [[Slika:Barce_Stazione_Centrale.jpg|sličica|220x220_pik| Glavna železniška postaja v času italijanski Barke.]] Barke je bil del Afriškega eksarhata, dokler ga niso osvojili [[Arabci]] v letih 643–644 &#x2013; v okviru islamskega osvajanja Severne Afrike. Prvotno je služilo kot glavno mesto kalifatske province Barqah. Ko so Osmanski Turki leta 1521 osvojili regijo, so za provinco uporabili turško obliko "Barka", vendar niso ohranili statusa mesta kot glavnega mesta. == Barka in krščanstvo == Zgodnje krščanstvo se je iz Egipta razširilo v Pentapolis v Severni Afriki. Sinezij Kirenski (370 &#x2013; 414 n. št.), škof Ptolemajde, je bil poučevan v Aleksandriji tako v katehetski šoli kot v Musejonu, ohranil pa je veliko spoštovanje in naklonjenost do Hipatije, zadnjega poganskega neoplatonista, katerega pouka se je udeleževal. Teofil, aleksandrijski patriarh, je Sinezija leta 410 povzdignil v škofa. V skladu s sklepom [[Prvi nicejski koncil|nicejskega koncila]] leta 325 je Cirenajka priznana kot cerkveno odvisna od sedeža v Aleksandriji. Pentapolis je zato vključen v naslove, ki jih uporabljata tako patriarh koptske cerkve<ref>[http://www.coptic.net/articles/CoptsAndChristendom.txt Atiya, Aziz S. "The Copts and Christian Civilization"] Coptic.net, accessed 19 May 2009</ref> kot grški pravoslavni patriarh v Aleksandriji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.orthodoxmonks.com/the-patriarchate-of-alexandria-and-all-africa/|title=The Patriarchate of Alexandria and All Africa|accessdate=12 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140814190814/http://www.orthodoxmonks.com/the-patriarchate-of-alexandria-and-all-africa/|archivedate=14 August 2014}}</ref> Čeprav je bilo mesto Barka v rimskem obdobju pogosto uničeno in nato obnovljeno ter postalo zgolj zaselek, je bila Barka kljub temu sedež [[Škofija|škofije]]. Med škofi, ki so sodelovali na prvem nikejskem koncilu leta 325, je bil [[Arijanstvo|arijanec]] Zopiros iz Barke.<ref>Mansi, Sacrorum conciliorum nova et amplissima collectio, t. </ref> Zenobij je podpisal akte [[Prvi efeški koncil|koncila v Efezu]] leta 431,<ref>Mansi, op. cit., t. </ref> Teodor pa je sodeloval na roparskem koncilu v Efezu leta 449,<ref>Mansi, op. cit., volVI, col. 926 e 933.</ref> katerega odločitve je odpravil [[kalcedonski koncil]] leta 451.<ref>Michel Lequien, [https://books.google.it/books?id=86weAemI-e4C&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false ''Oriens christianus in quatuor Patriarchatus digestus''], Paris 1740, Vol. </ref><ref>Pius Bonifacius Gams, [http://www.wbc.poznan.pl/dlibra/doccontent?id=65154&dirids=1 ''Series episcoporum Ecclesiae Catholicae''], ([[Leipzig]], 1931), p.&nbsp;462</ref><ref name="#1">Raymond Janin, v. </ref><ref name="#1"/><ref>[http://oce.catholic.com/index.php?title=Barca Louis Petit, "Barca" in ''Catholic Encyclopedia'' (New York 1907)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140819084222/http://oce.catholic.com/index.php?title=Barca|date=19 August 2014}}</ref> === Pravoslavni naslovni sedež === Metropolit Zahodnega Pentapolisa je imel najvišji položaj v Sveti sinodi Koptske pravoslavne cerkve po položaju papeža v Aleksandriji. Od smrti te eparhije kot glavne nadškofovske metropole v času papeža Janeza VI. Aleksandrijskega je položaj ostal kot naslovni sedež pri drugi škofiji. === Latinsko katoliški naslovni sedež === Tudi za [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško cerkev]] je Barka, ki ni več rezidenčna škofija, danes navedena kot naslovni sedež.<ref>''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 846</ref> V preteklem stoletju je bilo 11 škofov katoliškega naslovnega sedeža. Najnovejši je bil Andraos Salama pred njegovim imenovanjem za škofa Koptske katoliške eparhije v Gizi.<ref>{{Navedi splet|title=Barca (Titular See) [Catholic-Hierarchy]|url=http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/d2b21.html|website=www.catholic-hierarchy.org|accessdate=2022-02-06}}</ref> == Viri in reference == * Butler, ''Arabsko osvajanje Egipta'', str.&nbsp;430 * Heinrich Gelzer, ''Patrum Nicaenorum nomina'', str.&nbsp;231 * Marquardt, ''Staatsverwaltung'', I, str.&nbsp;459 * Westermann, ''Großer Atlas zur Weltgeschichte'' (v nemščini) == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}}{{Koord|32|29|54|N|20|53|34|E|source:frwiki_region:LY|display=title}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Libiji]] 2vm9z1z8zp17y0ocltaa7a14hxx07pd 14 518827 6744590 5695483 2026-08-30T12:26:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 oprema 6744590 wikitext text/x-wiki {{catmore|Aromuni}} Ta kategorija vsebuje članke o [[Aromuni|Aromunih]]. [[Kategorija:Romanski narodi]] ad30ieqkxstg33c0f3wgdgup4pk0cm7 0 520001 6744840 5704930 2026-08-30T21:41:18Z Poligloticngeek 247376 dodana druga verzija pesmi 6744840 wikitext text/x-wiki {{ležeči naslov}} {{Infopolje skladba|Name=Viva là e po bon|Cover=|Artist=ljudska|Album=|Type=|Released=|Recorded=|Genre=ljudska|Length=~ 2:30|Label=|Writer=ljudska|Lyrics=ljudska|Producer=|Misc={{External music video|{{YouTube|duwijWVv-AI|»Viva là e po bon«}}}}}} '''''Viva là e po bon''''' (občasno zapisano '''''Viva l'A. e po bon''''') je tržaška ljudska skladba v beneško-tržaškem narečju. == Besedilo == {| class="wikitable" style="text-align:center;" | bgcolor="#FFD800" |<div style="color:#000000"><center>'''Tržaško besedilo'''</center></div> |'''Sloveski prevod''' |- |<poem>Viva là e po bon Xe questo el moto triestin Che la vadi ben Che la vadi mal Sempre alegri e mai passion Viva là e po bon! Gavevo un porco El me xe crepà Oh, che pecà Oh, che pecà Lo incoconavo per farlo bel ma co i salami el xe svolado in ciel Viva là e po bon Xe questo el moto triestin Che la vadi ben Che la vadi mal Sempre alegri e mai passion Viva là e po bon Gavevo na mula La me xe scampà Oh, che pecà Oh, che pecà La cocolavo, ma sul più bel La xe filada via come un stornel Viva là e po bon Xe questo el moto triestin Che la vadi ben Che la vadi mal Sempre alegri e mai passion Viva là e po bon</poem> | <poem>Uživaj in konec Ta je tržaški moto Če gre dobro Če gre slabo Vedno veseli in nikoli trpljenje Uživaj in konec! Sem imel prašiča Umrl mi je Oh, kakšna škoda Oh, kakšna škoda Naličil sem ga, da bi zgledal lep A s salamami je zletel v nebo Uživaj in konec Ta je tržaški moto Če gre dobro Če gre slabo Vedno veseli in nikoli trpljenje Uživaj in konec! Imel sem punco Vtekla mi je Oh, kakšna škoda Oh, kakšna škoda Božal sem jo, a na najlepšem Zbežala je kot ptica Uživaj in konec Ta je tržaški moto Če gre dobro Če gre slabo Vedno veseli in nikoli trpljenje Uživaj in konec!</poem> |} Obstaja tudi druga verzija pesmi: {| class="wikitable" style="text-align:center;" | bgcolor="#FFD800" |<div style="color:#000000"><center>'''Tržaško besedilo'''</center></div> |'''Sloveski prevod''' |- |<poem>Xe tanti anni che el porta sta bareta la ga el color del papagal pasa un gendarme in bicicletta ghe par de esser un general che non val niampolo stupido iniorante ti non te sa che i tempi xe cambiai co te capiti a trieste come una crodiga te butto in tel fasol e viva l'A e po bon xe questo el moto Triestin che la vadi ben che la vadi mal sempre alegri e mai passion viva l'A e po bon La gallina con do teste la go vista svolazar sora i copi de trieste l'Alabarda sventolar qua se magnia qua se bevi qua se vivi in abondanza pasta e gnocchi non ne manca e viva l'A e po bon e viva l'A e po bon xe questo el moto Triestin che la vadi ben che la vadi mal sempre alegri e mai passion viva l'A e po bon</poem> | <poem>Že veliko let nosi to bereto ima barvo papagaja gre mimo žandar na kolesu se mu zdi da je general ni vreden neumen ignoranten ne veš da časi so se spremenili ko se znajdeš v Trstu kot svinjsko kožo te vržem v fižol Naj živi A in konec Ta je tržaški moto Če gre dobro Če gre slabo Vedno veseli in nikoli trpljenje Naj živi A in konec! Kokoš z dvema glavama sem videl leteti nad strešnimi ploščicami trsta helebardo plapolati tu se je tu se pije tu se živi v obilju pašte in njokov ne manjka naj živi A in konec Naj živi A in konec Ta je tržaški moto Če gre dobro Če gre slabo Vedno veseli in nikoli trpljenje Naj živi A in konec!</poem> |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih narodnih pesmi]] [[Kategorija:Italijanske narodne pesmi|Viva là e po bon]] [[Kategorija:Italijanske skladbe]] an0jz27hmvesiyhmkk4zxe9h7f62yg3 6744842 6744840 2026-08-30T21:59:29Z Poligloticngeek 247376 manjši popravki druge verzije pesmi 6744842 wikitext text/x-wiki {{ležeči naslov}} {{Infopolje skladba|Name=Viva là e po bon|Cover=|Artist=ljudska|Album=|Type=|Released=|Recorded=|Genre=ljudska|Length=~ 2:30|Label=|Writer=ljudska|Lyrics=ljudska|Producer=|Misc={{External music video|{{YouTube|duwijWVv-AI|»Viva là e po bon«}}}} {{External music video|{{YouTube|GLbxdB2YYtc|»La galina con do teste«}}}}}} '''''Viva là e po bon''''' (občasno zapisano '''''Viva l'A. e po bon''''') je tržaška ljudska skladba v beneško-tržaškem narečju. == Besedilo == {| class="wikitable" style="text-align:center;" | bgcolor="#FFD800" |<div style="color:#000000"><center>'''Tržaško besedilo'''</center></div> |'''Sloveski prevod''' |- |<poem>Viva là e po bon Xe questo el moto triestin Che la vadi ben Che la vadi mal Sempre alegri e mai passion Viva là e po bon! Gavevo un porco El me xe crepà Oh, che pecà Oh, che pecà Lo incoconavo per farlo bel ma co i salami el xe svolado in ciel Viva là e po bon Xe questo el moto triestin Che la vadi ben Che la vadi mal Sempre alegri e mai passion Viva là e po bon Gavevo na mula La me xe scampà Oh, che pecà Oh, che pecà La cocolavo, ma sul più bel La xe filada via come un stornel Viva là e po bon Xe questo el moto triestin Che la vadi ben Che la vadi mal Sempre alegri e mai passion Viva là e po bon</poem> | <poem>Uživaj in konec Ta je tržaški moto Če gre dobro Če gre slabo Vedno veseli in nikoli trpljenje Uživaj in konec! Sem imel prašiča Umrl mi je Oh, kakšna škoda Oh, kakšna škoda Naličil sem ga, da bi zgledal lep A s salamami je zletel v nebo Uživaj in konec Ta je tržaški moto Če gre dobro Če gre slabo Vedno veseli in nikoli trpljenje Uživaj in konec! Imel sem punco Vtekla mi je Oh, kakšna škoda Oh, kakšna škoda Božal sem jo, a na najlepšem Zbežala je kot ptica Uživaj in konec Ta je tržaški moto Če gre dobro Če gre slabo Vedno veseli in nikoli trpljenje Uživaj in konec!</poem> |} Obstaja tudi druga verzija pesmi znana tudi kot "La galina con do teste" {| class="wikitable" style="text-align:center;" | bgcolor="#FFD800" |<div style="color:#000000"><center>'''Tržaško besedilo'''</center></div> |'''Sloveski prevod''' |- |<poem>E xe tre ani che porto sta barèta la gà 'l colòr del papagàl, passa un gendarme in biciclèta ghe par de èsser un generàl! Che nova gnàmpolo, stupido, ignorante ti no te sa che i tempi xe cambiài, se te càpiti a Trieste come una cròdiga te sgnàco nei fasòi! e viva l'A e po bon xe questo el moto Triestin che la vadi ben che la vadi mal sempre alegri e mai passion viva l'A e po bon La gallina con do teste la go vista svolazar sora i copi de trieste l'Alabarda sventolar qua se magnia qua se bevi qua se vivi in abondanza pasta e gnocchi non ne manca e viva l'A e po bon e viva l'A e po bon xe questo el moto Triestin che la vadi ben che la vadi mal sempre alegri e mai passion viva l'A e po bon</poem> | <poem>Tri leta nosim to bereto ima barvo papagaja gre mimo žandar na kolesu se mu zdi da je general kaj je to budalo, neumnež, nevednež ne veš da časi so se spremenili ko se znajdeš v Trstu kot svinjsko kožo te vržem v fižol Naj živi A in konec Ta je tržaški moto Če gre dobro Če gre slabo Vedno veseli in nikoli trpljenje Naj živi A in konec! Kokoš z dvema glavama sem videl leteti nad strešnimi ploščicami trsta helebardo plapolati tu se je tu se pije tu se živi v obilju pašte in njokov ne manjka naj živi A in konec Naj živi A in konec Ta je tržaški moto Če gre dobro Če gre slabo Vedno veseli in nikoli trpljenje Naj živi A in konec!</poem> |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih narodnih pesmi]] [[Kategorija:Italijanske narodne pesmi|Viva là e po bon]] [[Kategorija:Italijanske skladbe]] 5qn7m80u9lcvr9nara11o2u4sjvoxh7 0 520954 6744692 6453112 2026-08-30T15:35:15Z Erardo Galbi 166658 pr. n. št. 6744692 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Drenthe|settlement_type=[[Nizozemske pokrajine|Nizozemska pokrajina]]|image_flag=Flag of Drenthe.svg|flag_size=125px|flag_alt=|image_shield=Drenthe wapen.svg|shield_size=115px|shield_alt=|nickname=|motto=|anthem="[[Mijn Drenthe|Mien Drenthe]]"<br />{{small|"Moj Drenthe"}}|image_map=Drenthe in the Netherlands.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija Drenthe-ja na Nizozemskem|pushpin_map=|pushpin_label_position=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Država|subdivision_name=[[Nizozemska]]|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=Glavno mesto|seat=[[Assen]]|government_footnotes=|leader_party=[[Labour Party (Netherlands)|PvdA]]|leader_title=[[Kraljevi komisar]]|leader_name=[[Jetta Klijnsma]]|leader_title1=Pokrajinski svet|leader_name1=[[Stanovi Drentheja]]|unit_pref=Metric|area_footnotes=&nbsp;(2017)<ref>{{navedi splet|url=http://www.waarstaatjeprovincie.nl/Paginas/Ruimtelijke%20ordening/Oppervlakte.aspx|title=Error|accessdate=2022-07-05|archive-date=2020-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200113200643/http://www.waarstaatjeprovincie.nl/Paginas/Ruimtelijke%20ordening/Oppervlakte.aspx|url-status=dead}}</ref>|area_rank=[[Nizozemske pokrajine|9. mesto]]|area_total_km2=2680|area_land_km2=2634|area_water_km2=46|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=<ref name="opendata.cbs.nl"/>|population_total=493648|population_rank=[[Nizozemske pokrajine|10. mesto]]|population_as_of=1. november 2019|population_density_km2=188|population_density_rank=[[Nizozemske pokrajine|12. mesto]]|population_demonym=|population_note=|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=[[ISO 3166-2:NL|NL-DR]]|blank_name_sec2=[[Human Development Index|HDI]] (2018)|blank_info_sec2=0.903<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=13 September 2018}}</ref><br />{{color|green|very high}} · [[List of provinces of the Netherlands by Human Development Index|12th]]|website={{URL|www.drenthe.nl}}|footnotes=}} '''Drenthe''' ({{IPA-nl|ˈdrɛntə|lang|026 Drenthe.ogg}}) je pokrajina ali provinca [[Nizozemska|Nizozemske]], ki se nahaja v severovzhodnem delu države. Na jugu meji na [[Overijssel]], na zahodu na [[Frizija|Frizijo]], na severu na Groningen in na vzhodu na nemško zvezno deželo [[Spodnja Saška|Spodnjo Saško]]. Novembra 2019 je imel Drenthe 493.449 prebivalcev<ref name="opendata.cbs.nl">{{Navedi splet|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37230ned/table|title=CBS Statline}}</ref> in skupno površino 2680 km². Drenthe je bil poseljen že 15.000 let. Regija je bila kasneje del [[Knezo-škofija Utrecht|knezo-škofije Utrecht]], [[Habsburška Nizozemska|Habsburške Nizozemske]], [[Republika Nizozemska|Nizozemske republike]], [[Batavska republika|Batavske republike]], Kraljevine Holandije in Kraljevine Nizozemske. Drenthe je uradna provinca od leta 1796. Glavno mesto in sedež pokrajinske vlade je Assen. Kraljev komisar Drentheja je Jetta Klijnsma. Laburistična stranka (PvdA) je največja stranka v Pokrajinskih stanovih, sledita ji [[Ljudska stranka za svobodo in demokracijo]] (VVD) in Krščanskodemokratski poziv (CDA). Drenthe je redko poseljeno podeželsko območje, za razliko od mnogih drugih delov Nizozemske. Razen mest Assen (67.963 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/70072ned/table|title=CBS Statline}}</ref>) in Emmen (107.113 prebivalcev) se zemljišča v Drentheju večinoma uporabljajo za kmetijstvo. == Zgodovina == [[Slika:D49_is_gedeeltelijk_overdekt_door_een_dekheuvel.jpg|levo|sličica| Papeloze Kerk, [[dolmen]] (''hunebed'') blizu Schoonoorda]] [[Slika:Netherlands,_Province_of_Drenthe,_map_of_1866.PNG|levo|sličica| Zemljevid Drentheja, 1866]] Ime Drenthe naj bi izhajalo iz ''thrija-hantja'', kar pomeni "tri dežele". Drenthe je bil poseljen z ljudmi že od prazgodovine. Artefakti iz Wolstonskega odra (pred 150.000 leti) so med najstarejšimi najdenimi na Nizozemskem. Pravzaprav je bilo do bronaste dobe eno najgosteje poseljenih območij Nizozemske. Najbolj oprijemljiv dokaz za to so [[Dolmen|dolmeni]] ( ''[[Dolmen|hunebedden]]'' ), zgrajeni okoli leta 3500 pr. n. št.. 53 od 54 dolmenov na Nizozemskem je mogoče najti v Drentheju, skoncentriranem na severovzhodu province. Leta 2006 je bil ustanovljen arheološki rezervat Strubben-Kniphorstbos, ki se nahaja med Anloojem in Schipborgom, da bi ohranil del te dediščine. Drenthe je bil prvič omenjen v dokumentu iz leta 820, imenoval se je ''Pago Treanth'' (okrožje Drenthe). V arhivih Utrechtske gospoščine (''Het Utrechts Archief)'' se v letih 1024 do 1025 omenja "grofija Drenthe", ko jo je cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II]]. podaril utrechtskemu škofu Adalboldu II. Potem ko je bil Drenthe dolgo podrejen [[Knezo-škofija Utrecht|knezo-škofiji Utrecht]], je škof Henrik iz Wittelsbacha leta 1528 odstopil Drenthe cesarju [[Karel V. Habsburški|Karlu V. Habsburškemu]], ki ga je vključil v [[Habsburška Nizozemska|Habsburško Nizozemsko]]. Ko je bila leta 1581 razglašena [[Republika Nizozemska|Republika sedmih združenih provinc]], je Drenthe postal njen del kot grofija Drenthe, čeprav nekaj časa ni pridobila polnega statusa province. Naslednica [[Batavska republika]] ji je 1. januarja 1796 podelila status province. Malo pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je nizozemska vlada blizu mesta Hooghalen zgradila taborišče za internacijo nemških judovskih beguncev. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je nemški okupator uporabljal taborišče (ki so ga poimenovali KZ Westerbork ) kot ''Durchgangslager'' (prehodno taborišče). Številni nizozemski Judje, Sinti, [[Romi]], borci odpora in politični nasprotniki so bili zaprti, preden so jih premestili v koncentracijska taborišča in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]] v Nemčiji in na okupirani Poljski. [[Ana Frank]] je bila 3. septembra 1944 deportirana na zadnjem vlaku, ki je zapuščal tranzitno taborišče Westerbork. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so bile štiri [[Talec|krize s talci]], v katerih so južnomoluški teroristi zahtevali neodvisno Republiko Južni Maluku. Leta 1975<ref>{{In lang|nl}} Marianne van Exel, [http://www.isgeschiedenis.nl/toen/december/molukse_treinkaping_bij_wijster/ Molukse treinkaping bij Wijster] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131223223853/http://www.isgeschiedenis.nl/toen/december/molukse_treinkaping_bij_wijster/|date=23 December 2013}}, ''IS Geschiedenis'', 2011. </ref> in 1977 so imeli talce v ugrabljenih vlakih,<ref name="hostages1977">{{In lang|nl}} Marnix Koolhaas, [http://www.geschiedenis24.nl/nieuws/2007/mei/Herdenking-Molukse-treinkaping-1977.html Herdenking Molukse treinkaping 1977], ''Geschiedenis 24'', 2007. </ref> v osnovni šoli leta 1977<ref name="hostages1977" /> in v deželni dvorani leta 1978.<ref>{{In lang|nl}} [http://www.geschiedenis24.nl/andere-tijden/afleveringen/2000-2001/Molukse-gijzeling-in-Assen.html Molukse gijzeling in Assen], ''Geschiedenis 24'', 2000. </ref> == Geografija == [[Slika:Drenthe_6.58700E_52.89207N.jpg|levo|sličica| Satelitska slika Drentheja]] [[Slika:Prov-Drenthe-OpenTopo.jpg|sličica| Topografski zemljevid Drentheja, 2019]] [[Slika:Dwingelderveld-2.jpg|sličica| Nacionalni park Dwingelderveld]] [[Slika:20170601_Nationaal_Park_De_Drentsche_Aa_Oudemolensche_Diep2.jpg|sličica| Nacionalni park Nationaal beek- en esdorpenlandschap Drentsche Aa]] Drenthe se nahaja na severovzhodu Nizozemske; na severu meji na provinco Groningen, na zahodu s provinco [[Frizija|Frizijo]], na jugu s provinco [[Overijssel]] in na vzhodu z nemškima okrožjema Emsland in Bentheim v deželi [[Spodnja Saška]]. Drenthe je 9. največja nizozemska provinca. Ima skupno površino 2683 km2, z 2639 km2 zemljišča in 44 km2 vode. Približno 72 % zemlje ali 1898 km2 se uporablja za kmetijstvo. Drenthe ima več [[Resava|resavišč]] in nobenih večjih rek ali jezer. Glavna urbana središča province so glavno mesto [[Assen]] na severu ter [[Emmen]], Meppel, Hoogeveen in Coevorden na jugu. Nizozemska je bila v zadnjih desetletjih deležna velikega števila združitev občin. Drenthe ni izjema; največja sočasna združitev se je zgodila leta 1998, ko se je 32 občin združilo v 10 večjih občin.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbs.nl/nl-NL/menu/methoden/classificaties/overzicht/gemeentelijke-indeling/1998/default.htm|title=Gemeentelijke indeling op 1 januari 1998|trans-title=Municipal divisions on 1 January 1998|language=nl|website=cbs.nl|publisher=[[Statistics Netherlands|CBS]]|accessdate=2 April 2014|archive-date=2018-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20181224183131/https://www.cbs.nl/nl-NL/menu/methoden/classificaties/overzicht/gemeentelijke-indeling/1998/default.htm|url-status=dead}}</ref> {{As of|2014}} Drenthe sestavlja 12 občin ; Emmen je največja občina tako po številu prebivalstva kot po površini, Westerveld je najmanj naseljena, Meppel pa pokriva najmanjše območje.<ref name="CBS_pop">{{Navedi splet|url=http://statline.cbs.nl/StatWeb/publication/?DM=SLNL&PA=37230NED&D1=17-18&D2=101-650&D3=l&LA=EN&HDR=T&STB=G1,G2&VW=T|title=Bevolkingsontwikkeling; regio per maand|trans-title=Population growth regions per month|language=nl|last=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=10 March 2014|website=CBS Statline|publisher=[[Statistics Netherlands|CBS]]|accessdate=2 April 2014}}</ref><ref name="CBS_key_figs">{{Navedi splet|url=http://statline.cbs.nl/StatWeb/publication/default.aspx?DM=SLNL&PA=70904ned&D1=15%2c157&D2=1-50000&D3=l&LA=EN&HDR=T&STB=G1%2cG2&VW=D|title=Kerncijfers wijken en buurten|trans-title=Key figures for neighbourhoods|language=nl|last=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=20 December 2012|website=CBS Statline|publisher=[[Statistics Netherlands|CBS]]|accessdate=2 April 2014}}</ref> Občine Assen, Noordenveld in Tynaarlo so del medprovincialne regije Groningen-Assen,<ref>[http://www.regiogroningenassen.nl/en/over-ons/ About us] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140325223750/http://www.regiogroningenassen.nl/en/over-ons/|date=25 March 2014}}, Groningen-Assen Region. </ref> Občine Aa en Hunze, Assen, Borger-Odoorn, Coevorden, Emmen, Midden-Drenthe, Noordenveld in Westerveld pa so del mednarodne Regija Ems Dollart (EDR). === Podnebje === Drenthe ima oceansko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppenova klasifikacija podnebja]] : Cfb). == Demografija == {{Zgodovina populacije|1899|148,544|1930|222,432|1960|311,196|1970|366,590|1980|418,479|1990|441,028|2000|469,806|2010|490,981}}1. januarja 2014 je imelo Drenthe skupno 488.957 prebivalcev in gostoto prebivalstva 182.2/km2. Je 3. najmanj naseljena in najmanj gosto poseljena provinca na Nizozemskem, le Flevoland in [[Zeeland]] imata manj ljudi. Emmen je najbolj naseljena občina v provinci. == Vera == {{Tortni diagram |thumb = right |caption = Religija v Drentheju (2015)<ref name="religieus">[https://www.cbs.nl/nl-nl/nieuws/2016/51/helft-nederlanders-is-kerkelijk-of-religieus Helft Nederlanders is kerkelijk of religieus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190714153332/https://www.cbs.nl/nl-nl/nieuws/2016/51/helft-nederlanders-is-kerkelijk-of-religieus |date=2019-07-14 }}, CBS, 22 december 2016</ref> |label1 = [[Ateizem]] |value1 = 62,4 |color1 = Gray |label2 = [[Protestantska cerkev na Nizozemskem]] |value2 = 23,8 |color2 = DodgerBlue |label3 = [[Katolicizem]] |value3 = 9,3 |color3 = DarkOrchid |label4 = Drugo |value4 = 3,6 |color4 = Turquoise |label5 = [[Islam]] |value5 = 0,9 |color5 = Green }} == Gospodarstvo == Kmetijstvo je pomemben delodajalec, čeprav se industrijska območja nahajajo v bližini mest. Tišina pokrajine privablja tudi vse več turistov. Drenthe je znan kot nizozemska »kolesarska provinca« in je izjemen kraj za kolesarske počitnice, saj ima na stotine kilometrov kolesarskih poti skozi gozd, resavo in ob kanalih ter številna mesta in vasi, ki ponujajo osvežitev na poti. Številna nizozemska in nemška [[Multinacionalka|večnacionalna]] podjetja imajo sedež v Drentheju. Bruto domači proizvod (BDP) pokrajine je znašal 15,1&nbsp;milijarde € v letu 2018, kar je predstavljalo 1,9 % nizozemske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen glede na kupno moč, je v istem letu znašal 26.700 € ali 89 % povprečja EU27.<ref>{{Navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58|title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018|website=Eurostat}}</ref> == Kultura == === Jezik === Več kot polovica prebivalcev Drentheja govori narečje Drents. Vsako mesto ali vas ima svojo različico. Vse različice so del spodnjesaške jezikovne skupine. Spodnjesaška nizozemščina je uradno priznana kot regionalni jezik in je zaščitena z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih. === Muzeji === Drents Museum je umetnostni in [[Muzej|zgodovinski muzej]] v Assnu. Leta 2013 ga je obiskalo 227.000 obiskovalcev. <ref>{{In lang|nl}} "[http://www.metronieuws.nl/nieuws/2013-overzicht-bezoekcijfers-musea-in-nederland/SrZmlA!FEEmFa7GMmw0o/ 2013: Overzicht bezoekcijfers musea in Nederland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140728033936/http://www.metronieuws.nl/nieuws/2013-overzicht-bezoekcijfers-musea-in-nederland/SrZmlA!FEEmFa7GMmw0o/|date=2014-07-28}}", ''[[Metro (nizozemski časopis)|Metro]]'', 2013. </ref> Museum Collectie Brands je lokalni muzej v Nieuw-Dordrechtu, ki hrani obsežno zbirko redkih in radovednih predmetov, ki jih je zbral Jans Brands. == Politika == [[Slika:Provinciehuis-Assen---provincie-Drenthe.jpg|sličica| Sedež pokrajinske vlade v Assnu]] Stanovi Drentheja imajo 41 sedežev, vodi pa jih kraljeva komisarka, trenutno Jetta Klijnsma. Medtem ko deželni svet izvolijo prebivalci Drentheja, komisarja imenujeta kralj in nizozemski kabinet. Socialdemokratska PvdA je z 12 sedeži največja stranka v svetu. Za vsakodnevne zadeve province skrbi ''Pokrajinska vlada'', ki jo prav tako vodi komisar; njene člane ( ''gedeputeerden'' ) lahko primerjamo z ministri. == Znanost in izobraževanje == [[Slika:Westerbork_Synthese_Radio_Telescoop.JPG|sličica| Radijski teleskop Westerbork Synthesis]] ASTRON, nizozemski inštitut za radioastronomijo, se nahaja v bližini Dwingelooja. Njihov radijski teleskop z enim krožnikom radijskega observatorija Dwingeloo je bil dokončan leta 1956 in je zdaj nacionalna dediščina ( ''rijksmonument''). Njihov sintetični radijski teleskop Westerbork je niz štirinajstih krožnikov blizu vasi Westerbork, gradnja pa je bila končana leta 1970. Njihov mednarodni nizkofrekvenčni niz z jedrom blizu Exlooja je bil dokončan leta 2012. V Assnu, Emmnu in Meppelu so univerze uporabnih znanosti (''hogescholen''). Univerza uporabnih znanosti Stenden ima lokacije v teh treh mestih, ki so pred združitvijo leta 2008 tvorila Univerzo uporabnih znanosti Drenthe . Tehnološki inštitut Hanze, del Univerze uporabnih znanosti Hanze, se nahaja v Assnu. V provinci Drenthe ni raziskovalnih univerz (''universiteiten''). == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{In lang|nl}} [http://www.drenthe.nl Portal Drenthe], official website * {{Wikipotovanje-medvrstično|Drenthe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Nizozemske]] kilswfxe7arkodgp5u1kifu644zvdhi 0 523374 6744632 6263701 2026-08-30T13:55:40Z 663highland 15482 image 6744632 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Structure |name=Grad Kanazava <br>{{lang|ja|金沢城}} |partof= |location=[[Kanazava]], prefektura Išikava, [[Japonska]] |image=131109 Kanazawa Castle Kanazawa Ishikawa pref Japan01s5.jpg |image_size=300px |caption=''Nagaja'' in ''jagura'' | map_type = Japonska | map_alt = Lega na Japonskem | map_relief = 1 | map_caption = Grad Kanazava |coordinates = <!-- wp coord --> |type=ravninski [[Japonski grad]] |built= |builder=Sakuma Morimasa |materials= |height= |used=1580-1945 |condition=delno rekonstruiran |ownership= |controlledby= |events= |footnotes = {{box|background=white|align=center|wide=yes|border size=3px|border color=brown|text align=center|Narodni zgodovinski spomenik Japonske}} }} '''Grad Kanazava''' ({{lang-ja|金沢|Kanazawa-džō}}) je velik, delno obnovljen [[japonski grad]] v [[kanazava|Kanazavi]] v [[prefektura Išikava|prefekturi Išikava]] na [[Japonska|Japonskem]]. Stoji ob znamenitem vrtu [[Kenroku-en]], ki je nekoč tvoril zasebni zunanji vrt gradu. Bil je sedež domene Kaga, ki ji je vladal [[klan Maeda]] 14 generacij od [[obdobje Sengoku|obdobja Sengoku]] do [[obnova Meidži|obnove Meidži]] leta 1871. == Zgodovina == [[File:Kanazawa-M-5954-edit.jpg|right|thumb|Grad Kanazava, ki prikazuje stražni stolp Hašizume-mon Cuzuki Jagura, vrata Hašizume-iči-no-mon in jarek.]] V poznem [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1336 do 1573), ko je moč osrednjih šogunov v Kjotu usihala, so Ikō-iki, privrženci naukov duhovnika Renja iz sekte Džōdo Šinšū, izpodrinili uradne guvernerje province Kaga, klan Togaši in ustanovili neke vrste teokratično republiko, pozneje znano kot »Kmečko kraljestvo«. Njihovo glavno oporišče je bil Kanazava Gobō, utrjen tempeljski kompleks na konici grebena Kodacuno. Podprt z visokimi griči in z obeh strani obdan z rekami je bil naravna utrdba, okoli katere se je razvilo grajsko mesto. To je bil začetek tega, kar bo postalo mesto Kanazava. Leta 1580 je [[daimjo]] Oda Nobunaga poslal svojega generala Sakumo Morimaso, da osvoji provinco Kaga. Kasneje je dobil deželo kot fevd in začel delati na jarkih in ureditvi okoliškega grajskega mesta; vendar se je po umoru Nobunage postavil na stran Šibata Kacuieja in so ga v bitki pri Šizugatakeju leta 1583 porazile sile [[Tojotomi Hidejoši|Tojotomija Hidejošija]], ki jih je vodil Maeda Tošiie. Maeda Tošiie je Kanazavo postavil za osnovo svojega posestva, ki se je razširilo na celotno provinco Kaga, provinco Noto in provinco Etčū kot domeno Kaga pod [[šogunat Tokugava|šogunatom Tokugava]].<ref>{{cite journal|last1=McClain|first1=James|title=Castle Towns and Daimyo Authority: Kanazawa in the Years 1583–1630|journal=Journal of Japanese Studies|date=Summer 1980|volume=6|issue=2|page=273|jstor=132323}}</ref> Leta 1592 je po izkušnjah, pridobljenih med [[Japonska invazija na Korejo (1592–1598)|japonskimi vdori v Korejo]], ukazal popolnoma obnoviti grad in k sodelovanju pri gradnji povabil Takajamo Ukona, kirišitanskega ((吉利支丹, 切支丹, キリシタン, きりしたん), iz portugalske ''cristão'', pomeni kristjan, katoliški kristjani v japonščini) ''daimjōja'', znanega po svojem strokovnem znanju pri načrtovanju gradu. Novi grad je imel prvotno šestnadstropni ''[[tenšu]]'' (stolp), ki je leta 1602 pogorel in ni bil nikoli obnovljen. Namesto tega je bilo notranje predgradje uporabljeno za palačo Hon-maru ali rezidenco klana Maeda s trinadstropnim ''jagura'' stolpom. Grad je leta 1631 pogorel in je bil takrat močno predelan. Ni-no-maru drugo predgradje je bilo razširjeno, preko grajskega ozemlja je bil zgrajen kanal Tacumi, rezidence različnih starejših častnikov pa so bile odstranjene izven grajskih jarkov. Grad je ponovno pogorel v velikem požaru v Kanazavi leta 1759. Po obnovi Meidži je bil grad leta 1871 predan japonski cesarski vojski in je služil kot štab 9. divizije japonske cesarske vojske. Večina preživelih struktur v ograjenem prostoru Ni-no-maru je bila uničena v požaru leta 1881. Od leta 1949 do 1989 je bil del grajskega mesta predan univerzi Kanazava. Grad je bil leta 2008 razglašen za nacionalno zgodovinsko območje.<ref>{{navedi splet |url= http://bunka.nii.ac.jp/heritages/detail/203716 |title= 金沢城跡|trans-title= Kanazawa-jo ato|language=ja |publisher=Agency for Cultural Affairs |access-date=August 20, 2020}}</ref> Večina sedanjih stavb je rekonstrukcija, ki temelji na tem, kako je bil grad videti v 1850-ih. Ohranjene strukture so vrata Išikava (zgrajena leta 1788), Sandžuken Nagaja in skladišče Curumaru, ki so vse zasnovane kot pomembna kulturna dediščina. Stolp Hiši Jagura, skladišče Godžiken Nagaja in stolp Hašizume-mon Cuzuki Jagura so bili obnovljeni leta 2001 z uporabo tradicionalnih gradbenih metod. Rekonstruiranih je bilo tudi več vrat gradu, glavni vhod v grad Kahoku-mon leta 2010, vrata Hašizume-mon leta 2015 ter vrata in most Nezumitamon leta 2020.<ref>{{navedi splet|title=Kahoku-mon Gate {{!}} Kanazawa Castle Park|url=http://www.pref.ishikawa.jp/siro-niwa/kanazawajou/e/kahoku_gate/|access-date=2020-12-27|website=www.pref.ishikawa.jp}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Hashizume Mon {{!}} Kanazawa Castle Park|url=http://www.pref.ishikawa.jp/siro-niwa/kanazawajou/e/hashizume-gate/|access-date=2020-12-27|website=www.pref.ishikawa.jp}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Nezumitamon Gate & Nezumitamon Bridge {{!}} Kanazawa Castle Park|url=http://www.pref.ishikawa.jp/siro-niwa/kanazawajou/e/nezumitamon/|access-date=2020-12-27|website=www.pref.ishikawa.jp}}</ref> == Arhitektura == Čeprav je bil klan Maeda najmočnejši ''daimjō'' na Japonskem za vladajočim klanom Tokugava v smislu ''[[koku]]daka'' (sistem za določanje vrednosti zemljišča za namene obdavčitve), njihov položaj ni bil nedotakljiv. Grad Kanazava je stal v središču grajskega mesta, ki je samo po sebi sestavljeno iz številnih elementov, ki so prispevali k splošni obrambni situaciji. Grad je bil zgrajen na najvišji točki med rekama Sai in Asano. Sistem jarkov in kanalov je obdajal grad za dodatna zaščita. Maeda Tošinaga, drugi ''daimjō'' domene Kaga, je zgradil sistem notranjih jarkov, ki so bili skupaj dolgi več kot 3000 metrov, še en sistem zunanjih jarkov pa je bil dodan med letoma 1600 in 1614. Za oskrbo s pitno vodo je bila vrsta kanalov, zgrajena od 1583-1630, povezana s sistemom jarkov. Skupaj je bil sistem dolg skoraj 15 kilometrov.<ref>{{cite journal|last1=McClain|first1=James|title=Castle Towns and Daimyo Authority: Kanazawa in the Years 1583-1630|journal=Journal of Japanese Studies|date=Summer 1980|volume=6|issue=2|pages=267–99|jstor=132323}}</ref> Za dodatno zaščito je bilo grajsko ozemlje razdeljeno na devet ograjenih prostorov, razdeljenih z zemeljskimi obzidji, kamnitimi zidovi in utrjenimi vrati, ki so obkrožali glavni zaliv, kjer je imel klan Maeda svoje prebivališče. Stavbe, povezane z vlado domene Kaga, so bile večinoma v Drugem predgradju (Ni-no-maru).<ref>{{cite journal|last1=McClain|first1=James|title=Castle Towns and Daimyo Authority: Kanazawa in the Years 1583-1630|journal=Journal of Japanese Studies|date=Summer 1980|volume=6|issue=2|pages=267–99|jstor=132323}}</ref> V mnogih japonskih grajskih mestih so bili budistični templji namenoma postavljeni na lokacije, izbrane za okrepitev šibkih točk v obrambi gradu. Kanazava ni bil nobena izjema: templji so bili strateško združeni na območjih, ki so oddaljena od gradu, najverjetneje kot zatočišča za umik. Značilni grajski, belkasti strešniki so iz [[svinec|svinca]]. Razlog za to ni le v tem, da so ognjevarni, ampak legenda pravi tudi, da bi lahko ploščice v času obleganja pretalili in jih spremenili v krogle. === Glavne lastnosti === Glavne značilnosti gradu so naslednje: * Hiši Jagura - stražni stolp, tri nadstropja. Višina strehe: 17,34 metra nad kamnitim zidom; skupna tlorisna površina: 255,35 kvadratnih metrov. Ta stolp je zgrajen pod rahlim kotom glede na ostale strukture, kar ima za posledico notranje stebre v obliki diamanta in povezave, ki jih je težko zgraditi znotraj kompleksne mreže notranjih stebrov in nosilcev. [[File:Kanazawa Castle (interior) - Kanazawa, Japan.JPG|right|thumb| Notranjost (Gojuken Nagaja), rekonstruirana 2001]] * Gojiken Nagaja – dolg, dvorani podoben večstranski stolp, ki se običajno uporablja kot skladišče; dvonadstropen. Višina strehe: 9,35 do 10,08 m nad kamnitim zidom; skupna tlorisna površina: 1384,95 kvadratnih metrov. * Hašizume-mon Cuzuki jagura - stražni stolp in komandna točka, tri nadstropja. Višina strehe: 14,69 metra nad kamnitim zidom; skupna tlorisna površina: 253,93 kvadratnih metrov. * Hašizume-iči-no-[[mon (arhitektura)|mon]] - vhodna vrata. * Curu-no-maru Dobei - dvojni zemeljski nasip. Višina 2,91 metra nad kamnitim zidom. * Vrata Išikava-mon - vhodna vrata z dvema značilnima slogoma kamna. Razglašena je za nacionalno pomembno kulturno dobrino. Ta vrata so obrnjena proti enemu od vhodov v park [[Kenroku-en]]. Grad leži znotraj obsežnega zemljišča, ki je trenutno organizirano kot velika, dobro vzdrževana trata in neformalno gozdnato območje z različnimi velikimi zidovi, vrati in gospodarskimi poslopji. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 374. ISBN 9781108481946. *De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. *Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1568365121. *Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 121–123. ISBN 0-8048-1102-4. *Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. p. 200 pages. ISBN 0-87011-766-1. *Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 144–145. ISBN 0-8048-1102-4. *Turnbull, Stephen (2003). Japanese Castles 1540-1640. Osprey Publishing. p. 64 pages. ISBN 1-84176-429-9. ==Zunanje povezave == {{commons category| Kanazawa Castle}} *{{official|1= http://www.pref.ishikawa.jp/siro-niwa/kanazawajou/e/index.html}} *[http://www.jcastle.info/view/Kanazawa_Castle Kanazawa Castle at JCastle] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanazava]] [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] 59oamxtxbsde3y7mad6hwl44gu4hn59 0 531079 6744586 6709992 2026-08-30T12:09:06Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Velesovega]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744586 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Andraž Žinič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 179 cm<ref name="domzale">{{navedi splet |title=2 Andraž ŽINIČ |url=https://www.nkdomzale.si/index.php/ekipa/clansko-mostvo/4712-2-andraz-zinic |publisher=[[NK Domžale]] |access-date=16 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210316174621/https://www.nkdomzale.si/index.php/ekipa/clansko-mostvo/4712-2-andraz-zinic |archive-date=16 March 2021 }}</ref> | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[NK Velesovo|Velesovo]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = Komenda<ref name="domzale"/> | youthyears2 = 2010–2018 | youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2018–2022 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 70| goals1 = 1 | years2 = 2018–2019 | clubs2 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) | caps2 = 30 | goals2 = 2 | years3 = 2022–2024| clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps3 = 33 | goals3 = 0 | years4 = 2024–2025 | clubs4 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps4 = 13 | goals4 = 0 | years5 = 2026 | clubs5 = [[SAK Celovec]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2026– | clubs6 = [[NK Velesovo|Velesovo]] | caps6 = | goals6 = | nationalyears1 = 2015–2016 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2016 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2021 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 0 }} '''Andraž Žinič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. februar]] [[1999]], [[Ljubljana]]. Andraž se je rodil v Ljubljani, živi pa v [[Žeje pri Komendi|Žejah pri Komendi]]. Žinič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Velesovo|Velesovo]]. Pred tem je igral za slovenske klube Komenda, [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Dob|Dob]], [[NK Maribor|Maribor]] in [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] ter avstrijski [[SAK Celovec]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 103 tekme in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Žinič, Andraž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši NK Velesovega]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 3joahfm5gzfrk18axwwiyswdayfyj82 100 533753 6744757 6743595 2026-08-30T16:53:45Z TadejM 738 10. avgust: umrl je gledališčnik [[Adrijan Rustja]] 6744757 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|Genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Kubanska kriza (2026){{!}}Kubanska kriza|en|2026 Cuban crisis}} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|Kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|Kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|Svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Tarife druge Trumpove administracije{{!}}Tarifna politika Združenih držav Amerike|en|Tariffs in the second Trump administration}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Bližnjevzhodna kriza|en|Middle Eastern crisis (2023–present)}} * {{ill|Grenlandska kriza|en|Greenland crisis}} * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}Kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|Mirovna pogajanja med Iranom in Združenimi državami Amerike|en|2025–2026 Iran–United States negotiations#2026 negotiations}} * {{ill|Mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} * {{ill|Mirovna pogajanja v rusko-ukrajinski vojni|en|Peace negotiations in the Russo-Ukrainian war (2022–present)#2026}} * {{ill|Mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|flamingo revolucija{{!}}Albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} * {{ill|Iranski protesti (2025–2026){{!}}Iranski protesti|en|2025–2026 Iranian protests}} * {{ill|Izgredi leta 2026 na Severnem Irskem|en|2026 Northern Ireland riots}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|Kanadski gozdni požari|en|2026 Canadian wildfires}} * {{ill|Evropski vročinski valovi|en|2026 European heatwaves}} * {{ill|Severnoameriški vročinski val|en|2026 North American heat wave}} * {{ill|Pacifiška sezona tajfunov|en|2026 Pacific typhoon season}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Avgust''' :*11: '''[[Volitve na Madžarskem|Madžarska]]''', [[Predsedniške volitve na Madžarskem leta 2026|predsednik {{resize|(posredne)}}]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> :<h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> :*12: '''[[Volitve na Cookovih otokih|''Cookovi otoki'']]''', [[Splošne volitve na Cookovih otokih leta 2026|''parlament'']] :*13: '''[[Volitve v Zambiji|Zambija]]''', [[Splošne volitve v Zambiji leta 2026|predsednik, narodna skupščina]] :*20: '''[[Volitve v Bangladešu|Bangladeš]]''', [[predsedniške volitve v Bangladešu leta 2026|predsednik {{resize|(posredne)}}]] :*23: '''[[Volitve v Kazahstanu|Kazahstan]]''', [[zakonodajne volitve v Kazahstanu leta 2026|kurultaj]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>Julij</h3> <!--;v Sloveniji {{gridlist| * }}--> ;V tujini {{gridlist| *11.: [[Susumu Tonegava]] *20.: [[Kevin Keegan]] }} <h3>Avgust</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *10.: [[Slavko Pregl]] *10.: [[Adrijan Rustja]] *15.: [[Milena Zupančič]] *17.: [[Mile Korun]] }} ;V tujini {{gridlist| *16.: [[Hayden Panettiere]] *18.: [[Vedrana Rudan]] *25.: [[Dolly Parton]] *27.: [[Ratko Mladić]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> aut6kj7jf7iwzdsl54hidibnkpfdn93 0 539215 6744602 6744328 2026-08-30T12:47:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 alt ime 6744602 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Aromuni | native_name = ''Armãnji'', ''Rrãmãnji'' | native_name_lang = rup | image = Aromanian flag.svg | image_caption = [[Zastava Aromunov|Zastava najpogosteje povezana z Aromuni]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=pGClDAAAQBAJ|title=Encyclopedia of stateless nations: ethnic and national groups around the world|first=James B.|last=Minahan|publisher=ABC-CLIO|edition=2|page=38|year=2016|isbn=9781610699549}}</ref> neuradno, a s tradicionalnimi koreninami<ref>{{cite journal|url=http://bmim.muzeulbucurestiului.ro/fisiere/30-Bucuresti-Materiale-de-Istorie-si-Muzeografie-XXX-2016_124.pdf|title=Paftaua, tipuri de decorații și simboluri. Accesorii din patrimoniul Muzeului Municipiului București|first=Maria Camelia|last=Ene|publisher=Bucharest Municipality Museum|location=Bucharest|volume=30|page=136|year=2016|language=ro}}</ref> | population = '''okoli 250.000''' (aromunskih govorcev)<ref>{{navedi splet|last=Puig|first=Lluis Maria de|title=Report: Aromanians|publisher=Council of Europe Parliamentary Assembly|date=17 January 1997|id=Doc. 7728|url=https://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/X2H-Xref-ViewHTML.asp?FileID=7661&lang=en}}</ref> | region1 = {{flagcountry|Grčija}} | pop1 = 9.855 <small>(popis 1951)</small> | ref1 = <ref name="autogenerated1">Po [http://www.intereg.org/ INTEREG] – quoted by [http://www.eurominority.org/version/eng/index.asp Eurominority] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060703040707/http://www.eurominority.org/version/eng/index.asp |date=3 July 2006 }}: [http://www.eurominority.org/version/eng/minority-detail.asp?id_alpha=1&id_minorites=gr-arom Aromanians in Greece] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050519194533/http://www.eurominority.org/version/eng/minority-detail.asp?id_alpha=1&id_minorites=gr-arom |date=19 May 2005 }}</ref> ocenjeno leta 2020 do 300.000{{sfn|Kahl|2002|p=153}} | region2 = {{flagcountry|Romunija}} | pop2 = 26.500 <small>(ocena 2006)</small> | ref2 = <ref>{{navedi novice|url=http://old.cotidianul.ro/aromanii_vor_statut_minoritar-19201.html|title=Aromânii vor statut minoritar|first=Iuliana|last=Gatej|newspaper=Cotidianul|date=8 December 2006|language=ro|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309180933/http://old.cotidianul.ro/aromanii_vor_statut_minoritar-19201.html|archive-date=9 March 2012|url-status=dead}}</ref> | region3 = {{flagcountry|Severna Makedonija}} | pop3 = 8714 <small>(popis 2021)</small> | ref3 = <ref name="auto">{{navedi splet |title=Попис на населението, домаќинствата и становите во Република Северна Македонија, 2021 - прв сет на податоци |url=https://www.stat.gov.mk/pdf/2022/2.1.22.10-mk-en.pdf |access-date=2 July 2022 |page=8}}</ref> | region4 = {{flagcountry|Albanija}} | pop4 = 8266 <small>(popis 2011)</small> | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.instat.gov.al/media/177354/main_results__population_and_housing_census_2011.pdf|title=Albanian census 2011|access-date=9 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114073838/http://www.instat.gov.al/media/177354/main_results__population_and_housing_census_2011.pdf|archive-date=14 November 2014|url-status=dead}}</ref> ocenjeno do 250.000<ref>{{navedi novice|url=http://tvri.tvr.ro/aromanii-din-albania-si-bustul-lui-nicolae-iorga_18418.html|title=Aromânii din Albania şi bustul lui Nicolae Iorga|first=Răzvan|last=Petrișor|newspaper=TVRi|date=29 November 2016|language=ro|access-date=22 January 2022}}</ref> | region5 = {{flagcountry|Bolgarija}} | pop5 = 2000–3000 <small>(ocena 2014)</small> | ref5 = <ref>{{cite journal|url=https://www.revistadesociologie.ro/pdf-uri/nr.3-4-2014/05-MConstantin.pdf|title=The ethno-cultural belongingness of Aromanians, Vlachs, Catholics, and Lipovans/Old Believers in Romania and Bulgaria (1990–2012)|first=Marin|last=Constantin|journal=Revista Română de Sociologie|volume=25|issue=3–4|pages=255–285|year=2014}}</ref> | region6 = {{flagcountry|Srbija}} | pop6 = 243 <small>(popis 2011)</small> | ref6 = <ref>{{navedi splet |title=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/userFiles/file/Aktuelnosti/Etnicke_zajednice_sa_manje_od_2000_pripadnika_i_dvojako_izjasnjeni.pdf |publisher=Statistics of Serbia |access-date=31 July 2019 |language=sr|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614162726/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/userFiles/file/Aktuelnosti/Etnicke_zajednice_sa_manje_od_2000_pripadnika_i_dvojako_izjasnjeni.pdf |archive-date=14 June 2017 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Third Report Submitted by Serbia Pursuant to Article 25, Paragraph 2 of the Framework Convention for the Protection of National Minorities |url=https://rm.coe.int/168008b7c1 |publisher=Council of Europe |access-date=31 July 2019 |pages=14–15}}</ref> | region7 = {{flagcountry|Hrvaška}} | pop7 = 29 <small>(popis 2011)</small> | ref7 = <ref>{{navedi splet|title=1. Population by Ethnicity – Detailed Classification, 2011 Census|url=https://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/e01_01_05/E01_01_05.html|access-date=19 February 2018}}</ref> | region8 = {{flagcountry|Slovenija}} | pop8 = 13 <small>(popis 2002)</small> | ref8 = <ref>{{navedi splet |title=Popis 2002 |url=https://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/SLO-T-59eng.xls |publisher=Statistics of Slovenia |access-date=31 July 2019 |archive-date=2022-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220403091205/https://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/SLO-T-59eng.xls |url-status=dead }}</ref> | region10 = {{flagcountry|Bosna in Hercegovina}} | pop10 = 10 <small>(popis 2013)</small> | ref10 = <ref>{{navedi splet|title=1. Stanovništvo prema etničkoj/nacionalnoj pripadnosti – detaljna klasifikacija|url=http://www.popis.gov.ba/popis2013/knjige.php?id=2|access-date=21 February 2018|archive-date=2018-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620181203/http://www.popis.gov.ba/popis2013/knjige.php?id=2|url-status=dead}}</ref> | langs = [[aromunščina]] | rels = [[Pravoslavje]] | related = Drugi latinsko govoreči narodi; (predvsem [[Romuni]], [[Moldavci]], [[Megleno-Romuni]] in [[Istro-Romuni]]) }} '''Aromuni''' ({{jezik-rup|Armãnji, Rrãmãnji}}, {{jezik-sq|Remeri}}, {{jezik-sr|Vlasi}}, {{jezik-gr|Vlahi}}) so [[etnična skupina]], ki izvira iz južnega [[Balkan]]a in govori aromunščino, vzhodnoromanski jezik.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=UIByDQAAQBAJ&pg=PA30|title=Across the Danube: Southeastern Europeans and Their Travelling Identities (17th–19th C.)|date=2016|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-33544-8|pages=30|language=en|quote=The Aromanians (Vlachs) are a Latin-speaking ethnic group native to the southern Balkans.}}</ref> Tradicionalno živijo v osrednji in južni [[Albanija|Albaniji]], jugozahodni [[Bolgarija|Bolgariji]], severni in osrednji [[Grčija|Grčiji]] ter [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], trenutno pa jih je mogoče najti tudi v južni [[Srbija|Srbiji]] in jugovzhodni [[Romunija|Romuniji]] (Severna Dobrudža). Obstaja tudi aromunska diaspora, ki živi zunaj teh krajev. Aromuni so znani pod številnimi drugimi imeni, kot so »[[Vlahi]]« ali »Makedo-Romuni«<ref>{{cite thesis|url=https://web.cs.wpi.edu/~rek/Projects/Balkan_Proposal_C21.pdf|title=Investigating the Impacts of Earthquakes on Ethnic and Religious Groups: Bucharest, Romania|first1=Eli|last1=Benevedes|first2=Owen|last2=Lally|first3=Hung-En|last3=Li|first4=Abigail|last4=Perlee|first5=Eileen|last5=Piombino|publisher=Worcester Polytechnic Institute|pages=1–63|year=2021}}</ref><ref>{{cite journal|url=https://csea.ro/wp-content/uploads/2018/04/Radu-Tudorancea-An-Analysis-of-the-Macedo-Romanian-Issue-Within-the-Romanian-Greek-Relations-During-the-First-Decade-of-the-Twentieth-Century.pdf|title=An analysis of the Macedo-Romanian issue within the Romanian–Greek relations during the first decade of the twentieth century (1900–1926)|first=Radu|last=Tudorancea|journal=Euro-Atlantic Studies|issue=11|pages=91–97|year=2007}}</ref> (včasih se uporabljajo tudi za Megleno-Romune).<ref>{{cite journal|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=87227|title=Some topics of the traditional wedding customs of the Macedo–Romanians (Aromanians and Megleno–Romanians)|first=Emil|last=Țîrcomnicu|journal=Romanian Journal of Population Studies|issue=3|pages=141–152|year=2009|volume=3}}</ref> Izraz ''Vlahi'' se v Grčiji in drugih državah uporablja za Aromune, pri čemer je bil ta izraz v preteklosti bolj razširjen za vsa romansko govoreča ljudstva Balkanskega polotoka in Karpatov (Jugovzhodna Evropa).<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/631511/Vlach|title=Vlach – European ethnic group|website=Britannica.com|access-date=9 January 2018}}</ref> Njihov ljudski jezik, aromunščina, je vzhodnoromanski jezik, zelo podoben romunščini, ki ima veliko svojih lastnih narečij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-9083828 |title=Romanian language |access-date=16 May 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060320130740/https://www.britannica.com/eb/article-9083828 |archive-date=20 March 2006 |url-status=dead }}</ref> Izvira iz vulgarne latinščine, ki so jo govorila paleobalkanska ljudstva (na primer romanizirani Tračani in sorodni Dačani) po njihovi romanizaciji. Aromunski jezik ima veliko skupnih značilnosti z albanščino, bolgarščino in grščino; čeprav ima veliko izposojenih besed iz grščine, slovanščine in turščine, njeno besedišče ostaja večinoma romanskega izvora.<ref name="Minahan2002">{{navedi knjigo|author= James Minahan|title=Encyclopedia of the Stateless Nations: A-C|url=https://books.google.com/books?id=OLKKVXgEpkoC&pg=PA175|access-date=18 April 2012|date=1 January 2002|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-32109-2|pages=175.}}</ref> == Imena in razvrstitev == === Etnonimi === Izraz ''Aromun'' izhaja neposredno iz latinske besede ''Romanus'', kar pomeni rimski državljan. Začetni a- je običajni epentetični samoglasnik, ki se pojavi, ko nastanejo določeni soglasniški sklopi, in ni, kot včasih pravi ljudska etimologija, povezan z negativnim ali privativnim a- v grščini (pojavlja se tudi v latinskih besedah grškega izvora). Izraz je skoval Gustav Weigand v svojem delu ''Die Aromunen'' iz leta 1894. Prva knjiga, ki jo mnogi znanstveniki omenjajo kot najdragocenejšo za prevod njihovega etničnega imena, je slovnica, ki jo je leta 1813 na Dunaju natisnil Mihail G. Boiagi. Imela je naslov ''Γραμματική Ρωμαϊκή ήτοι Μακεδονοβλαχική/Romanische oder Macedonowlachische Sprachlehre'' (»romanska ali makedonsko-vlaška slovnica«). Izraz ''Vlah'' je [[eksonim]], ki se uporablja že od srednjega veka. Aromuni se imenujejo ''Rrãmãn'' ali ''Armãn'', odvisno od tega, kateri od dveh narečnih skupin pripadajo, in se identificirajo kot del ''Fara Armãneascã'' ("Aromunsko pleme") ali ''Populu Armãnescu'' ("Aromunsko ljudstvo"). [[Endonim]] je v slovenščini preveden kot ''Aromun'', v romunščini kot ''Aromâni'', v grščini kot ''Armanoi'' (Αρμάνοι), v albanščini kot ''Arumunët'', v bolgarščini kot ''Arumani'' (Aрумъни), v makedonščini kot ''Aromanci'' (Ароманци), v srbohrvaščini kot ''Armani'' in ''Aromuni''. Izraz ''Vlah'' se je v srednjeveškem Balkanu uporabljal kot eksonim za vse romansko govoreče (romanizirane) ljudi v regiji, pa tudi kot splošno ime za pastirje, danes pa se pogosto uporablja za Aromune in Meglenite, Dako-Romune imenujejo Vlahi le v Srbiji, Bolgariji in Severni Makedoniji. Izraz je zabeležen v naslednjih jezikih: grški ''Vlachoi'' (Βλάχοι), albanski ''Vllehët'', bolgarski, srbski in makedonski ''Vlasi'' (Bласи), turški ''Ulahlar'', madžarski<ref>{{navedi splet|url=http://mek.niif.hu/02100/02115/html/5-1436.html|title=Magyar Néprajzi Lexikon /|website=Mek.niif.hu|access-date=9 January 2018|archive-date=2023-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230422152214/http://mek.niif.hu/02100/02115/html/5-1436.html|url-status=dead}}</ref> ''Oláh''. Omeniti velja, da je izraz Vlah v osmanskem zgodovinopisju pomenil tudi »razbojnik« ali »upornik« in da je bil izraz uporabljen tudi kot eksonim za večinoma pravoslavne kristjane na zahodnem Balkanu pod osmansko vladavino (predvsem za Srbe), pa tudi za Benečane za priseljeno slovanofonsko prebivalstvo dalmatinskega zaledja (tudi v glavnem Srbi). === Skupine === Nemški akademik Thede Kahl, strokovnjak za Aromunske študije, deli Aromune v dve glavni skupini, »Rrãmãnji« in »Armãnji«, ki se nadalje delita na podskupine. '''Rrãmãnji''' * ''Muzãchiars'', iz mesta Myzeqe (Muzachia) v jugozahodni osrednji Albaniji. * ''Fãrshãrots'' (ali ''Fãrsherots''), večinoma skoncentrirani v [[Epir]]u, iz območja Frašër (aromunsko Faršar) v jugovzhodni Albaniji. * ''Moscopolitans'' ali ''Moscopoleans'', iz mesta [[Moskopolje]], nekoč pomembno urbano središče Balkana, danes vas v jugovzhodni Albaniji. '''Armãnji''' * ''Pindejci'', skoncentrirani v in okoli [[Pindsko gorstvo|Pindskega gorstva]] v severni in srednji Grčiji. * ''Gramustijci'' (ali ''Gramostejci'', gr. ''grammostianoi''), iz gorovja Gramos, izoliranega območja v jugovzhodni Albaniji in severozahodno od Grčije. === Vzdevki === Aromunske skupnosti imajo več vzdevkov, odvisno od države, v kateri živijo. * Gramustijci in Pindijci imajo vzdevek Kutsovlahi (grško: Κουτσόβλαχοι). Ta izraz se včasih jemlje kot slabšalni, saj je prvi element tega izraza iz grškega ''koutso-'' (κουτσό-), kar pomeni »šepav«. Po turški etimologiji, kjer ''küçük'' pomeni 'malo', so manjša skupina Vlahov v nasprotju s številčnejšimi Vlahi (Dako-Romuni). * Fãrsherots iz Frashërja (Albanija), Moscopole in Muzachia imajo vzdevek ''Frasariotes'' (grško: Φρασαριώτες Βλάχοι) ali ''Arvanitovlahi'' (grško: Αρβανιτόβλαχοι), kar pomeni »albanski Vlahi« glede na njihov kraj izvora.{{sfn|Winnifrith|1987|p=35}} V južnoslovanskih državah, kot so Srbija, Severna Makedonija in Bolgarija, so vzdevki, ki se uporabljajo za označevanje Aromunov, običajno Vlasi (južnoslovansko za Vlahe in Vlahe) in Cincari (napisani tudi Tzintzari ali podobno), kar izhaja iz načina, kako Aromuni izgovarjajo besedo, ki pomeni pet, ''cinci''. V Romuniji se uporablja tudi demonim ''Macedoni'', ''Machedoni'' ali ''Macedoromâni''. V Albaniji se uporabljata izraza ''Vllah'' ali ''Vlleh'' in Çoban ali Çobenj (iz turškega çoban, 'pastir').{{sfn|Tanner|2004|pp=203–}} == Prebivalstvo == === Naselja === Aromunska skupnost v Albaniji je ocenjena na do 200.000 ljudi, vključno s tistimi, ki ne govorijo več jezika. Tanner ocenjuje, da skupnost predstavlja 2 % prebivalstva. V Albaniji aromanske skupnosti naseljujejo Moskopolje, njihovo najbolj znano naselje, okrožje Kolonjë (kjer so skoncentrirani), četrt Fiera (aromunsko Ferãcã), medtem ko so se aromunščino poučevali, kot je zapisal Tom Winnifrith, v osnovnih šolah v Andon Poçi blizu Gjirokastër (aromunsko Ljurocastru), Shkallë (aromunsko Scarã) pri Sarandëju in Borovë pri Korçë (aromunsko Curceau) (1987). Romunska raziskovalna skupina je v 1960-ih ugotovila, da so se albanski Aromuni izselili v [[Tirana|Tirano]], Stan Karbunarë, Skrapar, Pojan, Bilišt in [[Korča|Korçë]] ter da so naselili Karajo, Lushnjë, Moskopolje, Drenovë (aromunsko Dãrnova) in Bobošticë š(aromunsko Bubuštica). V Črni gori in Bosni in Hercegovini je obstajala pomembna skupnost Aromunov, ki so jo verjetno asimilirali lokalni prebivalci. Sprva so bili kristjani, okoli leta 1000 pa so se pridružili krščanski sekti [[bogomilstvo|Bogomilov]]/[[Patareni|Patarenov]] in bili srbizirani. Po turški okupaciji so se Armuni v Bosni in Hercegovini spreobrnili v [[islam]] zaradi gospodarskih in verskih motivov.<ref>Isidor Ieşan, Secta patarenă în Balcani şi în Dacia Traiană. Institutul de arte grafice C. Sfetea, București, 1912</ref> V Bosni in Hercegovini je veliko artefaktov Aromunov, predvsem v njihovih nekropolah. Te nekropole pokrivajo celotno Bosno in so sestavljene iz nagrobnih spomenikov, večinoma brez križev. == Izvori == [[File:Roman Empire Trajan 117AD.png|thumb| Zemljevid rimskega imperija v času njegovega razcveta pod Trajanom (vladal 98–117).]] [[File:Language border (Matzinger).png|thumb| Jirečkova črta je namišljena linija, ki po epigrafskih arheoloških podatkih kaže, kje se na Balkanu stikata latinski in grški vpliv.]] Aromunski jezik je povezan z [[Ljudska latinščina|ljudsko latinščino]], ki so jo govorili na Balkanu v rimskem obdobju.{{sfn|Tanner|2004|p=210}} Težko je ugotoviti zgodovino Vlahov na Balkanu, saj med barbarskimi vpadi in prvimi omembami Vlahov v 11. in 12. stoletju obstaja vrzel. Bizantinske kronike niso v pomoč in šele v 13., 14. in 15. stoletju je izraz Vlah postal pogostejši, čeprav se je izkazalo za problematično razlikovati med vrstami Vlahov, saj se je uporabljal za različne subjekte, kot je cesarstvo dinastije Asen, Tesalija in Romunijo čez Donavo.{{sfn|Winnifrith|1987|p=39}} Domneva se, da so Aromuni potomci rimskih vojakov ali latiniziranega prvotnega prebivalstva (Grki, Iliri, Tračani ali Dardanci), zaradi zgodovinske rimske vojaške prisotnosti na ozemlju, ki ga je naseljevala skupnost. Po mnenju Davida Binderja je grška povezava »nedvomno najmočnejša«.<ref>{{Cite journal|last=Binder|first=David|date=2004|title=Vlachs, A Peaceful Balkan People|url=https://muse.jhu.edu/article/176889|journal=Mediterranean Quarterly|volume=15|issue=4|pages=115–116|doi=10.1215/10474552-15-4-115|s2cid=154461762|issn=1527-1935}}</ref> Številni romunski učenjaki trdijo, da so bili Aromuni del dako-romunske migracije s severa Donave med 6. in 10. stoletjem, kar podpira teorijo, da "velikoromunsko" prebivalstvo izvira iz starih Dačanov in Rimljanov. Grški učenjaki vidijo Aromune kot potomce rimskih legionarjev, ki so se poročili z Grkinjami.{{sfn|Winnifrith|2002|p=114}} Ni dokazov za nobeno od teorij in Winnifrith meni, da sta malo verjetni. Malo dokazov, ki obstajajo, kaže, da je bila domovina Vlahov (Aromunov) na severnem Balkanu, severno od Jirečkove črte, ki je razmejevala latinsko in grško jezikovno vplivno sfero. S slovanskim prebojem meje na Donavi v 7. stoletju so bili latinsko govoreči potisnjeni še bolj proti jugu. Na podlagi jezikovnih premislekov Olga Tomic sklepa, da so se Aromuni preselili iz Trakije na svoje današnje kraje po slovanskem vdoru v Trakijo, vendar pred Megleno-Romuni.<ref name="Tomic 2006 p. 39">{{navedi knjigo | last=Tomic | first=O.M. | title=Balkan Sprachbund Morpho-Syntactic Features | publisher=Springer | year=2006 | page=39}}</ref> == Zgodovina in samoidentifikacija == [[File:Vlach Shepherd.png|thumb|upright|left| Aromunski pastir v tradicionalnih oblačilih, fotografija iz leta 1899, arhiv: Manaki Brothers.]] Aromuni ali Vlahi se v srednjeveških bizantinskih virih prvič pojavijo v 11. stoletju, v ''Strategikon of Kekaumenos'' in ''Alexiadi'' [[Ana Komnena|Ane Komnene]] na območju [[Tesalija|Tesalije]].{{sfn|ODB|loc="Vlachs" (A. Kazhdan), pp. 2183–2184}} V 12. stoletju judovski popotnik Benjamin iz Tudele zapisuje obstoj okrožja "Vlachia" blizu Halmyrosa v vzhodni Tesaliji, medtem ko bizantinski zgodovinar [[Niketas Honiates]] postavlja ''Veliko Vlaško'' blizu [[Meteora|Meteore]]. Tesalska Vlaška je bila očitno znana tudi kot ''Vlahija v Helladi''. Poznejši srednjeveški viri govorijo tudi o »Zgornji Vlaški« v Epiru in »Mali Vlaški« v Etoliji-Akarnaniji, vendar se »Velika Vlaška« po koncu 13. stoletja ne omenja več. Srednjeveški Vlahi (Aromuni) iz Hercegovine in okoliških držav veljajo za avtorje znamenitih nagrobnih spomenikov s [[petroglif]]i (srbsko [[stečki]]). Teorijo o vlaškem izvoru sta predlagala Bogumil Hrabak (1956) in Marian Wenzel,<ref>Marian Wenzel, Bosnian and Herzegovinian Tombstobes-Who Made Them and Why?" Sudost-Forschungen 21(1962): 102–143</ref> v zadnjem času pa so jo podprle arheološke in antropološke raziskave skeletnih ostankov iz grobov pod stečki. Teorija je veliko starejša in jo je prvi predlagal Arthur Evans v svojem delu ''Antiquarian Researches in Illyricum'' (1883). Med raziskovanjem s Felixom von Luschanom na grobovih stečkov v okolici Konavlja je ugotovil, da veliko število lobanj ni slovanskega izvora, temveč podobnih starejšim ilirskim in arbanaškim plemenom, prav tako pa ugotavlja, da dubrovniški spomeniki beležijo tiste dele, ki so jih naseljevali Vlahi do 15. stoletja.<ref>Mužić, Ivan (2009). "Vlasi i starobalkanska pretkršćanska simbolika jelena na stećcima". Starohrvatska prosvjeta (in Croatian). Split: Museum of Croatian Archaeological Monuments. III (36): 315–349.</ref> === Aromuni znotraj balkanskih nacionalizmov 19. in 20. stoletja === [[File:Transhumance ways of the Vlachs.jpeg|thumb| Preselitveni načini vlaških pastirjev v preteklosti]] [[File:Romanian Schools for Aromanians and Meglenoromanians.JPG|thumb| Zemljevid, ki prikazuje območja z romunskimi šolami za Aromune in Megleno-Romune v Osmanskem cesarstvu (1886)]] Posebna aromunska zavest se je razvila šele v 19. stoletju, nanjo pa je vplival vzpon drugih nacionalnih gibanj na Balkanu.<ref>{{navedi splet|url=https://bjuniornewblog.blogspot.com/2019/09/the-aromanian-rebirth.html|title=BJUNIORNEWBLOG: THE AROMANIAN REBIRTH|date=11 September 2019}}</ref> Do takrat so bili Aromuni kot vzhodni pravoslavni kristjani skupaj z drugimi etničnimi skupinami vključeni v širšo etnoreligiozno skupino ''Rimljani'' (v grščini ''Rhomaioi'', po Vzhodnem rimskem ali [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]]), ki je v [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] časih tvorila posebno ''[[Rum Millet]]''. Rum millet je vodil carigrajski patriarhat, v katerem so prevladovali Grki, in grški jezik se je med balkanskimi pravoslavnimi kristjani v 17.–19. stoletju uporabljal kot ''[[lingua franca]]''. Posledično so bili bogati, urbanizirani Aromuni kulturno helenizirani in so imeli pomembno vlogo pri širjenju grškega jezika in kulture; dejansko je bila prva knjiga, napisana v aromunščini, napisana v [[Grška abeceda|grški abecedi]] in namenjena širjenju grščine med aromunsko govorečimi.{{sfn|Kahl|2002|pp=146–147}} V zgodnjem 19. stoletju pa se je posebna narava aromunskega jezika, ki izhaja iz latinščine, začela preučevati v vrsti slovnic in jezikovnih knjižic. Leta 1815 so Aromuni iz [[Budimpešta|Budimpešte]] zaprosili za dovoljenje za uporabo njihovega jezika v [[liturgija|liturgiji]], vendar jih je lokalni metropolit zavrnil. Vzpostavitev izrazite aromunske narodne zavesti pa je ovirala težnja višjih slojev, da bi bili absorbirani v prevladujoče okoliške etnične skupnosti in zagovarjali svoje nacionalne vzroke kot svoje.{{sfn|Kahl|2002|pp=149–150}} Toliko so se poistovetili z narodi gostitelji, da jih balkanska nacionalna zgodovinopisja prikazujejo kot »najboljše Albance«, »najboljše Grke« in »najboljše Bolgare«, zaradi česar so jih raziskovalci imenovali »kameleoni Balkana«. Posledično so številni Aromuni igrali vidno vlogo v sodobni zgodovini balkanskih narodov: revolucionar Pitu Guli, grški premier Ioannis Kolettis, grški magnat Georgios Averoff, grški obrambni minister Evangelos Averoff, srbski premier Vladan Đorđević, carigrajski patriarh Atenagora I., romunski metropolit Andrej Şaguna, vlaški in moldavski vladarji iz družine Ghica itd. Po ustanovitvi neodvisne Romunije in [[avtokefalnost]]i [[Romunska pravoslavna cerkev|Romunske pravoslavne cerkve]] v 1860-ih so Aromuni vedno bolj začeli prihajati pod vpliv romunskega narodnega gibanja. Čeprav jim je grška cerkev ostro nasprotovala, so Romuni na južnem Balkanu vzpostavili obsežno državno sponzorirano kulturno in izobraževalno mrežo: prvo romunsko šolo je leta 1864 ustanovil Aromun Dimitri Atanasescu, do začetka 20. stoletja pa je bilo 100 romunskih cerkva in 106 šol s 4000 učenci in 300 učitelji. Posledično so se Aromuni razdelili na dve glavni frakciji, eno progrško, drugo proromunsko ter manjšo, ki se je osredotočala izključno na svojo aromunsko identiteto. S podporo velikih sil, zlasti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], je Aromunsko-romunsko gibanje doseglo vrhunec s priznanjem Aromunov kot posebnega ''[[Millet (osmanska etnija)|milleta]]'' ([[Ullah Millet]]) s strani Osmanskega cesarstva 22. maja 1905 z ustreznimi svoboščinami bogoslužja in izobraževanja v svojem jeziku. Kljub temu je zaradi napredne asimilacije Aromunov to prišlo prepozno, da bi privedlo do oblikovanja posebne aromunske nacionalne identitete; dejansko, kot je leta 1897 ugotovil Gustav Weigand, večina Aromuncev ni bila samo brezbrižna, ampak tudi dejavno sovražna do lastnega nacionalnega gibanja. Istočasno se je grško-romunski antagonizem glede lojalnosti Aromunom okrepil z oboroženim makedonskim bojem, kar je privedlo do prekinitve diplomatskih odnosov med državama leta 1906. Med makedonskim bojem je večina Aromuncev sodelovala na "patriarhističnem" (pro- grški) strani, nekateri pa so se postavili na stran "eksarhistov" (probolgarov). Vendar pa je po [[Balkanski vojni|balkanskih vojnah]] 1912–13 zanimanje Romunije upadlo in ko je v 1920-ih oživelo, je bilo bolj namenjeno spodbujanju »makedonskih bratov« Romunov k izseljevanju v Južno Dobrudžo, kjer so bile močne neromunske manjšine. Medtem ko je romunska dejavnost upadla, je Italija od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] naprej in s svojo vpletenostjo v Albanijo naredila nekaj truda – ne preveč uspešnega – da bi proromunske simpatije spremenila v proitalijanske. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], med okupacijo Grčije s strani osi, je Italija spodbujala aromunske nacionaliste, da so ustanovili "aromunsko domovino", tako imenovano Kneževino Pind. Vendar pa projekt med lokalnimi prebivalci nikoli ni pridobil večje pozornosti. Ravno nasprotno, številne vodilne osebnosti grškega upora proti osi, kot so Andreas Tzimas, Stefanos Sarafis in Alexandros Svolos, so bili Aromuni. Projekt "kneževine" je propadel z italijanskim premirjem leta 1943. === Sodobna aromunska identiteta === Romuni v Albaniji, Avstraliji, Bolgariji in Severni Makedoniji so datum razglasitve osmanske irade 23. maja 1905 v zadnjem času prevzeli kot »[[Aromunski nacionalni dan]]« (''Dzua Natsionalã a Armãnjilor''), zlasti pa ne v Grčiji oz. med Aromuni v grški diaspori.{{sfn|Kahl|2002|p=151}} V Romuniji se vsak 10. maj ob istem dogodku praznuje dan balkanskega romunstva. Ta obred je namenjen Aromunom, pa tudi Megleno-Romunom in Istro-Romunom.<ref>{{navedi novice|url=https://www.activenews.ro/stiri/Ziua-Romanitatii-Balcanice-a-fost-adoptata-de-Camera-Deputatilor.-Fratii-nostri-din-sud-vor-fi-sarbatoriti-anual-pe-10-mai.-Bust-la-Corcea-Albania-pentru-Parintele-martir-Haralambie-Balamace-ucis-de-greci-cu-baionetele-pentru-ca-a-slujit-in-romana-166826|title=Ziua Românității Balcanice a fost adoptată de Camera Deputaților. Frații noștri din sud vor fi sărbătoriți, anual, pe 10 mai. Bust la Corcea, Albania, pentru Părintele-martir Haralambie Balamace, ucis de greci cu baionetele pentru că a slujit în română|first=Cătălin|last=Vușcan|newspaper=ActiveNews|date=13 May 2021|language=ro}}</ref> V sodobnem času so Aromuni na splošno sprejeli prevladujočo nacionalno kulturo, pogosto z dvojno identiteto kot Aromuni in Grki/Albanci/Bolgari/Makedonci/Srbi/itd.{{sfn|Kahl|2002|p=152}} Aromune najdemo tudi zunaj meja Grčije. V južni Albaniji in v mestih po vsem Balkanu je veliko Aromunov, medtem ko je Aromune, ki se identificirajo kot Romuni, še vedno mogoče najti na območjih, kjer so delovale romunske šole. Veliko je tudi Aromunov, ki se opredeljujejo samo kot Aromuni (tudi, kot v primeru "Cincarjev", ko ne govorijo več jezika). Takšne skupine najdemo v jugozahodni Albaniji, vzhodnih delih Severne Makedonije, pri Aromunih, ki so se leta 1940 priselili v Romunijo, in v Grčiji na območjih Verije (arom. Veryia) in Grevene (arom. Grebini) ter v Atenah. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == {{refbegin|30em}} * {{cite journal|last=Atanassova|first=Katya|title=Aromanians|journal=Communities and Identities in Bulgaria|year=1998|pages=1000–1012}} * Cozaru, G. C., A. C. Papari, and M. L. Sandu. "Considerations Regarding the Ethno-Cultural Identity of the Aromanians in Dobrogea". ''Tradition and Reform Social Reconstruction of Europe'' (2013): 121. * {{cite journal|last=Iosif|first=Corina|title=The Aromanians between nationality and ethnicity: the history of an identity building|journal=Transylvanian Review|volume=20|year=2011|pages=133–148}} * {{navedi knjigo |last=Kahl |first=Thede |author-link=|chapter=The Ethnicity of Aromanians after 1990: the Identity of a Minority that Behaves like a Majority |title=Ethnologia Balkanica |volume=6 |year=2002 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=-ebpDLhkVWcC&pg=PA145 |pages=145–169}} * {{cite journal|last=Kahl|first=Thede|title=Aromanians in Greece. Minority or Vlach-Speaking Greeks?|journal=Jahrbücher für Geschichte und Kultur Südosteuropas|volume=5|year=2003|pages=205–219}} * {{navedi knjigo |editor-last=Kazhdan |editor-first=Alexander |editor-link= |year=1991 |title=The Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3 |location=Oxford and New York |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |ref={{harvid|ODB}}}} * Kocój E., Heritage without Heirs? Tangible and religious cultural heritage of the Vlachs minority in Europe in the context of interdisciplinary research project (contribution to the subject), Balcanica Posnaniensia", Poznań 2015, s. 137–147. * Kocój E., The Story of an Invisible City. The Cultural Heritage of Moscopole in Albania. Urban Regeneration, Cultural Memory and Space Management [in:] Intangible heritage of the city. Musealisation, preservation, education, ed. By M. Kwiecińska, Kraków 2016, s. 267–280. * Kocój E., Artifacts of the past as traces of memory. The Aromanian cultural heritage in the Balkans, Res Historica, 2016, p.&nbsp;175–195. * {{cite journal|last=Motta|first=Giuseppe|title=The Fight for Balkan Latinity. The Aromanians until World War I|journal=Mediterranean Journal of Social Sciences|volume=2|issue=3|year=2011|pages=252–260}} * {{cite journal|last=Motta|first=Giuseppe|title=The Fight for Balkan Latinity (II). The Aromanians after World War|journal=Mediterranean Journal of Social Sciences|volume=3|issue=11|year=2012|pages=541–550}} *{{cite journal |last1=Nowicka |first1=Ewa |title=Ethnic Identity of Aromanians/Vlachs in the 21st Century |journal=Res Historica |date=29 September 2016 |issue=41 |pages=213 |doi=10.17951/rh.2016.41.213 |url=https://journals.umcs.pl/rh/article/download/4163/3009}} *{{cite thesis|last=Prendergast|first=Eric|date=2017|title=The Origin and Spread of Locative Determiner Omission in the Balkan Linguistic Area|type=Ph.D|publisher=UC Berkeley|url=https://escholarship.org/uc/item/7nk454x6}} * {{cite journal|last=Ruzica|first=Miroslav|title=The Balkan Vlachs/Aromanians Awakening, National Policies, Assimilation|journal=Proceedings of the Globalization, Nationalism and Ethnic Conflicts in the Balkans and Its Regional Context |location=Belgrade|year=2006 |url=http://cincari.org/dokumenta/free/The_Balkan_Vlachs-Aromanians.pdf |access-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150528233805/http://cincari.org/dokumenta/free/The_Balkan_Vlachs-Aromanians.pdf |archive-date=28 May 2015 |url-status=dead}} * {{citation|last=Schwandner-Sievers|first=Stephanie|title=The Albanian Aromanians' awakening: identity politics and conflicts in post-communist Albania|location=Flensburg|publisher=European Centre for Minority Issues |year=1999 |url=https://www.academia.edu/1463975}} * {{navedi knjigo|last=Tanner|first=Arno|chapter=The Vlachs—A contested identity|title=The Forgotten Minorities of Eastern Europe: The History and Today of Selected Ethnic Groups in Five Countries|chapter-url=https://books.google.com/books?id=EQtCPAo1XU8C&pg=PA203|year=2004|publisher=East-West Books|isbn=978-952-91-6808-8|pages=203–}} * {{cite journal|last=Țîrcomnicu|first=Emil|title=Some Topics of the Traditional Wedding Customs of the Macedo–Romanians (Aromanians and Megleno–Romanians) |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=87227 |url-access=subscription |journal=Romanian Journal of Population Studies Supplement |year=2009 |volume=3|issue=Supplement|pages=141–152}} * {{navedi knjigo |last1=Winnifrith |first1=Tom |title=Shattered Eagles, Balkan Fragments |date=1995 |publisher=Duckworth |isbn=978-0-7156-2635-1 |url=https://books.google.com/books?id=upO2AAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Winnifrith|first=Tom|title=The Vlachs: the history of a Balkan people|year=1987 |url=https://books.google.com/books?id=7zVpAAAAMAAJ|publisher=Duckworth|isbn=978-0-7156-2135-6}} * {{navedi knjigo|last=Winnifrith|first=Tom|editor-last=Clogg|editor-first=Richard|chapter=Vlachs |year=2002 |title=Minorities in Greece: Aspects of a Plural Society|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-705-7 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=-71s8jEHWJsC&pg=PA112 |pages=112–121}} * {{navedi knjigo|last=Gauss|first=Karl-Markus|year=2001|title=Umirajoči Evropejci/Iziginuli narod - med Aromuni v Makedoniji}} {{COBISS|228086016}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|Aromanians}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Aromuni| ]] [[Kategorija:Romanski narodi]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] [[Kategorija:Narodnosti v Albaniji‎]] [[Kategorija:Grška kultura‎]] [[Kategorija:Romunska kultura‎]] [[Kategorija:Bolgarska kultura]] [[Kategorija:Makedonska kultura‎]] [[Kategorija:Srbska kultura‎]] lpjfsuoz88gd5hlun8tk5ttulo6agiz 6744727 6744602 2026-08-30T16:24:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 ne zamenjaj 6744727 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Aromuni | native_name = ''Armãnji'', ''Rrãmãnji'' | native_name_lang = rup | image = Aromanian flag.svg | image_caption = [[Zastava Aromunov|Zastava najpogosteje povezana z Aromuni]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=pGClDAAAQBAJ|title=Encyclopedia of stateless nations: ethnic and national groups around the world|first=James B.|last=Minahan|publisher=ABC-CLIO|edition=2|page=38|year=2016|isbn=9781610699549}}</ref> neuradno, a s tradicionalnimi koreninami<ref>{{cite journal|url=http://bmim.muzeulbucurestiului.ro/fisiere/30-Bucuresti-Materiale-de-Istorie-si-Muzeografie-XXX-2016_124.pdf|title=Paftaua, tipuri de decorații și simboluri. Accesorii din patrimoniul Muzeului Municipiului București|first=Maria Camelia|last=Ene|publisher=Bucharest Municipality Museum|location=Bucharest|volume=30|page=136|year=2016|language=ro}}</ref> | population = '''okoli 250.000''' (aromunskih govorcev)<ref>{{navedi splet|last=Puig|first=Lluis Maria de|title=Report: Aromanians|publisher=Council of Europe Parliamentary Assembly|date=17 January 1997|id=Doc. 7728|url=https://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/X2H-Xref-ViewHTML.asp?FileID=7661&lang=en}}</ref> | region1 = {{flagcountry|Grčija}} | pop1 = 9.855 <small>(popis 1951)</small> | ref1 = <ref name="autogenerated1">Po [http://www.intereg.org/ INTEREG] – quoted by [http://www.eurominority.org/version/eng/index.asp Eurominority] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060703040707/http://www.eurominority.org/version/eng/index.asp |date=3 July 2006 }}: [http://www.eurominority.org/version/eng/minority-detail.asp?id_alpha=1&id_minorites=gr-arom Aromanians in Greece] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050519194533/http://www.eurominority.org/version/eng/minority-detail.asp?id_alpha=1&id_minorites=gr-arom |date=19 May 2005 }}</ref> ocenjeno leta 2020 do 300.000{{sfn|Kahl|2002|p=153}} | region2 = {{flagcountry|Romunija}} | pop2 = 26.500 <small>(ocena 2006)</small> | ref2 = <ref>{{navedi novice|url=http://old.cotidianul.ro/aromanii_vor_statut_minoritar-19201.html|title=Aromânii vor statut minoritar|first=Iuliana|last=Gatej|newspaper=Cotidianul|date=8 December 2006|language=ro|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309180933/http://old.cotidianul.ro/aromanii_vor_statut_minoritar-19201.html|archive-date=9 March 2012|url-status=dead}}</ref> | region3 = {{flagcountry|Severna Makedonija}} | pop3 = 8714 <small>(popis 2021)</small> | ref3 = <ref name="auto">{{navedi splet |title=Попис на населението, домаќинствата и становите во Република Северна Македонија, 2021 - прв сет на податоци |url=https://www.stat.gov.mk/pdf/2022/2.1.22.10-mk-en.pdf |access-date=2 July 2022 |page=8}}</ref> | region4 = {{flagcountry|Albanija}} | pop4 = 8266 <small>(popis 2011)</small> | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.instat.gov.al/media/177354/main_results__population_and_housing_census_2011.pdf|title=Albanian census 2011|access-date=9 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114073838/http://www.instat.gov.al/media/177354/main_results__population_and_housing_census_2011.pdf|archive-date=14 November 2014|url-status=dead}}</ref> ocenjeno do 250.000<ref>{{navedi novice|url=http://tvri.tvr.ro/aromanii-din-albania-si-bustul-lui-nicolae-iorga_18418.html|title=Aromânii din Albania şi bustul lui Nicolae Iorga|first=Răzvan|last=Petrișor|newspaper=TVRi|date=29 November 2016|language=ro|access-date=22 January 2022}}</ref> | region5 = {{flagcountry|Bolgarija}} | pop5 = 2000–3000 <small>(ocena 2014)</small> | ref5 = <ref>{{cite journal|url=https://www.revistadesociologie.ro/pdf-uri/nr.3-4-2014/05-MConstantin.pdf|title=The ethno-cultural belongingness of Aromanians, Vlachs, Catholics, and Lipovans/Old Believers in Romania and Bulgaria (1990–2012)|first=Marin|last=Constantin|journal=Revista Română de Sociologie|volume=25|issue=3–4|pages=255–285|year=2014}}</ref> | region6 = {{flagcountry|Srbija}} | pop6 = 243 <small>(popis 2011)</small> | ref6 = <ref>{{navedi splet |title=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/userFiles/file/Aktuelnosti/Etnicke_zajednice_sa_manje_od_2000_pripadnika_i_dvojako_izjasnjeni.pdf |publisher=Statistics of Serbia |access-date=31 July 2019 |language=sr|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614162726/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/userFiles/file/Aktuelnosti/Etnicke_zajednice_sa_manje_od_2000_pripadnika_i_dvojako_izjasnjeni.pdf |archive-date=14 June 2017 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Third Report Submitted by Serbia Pursuant to Article 25, Paragraph 2 of the Framework Convention for the Protection of National Minorities |url=https://rm.coe.int/168008b7c1 |publisher=Council of Europe |access-date=31 July 2019 |pages=14–15}}</ref> | region7 = {{flagcountry|Hrvaška}} | pop7 = 29 <small>(popis 2011)</small> | ref7 = <ref>{{navedi splet|title=1. Population by Ethnicity – Detailed Classification, 2011 Census|url=https://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/e01_01_05/E01_01_05.html|access-date=19 February 2018}}</ref> | region8 = {{flagcountry|Slovenija}} | pop8 = 13 <small>(popis 2002)</small> | ref8 = <ref>{{navedi splet |title=Popis 2002 |url=https://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/SLO-T-59eng.xls |publisher=Statistics of Slovenia |access-date=31 July 2019 |archive-date=2022-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220403091205/https://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/SLO-T-59eng.xls |url-status=dead }}</ref> | region10 = {{flagcountry|Bosna in Hercegovina}} | pop10 = 10 <small>(popis 2013)</small> | ref10 = <ref>{{navedi splet|title=1. Stanovništvo prema etničkoj/nacionalnoj pripadnosti – detaljna klasifikacija|url=http://www.popis.gov.ba/popis2013/knjige.php?id=2|access-date=21 February 2018|archive-date=2018-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620181203/http://www.popis.gov.ba/popis2013/knjige.php?id=2|url-status=dead}}</ref> | langs = [[aromunščina]] | rels = [[Pravoslavje]] | related = Drugi latinsko govoreči narodi; (predvsem [[Romuni]], [[Moldavci]], [[Megleno-Romuni]] in [[Istro-Romuni]]) }}{{Razlikuj|Romuni|Armenci}} '''Aromuni''' ({{jezik-rup|Armãnji, Rrãmãnji}}, {{jezik-sq|Remeri}}, {{jezik-sr|Vlasi}}, {{jezik-gr|Vlahi}}) so [[etnična skupina]], ki izvira iz južnega [[Balkan]]a in govori aromunščino, vzhodnoromanski jezik.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=UIByDQAAQBAJ&pg=PA30|title=Across the Danube: Southeastern Europeans and Their Travelling Identities (17th–19th C.)|date=2016|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-33544-8|pages=30|language=en|quote=The Aromanians (Vlachs) are a Latin-speaking ethnic group native to the southern Balkans.}}</ref> Tradicionalno živijo v osrednji in južni [[Albanija|Albaniji]], jugozahodni [[Bolgarija|Bolgariji]], severni in osrednji [[Grčija|Grčiji]] ter [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], trenutno pa jih je mogoče najti tudi v južni [[Srbija|Srbiji]] in jugovzhodni [[Romunija|Romuniji]] (Severna Dobrudža). Obstaja tudi aromunska diaspora, ki živi zunaj teh krajev. Aromuni so znani pod številnimi drugimi imeni, kot so »[[Vlahi]]« ali »Makedo-Romuni«<ref>{{cite thesis|url=https://web.cs.wpi.edu/~rek/Projects/Balkan_Proposal_C21.pdf|title=Investigating the Impacts of Earthquakes on Ethnic and Religious Groups: Bucharest, Romania|first1=Eli|last1=Benevedes|first2=Owen|last2=Lally|first3=Hung-En|last3=Li|first4=Abigail|last4=Perlee|first5=Eileen|last5=Piombino|publisher=Worcester Polytechnic Institute|pages=1–63|year=2021}}</ref><ref>{{cite journal|url=https://csea.ro/wp-content/uploads/2018/04/Radu-Tudorancea-An-Analysis-of-the-Macedo-Romanian-Issue-Within-the-Romanian-Greek-Relations-During-the-First-Decade-of-the-Twentieth-Century.pdf|title=An analysis of the Macedo-Romanian issue within the Romanian–Greek relations during the first decade of the twentieth century (1900–1926)|first=Radu|last=Tudorancea|journal=Euro-Atlantic Studies|issue=11|pages=91–97|year=2007}}</ref> (včasih se uporabljajo tudi za Megleno-Romune).<ref>{{cite journal|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=87227|title=Some topics of the traditional wedding customs of the Macedo–Romanians (Aromanians and Megleno–Romanians)|first=Emil|last=Țîrcomnicu|journal=Romanian Journal of Population Studies|issue=3|pages=141–152|year=2009|volume=3}}</ref> Izraz ''Vlahi'' se v Grčiji in drugih državah uporablja za Aromune, pri čemer je bil ta izraz v preteklosti bolj razširjen za vsa romansko govoreča ljudstva Balkanskega polotoka in Karpatov (Jugovzhodna Evropa).<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/631511/Vlach|title=Vlach – European ethnic group|website=Britannica.com|access-date=9 January 2018}}</ref> Njihov ljudski jezik, aromunščina, je vzhodnoromanski jezik, zelo podoben romunščini, ki ima veliko svojih lastnih narečij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-9083828 |title=Romanian language |access-date=16 May 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060320130740/https://www.britannica.com/eb/article-9083828 |archive-date=20 March 2006 |url-status=dead }}</ref> Izvira iz vulgarne latinščine, ki so jo govorila paleobalkanska ljudstva (na primer romanizirani Tračani in sorodni Dačani) po njihovi romanizaciji. Aromunski jezik ima veliko skupnih značilnosti z albanščino, bolgarščino in grščino; čeprav ima veliko izposojenih besed iz grščine, slovanščine in turščine, njeno besedišče ostaja večinoma romanskega izvora.<ref name="Minahan2002">{{navedi knjigo|author= James Minahan|title=Encyclopedia of the Stateless Nations: A-C|url=https://books.google.com/books?id=OLKKVXgEpkoC&pg=PA175|access-date=18 April 2012|date=1 January 2002|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-32109-2|pages=175.}}</ref> == Imena in razvrstitev == === Etnonimi === Izraz ''Aromun'' izhaja neposredno iz latinske besede ''Romanus'', kar pomeni rimski državljan. Začetni a- je običajni epentetični samoglasnik, ki se pojavi, ko nastanejo določeni soglasniški sklopi, in ni, kot včasih pravi ljudska etimologija, povezan z negativnim ali privativnim a- v grščini (pojavlja se tudi v latinskih besedah grškega izvora). Izraz je skoval Gustav Weigand v svojem delu ''Die Aromunen'' iz leta 1894. Prva knjiga, ki jo mnogi znanstveniki omenjajo kot najdragocenejšo za prevod njihovega etničnega imena, je slovnica, ki jo je leta 1813 na Dunaju natisnil Mihail G. Boiagi. Imela je naslov ''Γραμματική Ρωμαϊκή ήτοι Μακεδονοβλαχική/Romanische oder Macedonowlachische Sprachlehre'' (»romanska ali makedonsko-vlaška slovnica«). Izraz ''Vlah'' je [[eksonim]], ki se uporablja že od srednjega veka. Aromuni se imenujejo ''Rrãmãn'' ali ''Armãn'', odvisno od tega, kateri od dveh narečnih skupin pripadajo, in se identificirajo kot del ''Fara Armãneascã'' ("Aromunsko pleme") ali ''Populu Armãnescu'' ("Aromunsko ljudstvo"). [[Endonim]] je v slovenščini preveden kot ''Aromun'', v romunščini kot ''Aromâni'', v grščini kot ''Armanoi'' (Αρμάνοι), v albanščini kot ''Arumunët'', v bolgarščini kot ''Arumani'' (Aрумъни), v makedonščini kot ''Aromanci'' (Ароманци), v srbohrvaščini kot ''Armani'' in ''Aromuni''. Izraz ''Vlah'' se je v srednjeveškem Balkanu uporabljal kot eksonim za vse romansko govoreče (romanizirane) ljudi v regiji, pa tudi kot splošno ime za pastirje, danes pa se pogosto uporablja za Aromune in Meglenite, Dako-Romune imenujejo Vlahi le v Srbiji, Bolgariji in Severni Makedoniji. Izraz je zabeležen v naslednjih jezikih: grški ''Vlachoi'' (Βλάχοι), albanski ''Vllehët'', bolgarski, srbski in makedonski ''Vlasi'' (Bласи), turški ''Ulahlar'', madžarski<ref>{{navedi splet|url=http://mek.niif.hu/02100/02115/html/5-1436.html|title=Magyar Néprajzi Lexikon /|website=Mek.niif.hu|access-date=9 January 2018|archive-date=2023-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230422152214/http://mek.niif.hu/02100/02115/html/5-1436.html|url-status=dead}}</ref> ''Oláh''. Omeniti velja, da je izraz Vlah v osmanskem zgodovinopisju pomenil tudi »razbojnik« ali »upornik« in da je bil izraz uporabljen tudi kot eksonim za večinoma pravoslavne kristjane na zahodnem Balkanu pod osmansko vladavino (predvsem za Srbe), pa tudi za Benečane za priseljeno slovanofonsko prebivalstvo dalmatinskega zaledja (tudi v glavnem Srbi). === Skupine === Nemški akademik Thede Kahl, strokovnjak za Aromunske študije, deli Aromune v dve glavni skupini, »Rrãmãnji« in »Armãnji«, ki se nadalje delita na podskupine. '''Rrãmãnji''' * ''Muzãchiars'', iz mesta Myzeqe (Muzachia) v jugozahodni osrednji Albaniji. * ''Fãrshãrots'' (ali ''Fãrsherots''), večinoma skoncentrirani v [[Epir]]u, iz območja Frašër (aromunsko Faršar) v jugovzhodni Albaniji. * ''Moscopolitans'' ali ''Moscopoleans'', iz mesta [[Moskopolje]], nekoč pomembno urbano središče Balkana, danes vas v jugovzhodni Albaniji. '''Armãnji''' * ''Pindejci'', skoncentrirani v in okoli [[Pindsko gorstvo|Pindskega gorstva]] v severni in srednji Grčiji. * ''Gramustijci'' (ali ''Gramostejci'', gr. ''grammostianoi''), iz gorovja Gramos, izoliranega območja v jugovzhodni Albaniji in severozahodno od Grčije. === Vzdevki === Aromunske skupnosti imajo več vzdevkov, odvisno od države, v kateri živijo. * Gramustijci in Pindijci imajo vzdevek Kutsovlahi (grško: Κουτσόβλαχοι). Ta izraz se včasih jemlje kot slabšalni, saj je prvi element tega izraza iz grškega ''koutso-'' (κουτσό-), kar pomeni »šepav«. Po turški etimologiji, kjer ''küçük'' pomeni 'malo', so manjša skupina Vlahov v nasprotju s številčnejšimi Vlahi (Dako-Romuni). * Fãrsherots iz Frashërja (Albanija), Moscopole in Muzachia imajo vzdevek ''Frasariotes'' (grško: Φρασαριώτες Βλάχοι) ali ''Arvanitovlahi'' (grško: Αρβανιτόβλαχοι), kar pomeni »albanski Vlahi« glede na njihov kraj izvora.{{sfn|Winnifrith|1987|p=35}} V južnoslovanskih državah, kot so Srbija, Severna Makedonija in Bolgarija, so vzdevki, ki se uporabljajo za označevanje Aromunov, običajno Vlasi (južnoslovansko za Vlahe in Vlahe) in Cincari (napisani tudi Tzintzari ali podobno), kar izhaja iz načina, kako Aromuni izgovarjajo besedo, ki pomeni pet, ''cinci''. V Romuniji se uporablja tudi demonim ''Macedoni'', ''Machedoni'' ali ''Macedoromâni''. V Albaniji se uporabljata izraza ''Vllah'' ali ''Vlleh'' in Çoban ali Çobenj (iz turškega çoban, 'pastir').{{sfn|Tanner|2004|pp=203–}} == Prebivalstvo == === Naselja === Aromunska skupnost v Albaniji je ocenjena na do 200.000 ljudi, vključno s tistimi, ki ne govorijo več jezika. Tanner ocenjuje, da skupnost predstavlja 2 % prebivalstva. V Albaniji aromanske skupnosti naseljujejo Moskopolje, njihovo najbolj znano naselje, okrožje Kolonjë (kjer so skoncentrirani), četrt Fiera (aromunsko Ferãcã), medtem ko so se aromunščino poučevali, kot je zapisal Tom Winnifrith, v osnovnih šolah v Andon Poçi blizu Gjirokastër (aromunsko Ljurocastru), Shkallë (aromunsko Scarã) pri Sarandëju in Borovë pri Korçë (aromunsko Curceau) (1987). Romunska raziskovalna skupina je v 1960-ih ugotovila, da so se albanski Aromuni izselili v [[Tirana|Tirano]], Stan Karbunarë, Skrapar, Pojan, Bilišt in [[Korča|Korçë]] ter da so naselili Karajo, Lushnjë, Moskopolje, Drenovë (aromunsko Dãrnova) in Bobošticë š(aromunsko Bubuštica). V Črni gori in Bosni in Hercegovini je obstajala pomembna skupnost Aromunov, ki so jo verjetno asimilirali lokalni prebivalci. Sprva so bili kristjani, okoli leta 1000 pa so se pridružili krščanski sekti [[bogomilstvo|Bogomilov]]/[[Patareni|Patarenov]] in bili srbizirani. Po turški okupaciji so se Armuni v Bosni in Hercegovini spreobrnili v [[islam]] zaradi gospodarskih in verskih motivov.<ref>Isidor Ieşan, Secta patarenă în Balcani şi în Dacia Traiană. Institutul de arte grafice C. Sfetea, București, 1912</ref> V Bosni in Hercegovini je veliko artefaktov Aromunov, predvsem v njihovih nekropolah. Te nekropole pokrivajo celotno Bosno in so sestavljene iz nagrobnih spomenikov, večinoma brez križev. == Izvori == [[File:Roman Empire Trajan 117AD.png|thumb| Zemljevid rimskega imperija v času njegovega razcveta pod Trajanom (vladal 98–117).]] [[File:Language border (Matzinger).png|thumb| Jirečkova črta je namišljena linija, ki po epigrafskih arheoloških podatkih kaže, kje se na Balkanu stikata latinski in grški vpliv.]] Aromunski jezik je povezan z [[Ljudska latinščina|ljudsko latinščino]], ki so jo govorili na Balkanu v rimskem obdobju.{{sfn|Tanner|2004|p=210}} Težko je ugotoviti zgodovino Vlahov na Balkanu, saj med barbarskimi vpadi in prvimi omembami Vlahov v 11. in 12. stoletju obstaja vrzel. Bizantinske kronike niso v pomoč in šele v 13., 14. in 15. stoletju je izraz Vlah postal pogostejši, čeprav se je izkazalo za problematično razlikovati med vrstami Vlahov, saj se je uporabljal za različne subjekte, kot je cesarstvo dinastije Asen, Tesalija in Romunijo čez Donavo.{{sfn|Winnifrith|1987|p=39}} Domneva se, da so Aromuni potomci rimskih vojakov ali latiniziranega prvotnega prebivalstva (Grki, Iliri, Tračani ali Dardanci), zaradi zgodovinske rimske vojaške prisotnosti na ozemlju, ki ga je naseljevala skupnost. Po mnenju Davida Binderja je grška povezava »nedvomno najmočnejša«.<ref>{{Cite journal|last=Binder|first=David|date=2004|title=Vlachs, A Peaceful Balkan People|url=https://muse.jhu.edu/article/176889|journal=Mediterranean Quarterly|volume=15|issue=4|pages=115–116|doi=10.1215/10474552-15-4-115|s2cid=154461762|issn=1527-1935}}</ref> Številni romunski učenjaki trdijo, da so bili Aromuni del dako-romunske migracije s severa Donave med 6. in 10. stoletjem, kar podpira teorijo, da "velikoromunsko" prebivalstvo izvira iz starih Dačanov in Rimljanov. Grški učenjaki vidijo Aromune kot potomce rimskih legionarjev, ki so se poročili z Grkinjami.{{sfn|Winnifrith|2002|p=114}} Ni dokazov za nobeno od teorij in Winnifrith meni, da sta malo verjetni. Malo dokazov, ki obstajajo, kaže, da je bila domovina Vlahov (Aromunov) na severnem Balkanu, severno od Jirečkove črte, ki je razmejevala latinsko in grško jezikovno vplivno sfero. S slovanskim prebojem meje na Donavi v 7. stoletju so bili latinsko govoreči potisnjeni še bolj proti jugu. Na podlagi jezikovnih premislekov Olga Tomic sklepa, da so se Aromuni preselili iz Trakije na svoje današnje kraje po slovanskem vdoru v Trakijo, vendar pred Megleno-Romuni.<ref name="Tomic 2006 p. 39">{{navedi knjigo | last=Tomic | first=O.M. | title=Balkan Sprachbund Morpho-Syntactic Features | publisher=Springer | year=2006 | page=39}}</ref> == Zgodovina in samoidentifikacija == [[File:Vlach Shepherd.png|thumb|upright|left| Aromunski pastir v tradicionalnih oblačilih, fotografija iz leta 1899, arhiv: Manaki Brothers.]] Aromuni ali Vlahi se v srednjeveških bizantinskih virih prvič pojavijo v 11. stoletju, v ''Strategikon of Kekaumenos'' in ''Alexiadi'' [[Ana Komnena|Ane Komnene]] na območju [[Tesalija|Tesalije]].{{sfn|ODB|loc="Vlachs" (A. Kazhdan), pp. 2183–2184}} V 12. stoletju judovski popotnik Benjamin iz Tudele zapisuje obstoj okrožja "Vlachia" blizu Halmyrosa v vzhodni Tesaliji, medtem ko bizantinski zgodovinar [[Niketas Honiates]] postavlja ''Veliko Vlaško'' blizu [[Meteora|Meteore]]. Tesalska Vlaška je bila očitno znana tudi kot ''Vlahija v Helladi''. Poznejši srednjeveški viri govorijo tudi o »Zgornji Vlaški« v Epiru in »Mali Vlaški« v Etoliji-Akarnaniji, vendar se »Velika Vlaška« po koncu 13. stoletja ne omenja več. Srednjeveški Vlahi (Aromuni) iz Hercegovine in okoliških držav veljajo za avtorje znamenitih nagrobnih spomenikov s [[petroglif]]i (srbsko [[stečki]]). Teorijo o vlaškem izvoru sta predlagala Bogumil Hrabak (1956) in Marian Wenzel,<ref>Marian Wenzel, Bosnian and Herzegovinian Tombstobes-Who Made Them and Why?" Sudost-Forschungen 21(1962): 102–143</ref> v zadnjem času pa so jo podprle arheološke in antropološke raziskave skeletnih ostankov iz grobov pod stečki. Teorija je veliko starejša in jo je prvi predlagal Arthur Evans v svojem delu ''Antiquarian Researches in Illyricum'' (1883). Med raziskovanjem s Felixom von Luschanom na grobovih stečkov v okolici Konavlja je ugotovil, da veliko število lobanj ni slovanskega izvora, temveč podobnih starejšim ilirskim in arbanaškim plemenom, prav tako pa ugotavlja, da dubrovniški spomeniki beležijo tiste dele, ki so jih naseljevali Vlahi do 15. stoletja.<ref>Mužić, Ivan (2009). "Vlasi i starobalkanska pretkršćanska simbolika jelena na stećcima". Starohrvatska prosvjeta (in Croatian). Split: Museum of Croatian Archaeological Monuments. III (36): 315–349.</ref> === Aromuni znotraj balkanskih nacionalizmov 19. in 20. stoletja === [[File:Transhumance ways of the Vlachs.jpeg|thumb| Preselitveni načini vlaških pastirjev v preteklosti]] [[File:Romanian Schools for Aromanians and Meglenoromanians.JPG|thumb| Zemljevid, ki prikazuje območja z romunskimi šolami za Aromune in Megleno-Romune v Osmanskem cesarstvu (1886)]] Posebna aromunska zavest se je razvila šele v 19. stoletju, nanjo pa je vplival vzpon drugih nacionalnih gibanj na Balkanu.<ref>{{navedi splet|url=https://bjuniornewblog.blogspot.com/2019/09/the-aromanian-rebirth.html|title=BJUNIORNEWBLOG: THE AROMANIAN REBIRTH|date=11 September 2019}}</ref> Do takrat so bili Aromuni kot vzhodni pravoslavni kristjani skupaj z drugimi etničnimi skupinami vključeni v širšo etnoreligiozno skupino ''Rimljani'' (v grščini ''Rhomaioi'', po Vzhodnem rimskem ali [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]]), ki je v [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] časih tvorila posebno ''[[Rum Millet]]''. Rum millet je vodil carigrajski patriarhat, v katerem so prevladovali Grki, in grški jezik se je med balkanskimi pravoslavnimi kristjani v 17.–19. stoletju uporabljal kot ''[[lingua franca]]''. Posledično so bili bogati, urbanizirani Aromuni kulturno helenizirani in so imeli pomembno vlogo pri širjenju grškega jezika in kulture; dejansko je bila prva knjiga, napisana v aromunščini, napisana v [[Grška abeceda|grški abecedi]] in namenjena širjenju grščine med aromunsko govorečimi.{{sfn|Kahl|2002|pp=146–147}} V zgodnjem 19. stoletju pa se je posebna narava aromunskega jezika, ki izhaja iz latinščine, začela preučevati v vrsti slovnic in jezikovnih knjižic. Leta 1815 so Aromuni iz [[Budimpešta|Budimpešte]] zaprosili za dovoljenje za uporabo njihovega jezika v [[liturgija|liturgiji]], vendar jih je lokalni metropolit zavrnil. Vzpostavitev izrazite aromunske narodne zavesti pa je ovirala težnja višjih slojev, da bi bili absorbirani v prevladujoče okoliške etnične skupnosti in zagovarjali svoje nacionalne vzroke kot svoje.{{sfn|Kahl|2002|pp=149–150}} Toliko so se poistovetili z narodi gostitelji, da jih balkanska nacionalna zgodovinopisja prikazujejo kot »najboljše Albance«, »najboljše Grke« in »najboljše Bolgare«, zaradi česar so jih raziskovalci imenovali »kameleoni Balkana«. Posledično so številni Aromuni igrali vidno vlogo v sodobni zgodovini balkanskih narodov: revolucionar Pitu Guli, grški premier Ioannis Kolettis, grški magnat Georgios Averoff, grški obrambni minister Evangelos Averoff, srbski premier Vladan Đorđević, carigrajski patriarh Atenagora I., romunski metropolit Andrej Şaguna, vlaški in moldavski vladarji iz družine Ghica itd. Po ustanovitvi neodvisne Romunije in [[avtokefalnost]]i [[Romunska pravoslavna cerkev|Romunske pravoslavne cerkve]] v 1860-ih so Aromuni vedno bolj začeli prihajati pod vpliv romunskega narodnega gibanja. Čeprav jim je grška cerkev ostro nasprotovala, so Romuni na južnem Balkanu vzpostavili obsežno državno sponzorirano kulturno in izobraževalno mrežo: prvo romunsko šolo je leta 1864 ustanovil Aromun Dimitri Atanasescu, do začetka 20. stoletja pa je bilo 100 romunskih cerkva in 106 šol s 4000 učenci in 300 učitelji. Posledično so se Aromuni razdelili na dve glavni frakciji, eno progrško, drugo proromunsko ter manjšo, ki se je osredotočala izključno na svojo aromunsko identiteto. S podporo velikih sil, zlasti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], je Aromunsko-romunsko gibanje doseglo vrhunec s priznanjem Aromunov kot posebnega ''[[Millet (osmanska etnija)|milleta]]'' ([[Ullah Millet]]) s strani Osmanskega cesarstva 22. maja 1905 z ustreznimi svoboščinami bogoslužja in izobraževanja v svojem jeziku. Kljub temu je zaradi napredne asimilacije Aromunov to prišlo prepozno, da bi privedlo do oblikovanja posebne aromunske nacionalne identitete; dejansko, kot je leta 1897 ugotovil Gustav Weigand, večina Aromuncev ni bila samo brezbrižna, ampak tudi dejavno sovražna do lastnega nacionalnega gibanja. Istočasno se je grško-romunski antagonizem glede lojalnosti Aromunom okrepil z oboroženim makedonskim bojem, kar je privedlo do prekinitve diplomatskih odnosov med državama leta 1906. Med makedonskim bojem je večina Aromuncev sodelovala na "patriarhističnem" (pro- grški) strani, nekateri pa so se postavili na stran "eksarhistov" (probolgarov). Vendar pa je po [[Balkanski vojni|balkanskih vojnah]] 1912–13 zanimanje Romunije upadlo in ko je v 1920-ih oživelo, je bilo bolj namenjeno spodbujanju »makedonskih bratov« Romunov k izseljevanju v Južno Dobrudžo, kjer so bile močne neromunske manjšine. Medtem ko je romunska dejavnost upadla, je Italija od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] naprej in s svojo vpletenostjo v Albanijo naredila nekaj truda – ne preveč uspešnega – da bi proromunske simpatije spremenila v proitalijanske. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], med okupacijo Grčije s strani osi, je Italija spodbujala aromunske nacionaliste, da so ustanovili "aromunsko domovino", tako imenovano Kneževino Pind. Vendar pa projekt med lokalnimi prebivalci nikoli ni pridobil večje pozornosti. Ravno nasprotno, številne vodilne osebnosti grškega upora proti osi, kot so Andreas Tzimas, Stefanos Sarafis in Alexandros Svolos, so bili Aromuni. Projekt "kneževine" je propadel z italijanskim premirjem leta 1943. === Sodobna aromunska identiteta === Romuni v Albaniji, Avstraliji, Bolgariji in Severni Makedoniji so datum razglasitve osmanske irade 23. maja 1905 v zadnjem času prevzeli kot »[[Aromunski nacionalni dan]]« (''Dzua Natsionalã a Armãnjilor''), zlasti pa ne v Grčiji oz. med Aromuni v grški diaspori.{{sfn|Kahl|2002|p=151}} V Romuniji se vsak 10. maj ob istem dogodku praznuje dan balkanskega romunstva. Ta obred je namenjen Aromunom, pa tudi Megleno-Romunom in Istro-Romunom.<ref>{{navedi novice|url=https://www.activenews.ro/stiri/Ziua-Romanitatii-Balcanice-a-fost-adoptata-de-Camera-Deputatilor.-Fratii-nostri-din-sud-vor-fi-sarbatoriti-anual-pe-10-mai.-Bust-la-Corcea-Albania-pentru-Parintele-martir-Haralambie-Balamace-ucis-de-greci-cu-baionetele-pentru-ca-a-slujit-in-romana-166826|title=Ziua Românității Balcanice a fost adoptată de Camera Deputaților. Frații noștri din sud vor fi sărbătoriți, anual, pe 10 mai. Bust la Corcea, Albania, pentru Părintele-martir Haralambie Balamace, ucis de greci cu baionetele pentru că a slujit în română|first=Cătălin|last=Vușcan|newspaper=ActiveNews|date=13 May 2021|language=ro}}</ref> V sodobnem času so Aromuni na splošno sprejeli prevladujočo nacionalno kulturo, pogosto z dvojno identiteto kot Aromuni in Grki/Albanci/Bolgari/Makedonci/Srbi/itd.{{sfn|Kahl|2002|p=152}} Aromune najdemo tudi zunaj meja Grčije. V južni Albaniji in v mestih po vsem Balkanu je veliko Aromunov, medtem ko je Aromune, ki se identificirajo kot Romuni, še vedno mogoče najti na območjih, kjer so delovale romunske šole. Veliko je tudi Aromunov, ki se opredeljujejo samo kot Aromuni (tudi, kot v primeru "Cincarjev", ko ne govorijo več jezika). Takšne skupine najdemo v jugozahodni Albaniji, vzhodnih delih Severne Makedonije, pri Aromunih, ki so se leta 1940 priselili v Romunijo, in v Grčiji na območjih Verije (arom. Veryia) in Grevene (arom. Grebini) ter v Atenah. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == {{refbegin|30em}} * {{cite journal|last=Atanassova|first=Katya|title=Aromanians|journal=Communities and Identities in Bulgaria|year=1998|pages=1000–1012}} * Cozaru, G. C., A. C. Papari, and M. L. Sandu. "Considerations Regarding the Ethno-Cultural Identity of the Aromanians in Dobrogea". ''Tradition and Reform Social Reconstruction of Europe'' (2013): 121. * {{cite journal|last=Iosif|first=Corina|title=The Aromanians between nationality and ethnicity: the history of an identity building|journal=Transylvanian Review|volume=20|year=2011|pages=133–148}} * {{navedi knjigo |last=Kahl |first=Thede |author-link=|chapter=The Ethnicity of Aromanians after 1990: the Identity of a Minority that Behaves like a Majority |title=Ethnologia Balkanica |volume=6 |year=2002 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=-ebpDLhkVWcC&pg=PA145 |pages=145–169}} * {{cite journal|last=Kahl|first=Thede|title=Aromanians in Greece. Minority or Vlach-Speaking Greeks?|journal=Jahrbücher für Geschichte und Kultur Südosteuropas|volume=5|year=2003|pages=205–219}} * {{navedi knjigo |editor-last=Kazhdan |editor-first=Alexander |editor-link= |year=1991 |title=The Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3 |location=Oxford and New York |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |ref={{harvid|ODB}}}} * Kocój E., Heritage without Heirs? Tangible and religious cultural heritage of the Vlachs minority in Europe in the context of interdisciplinary research project (contribution to the subject), Balcanica Posnaniensia", Poznań 2015, s. 137–147. * Kocój E., The Story of an Invisible City. The Cultural Heritage of Moscopole in Albania. Urban Regeneration, Cultural Memory and Space Management [in:] Intangible heritage of the city. Musealisation, preservation, education, ed. By M. Kwiecińska, Kraków 2016, s. 267–280. * Kocój E., Artifacts of the past as traces of memory. The Aromanian cultural heritage in the Balkans, Res Historica, 2016, p.&nbsp;175–195. * {{cite journal|last=Motta|first=Giuseppe|title=The Fight for Balkan Latinity. The Aromanians until World War I|journal=Mediterranean Journal of Social Sciences|volume=2|issue=3|year=2011|pages=252–260}} * {{cite journal|last=Motta|first=Giuseppe|title=The Fight for Balkan Latinity (II). The Aromanians after World War|journal=Mediterranean Journal of Social Sciences|volume=3|issue=11|year=2012|pages=541–550}} *{{cite journal |last1=Nowicka |first1=Ewa |title=Ethnic Identity of Aromanians/Vlachs in the 21st Century |journal=Res Historica |date=29 September 2016 |issue=41 |pages=213 |doi=10.17951/rh.2016.41.213 |url=https://journals.umcs.pl/rh/article/download/4163/3009}} *{{cite thesis|last=Prendergast|first=Eric|date=2017|title=The Origin and Spread of Locative Determiner Omission in the Balkan Linguistic Area|type=Ph.D|publisher=UC Berkeley|url=https://escholarship.org/uc/item/7nk454x6}} * {{cite journal|last=Ruzica|first=Miroslav|title=The Balkan Vlachs/Aromanians Awakening, National Policies, Assimilation|journal=Proceedings of the Globalization, Nationalism and Ethnic Conflicts in the Balkans and Its Regional Context |location=Belgrade|year=2006 |url=http://cincari.org/dokumenta/free/The_Balkan_Vlachs-Aromanians.pdf |access-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150528233805/http://cincari.org/dokumenta/free/The_Balkan_Vlachs-Aromanians.pdf |archive-date=28 May 2015 |url-status=dead}} * {{citation|last=Schwandner-Sievers|first=Stephanie|title=The Albanian Aromanians' awakening: identity politics and conflicts in post-communist Albania|location=Flensburg|publisher=European Centre for Minority Issues |year=1999 |url=https://www.academia.edu/1463975}} * {{navedi knjigo|last=Tanner|first=Arno|chapter=The Vlachs—A contested identity|title=The Forgotten Minorities of Eastern Europe: The History and Today of Selected Ethnic Groups in Five Countries|chapter-url=https://books.google.com/books?id=EQtCPAo1XU8C&pg=PA203|year=2004|publisher=East-West Books|isbn=978-952-91-6808-8|pages=203–}} * {{cite journal|last=Țîrcomnicu|first=Emil|title=Some Topics of the Traditional Wedding Customs of the Macedo–Romanians (Aromanians and Megleno–Romanians) |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=87227 |url-access=subscription |journal=Romanian Journal of Population Studies Supplement |year=2009 |volume=3|issue=Supplement|pages=141–152}} * {{navedi knjigo |last1=Winnifrith |first1=Tom |title=Shattered Eagles, Balkan Fragments |date=1995 |publisher=Duckworth |isbn=978-0-7156-2635-1 |url=https://books.google.com/books?id=upO2AAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Winnifrith|first=Tom|title=The Vlachs: the history of a Balkan people|year=1987 |url=https://books.google.com/books?id=7zVpAAAAMAAJ|publisher=Duckworth|isbn=978-0-7156-2135-6}} * {{navedi knjigo|last=Winnifrith|first=Tom|editor-last=Clogg|editor-first=Richard|chapter=Vlachs |year=2002 |title=Minorities in Greece: Aspects of a Plural Society|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-705-7 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=-71s8jEHWJsC&pg=PA112 |pages=112–121}} * {{navedi knjigo|last=Gauss|first=Karl-Markus|year=2001|title=Umirajoči Evropejci/Iziginuli narod - med Aromuni v Makedoniji}} {{COBISS|228086016}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|Aromanians}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Aromuni| ]] [[Kategorija:Romanski narodi]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] [[Kategorija:Narodnosti v Albaniji‎]] [[Kategorija:Grška kultura‎]] [[Kategorija:Romunska kultura‎]] [[Kategorija:Bolgarska kultura]] [[Kategorija:Makedonska kultura‎]] [[Kategorija:Srbska kultura‎]] fulyexg62k3bca8ccbgeemhaxj5koac 0 540101 6744652 6741568 2026-08-30T14:53:21Z Erardo Galbi 166658 6744652 wikitext text/x-wiki Krajinska oznaka '''Lokovška planota''' je prisotna na zgodovinskih zemljevidih, v starih katastrih in ponovno v strokovnih gradivih, ki jih je leta 1998 izdalo [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije]], Urad RS za prostorsko planiranje, ter v novejših občinskih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/za-obcane/prostorski-akti/|title=MONG, Prostorski akti}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> prostorskih aktih. Najpopolnejši sistematični popis slovenskih krajin<ref>{{Navedi splet|title=Izhodišča za Krajinsko politiko Slovenije|url=https://www.krajinskapolitika.si/|website=Krajinska politika|language=sl-SI}}</ref> deli ozemlje na pet osnovnih krajinskih regij, poimenovanih tudi krajinski tipi, ki se naprej delijo kot je v nadaljevanju primer Lokovške planote: (4) Krajinska regija / Krajinski tip / Najširša krajinska enota: '''Kraške krajine notranje Slovenije'''<ref>{{Navedi knjigo|title=Kraške krajine notranje Slovenije|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje|year=1998|location=Ljubljana|url=http://www.krajinskapolitika.si/wp-content/uploads/2018/10/4-kras%CC%8Cke.pdf}}</ref> (4.1) Širša krajinska enota: '''Trnovsko-Nanoška planota''' (4.1.1) Krajinska enota: '''[[Banjška planota]]''': ''Najpomembnejše merilo za opredelitev enote je relief. Območje je opredeljeno kot enota zaradi geografske ločenosti od preostalega dela s Čepovanskim suhim dolom, ki zelo izrazito razmejuje '''Banjško-Lokovško planoto''' od [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Soška dolina|Doline Soče]].'' (4.1.1.01) Krajinska podenota: '''Lokovška planota''': ''Nekoč veliko bolj gol močno reliefno razgiban [[Kras|kraški svet]] vrtač in stožčastih vrhov je danes že močno zarasel in zaprt. Pričevanja o nekdanji kulturni krajini so majhne njivske površine na podzidanih terasah ali na reliefnih izravnavah, predvsem v dnu vrtač, danes večinoma spremenjenih v travnike in pašnike.'' Popolnoma zakrasel svet Lokovške planote je [[Relief|reliefno]] zelo razgiban. Med stožčastimi vrhovi so globeli, [[Vrtača|vrtače]], brezna in [[Jama|jame]] ter manjši kraški doli. V votlikavo [[Kras|kraško]] notranjost so odtekle vse vode, zato kljub namočenosti in dokaj enakomerni razporejenosti padavin preko celega leta tu ni površinsko tekočih voda. Razlog je v geološki sestavi tal, ki so iz [[Apnenec|apnenca]] in [[Dolomit|dolomita]]. Gozd, ki je pretežno smrekov in bukov, uspeva na plitvi ter skromni preperelini, in je zavetišče različnim prosto živečim živalim. Območje Lokovške planote sega v tri občine: v Mestno občino [[Nova Gorica]], v Občino [[Občina Tolmin|Tolmin]] in v Občino [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]. Krajevna skupnost Lokovec z vsemi tremi Lokovci pokriva večino Lokovške planote v novogoriški občini. Na vzhodu in jugu planota meji na Krajevno skupnost Čepovan, na jugozahodu na Krajevno skupnost Grgarske Ravne-Bate in na zahodu na Krajevno skupnost Banjšice, preostali zahodni in severni del pa meji z občino Kanal ob Soči in Tolmin. V celoti ali deloma se na Lokovški planoti nahajajo naselja: * Mestna občina Nova Gorica: [[Lokovec]], [[Čepovan]] (V in JV pobočje Č. dola), [[Banjšice]] (V območje), [[Bate]] (JV območje) * Občina Tolmin: [[Kanalski Lom]] (V in JV območje), [[Grudnica]] * Občina Kanal ob Soči: [[Kal nad Kanalom]] (J in V območje) == Banjško - Lokovška planota == Banjško planoto stopničaste plasti, ki se dvigajo nad Goriško ravnino in dolino Soče proti notranjosti, členijo na posamezne podenote: Banjšice, Lokovška planota, Čepovanski dol in Kraška polja (Grgarsko, Zagorsko in Ravniško). Na najnižji stopnji je Grgarsko kraško polje (kotlina), nad njim proti vzhodu sta precej manj izraziti Zagorsko in Ravniško polje, v smeri SV pa Čepovanski dol, "gotovo eden najizrazitejših suhih dolov na svetu sploh." (Melik, 1961, Geografski zbornik), ki je ločnica med Banjško-Lokovško in Trnovsko planoto. Banjšice so rahlo valovita travniška planota z odprtim razgledom proti jugu, severu in zahodu. Od tu se proti vzhodu površje stopničasto dvigne do reliefno močno razgibane zakrasele Lokovške planote. Podenoti Banjšice in Lokovška planota oziroma Banjško-Lokovška planota<ref>{{Navedi revijo|last=Povšič|first=Urška|date=2008|title=Geografske značilnosti Lokovca|magazine=Pro loko Lokovec}}</ref> je najzahodnejši reliefno neenoten izrastek dinarskega višavja. Nekateri viri jo obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. == Lokovško pogorje == Lokovsko pogorje je opisano v drugi knjigi Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (avtor Rutar Simon) izdani 1892-1893<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WSRPXEXM|website=www.dlib.si|accessdate=2024-02-02}}</ref>: "Trnovsko planoto deli v dva skoro jednaka dela globoko urezana [[Čepovanski dol|Čepovanska dolina]] (Čepovan 607 m), ki se na jugu razširi v Grgarsko (279 m) in Ravniško (438 m) kotlino. Pred njima stoji škrbasti jugozahodni rob s Sveto goro (Skalnica 684 m) in s sedlom Prevalo (348 m). Zahodni del se imenuje tudi Banjška planota, v katero je daleč zarezano Avščekovo debro. Na njej se vzdigajo podolgasti hribi, ki se sklepajo vzporedno s Čepovansko dolino v malo gorovje, '''Lokovsko pogorje'''. Tu je najvišji hrib Veli vrh (1072 m), vzhodno od Loma (600 m), potem Lašček (1070 m), vzhodno od Kala (692 m). Nižji vrhunci so: Bojnik (957 m), ZgoreInice (878 m) in Jelenek (789 m) pri Batah." == Hribovje Lašček, Planota Lašček, hrib/vrh Lašček == '''Lašček''', poimenovanje območja in enega od dveh najvišjih vrhov na planotah med Sočo, Idrijco in Čepovanskim dolom, najdemo v Franciscejskem katastru za Lokovec<ref>{{Navedi splet|url=https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=202864&text=G114%20Lokavec%20pri%20Kanalu%2C%20k.o.|title=Franciscejski kataster za Primorsko 1811–1869 (1822, G114 , napaka - namesto Lokovec piše Lokavec pri Kanalu)|website=VAČ - virtualna arhivska čitalnica}}</ref> iz leta 1822 z imenom ''Laszeh''. V virih dežel predhodnic sedanje Italije, Avstrije in Slovenije je kasneje z imeni ''Vlatzek'' (Illyria 1829-1835), ''Lašček,'' ''Vlazeh, Vlazek, Lascek, Lascik, Laschek in Monte Lasce''. Franc Krašan<ref>{{Navedi splet|title=Krašan, Franc (1840–1907) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi301791/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, botanik in terenski raziskovalec, je leta 1868 objavil Poročilo o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867, v katerem pojasni, da je raziskoval celotno območje Lokovške planote in okolice (Čepovanska dolina z obema pobočjema do Trebuše, Banjšice s pobočjem do Grgarja, Kanala in ob levem bregu Soče do Kala), uporablja pa takrat uradno poimenovanje območja Lašček<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_18_0201-0212.pdf|title=Zool.-Bot. Ges. Österreich, Austria}}</ref> (Lašček Gebirge - Gorovje Lašček). Leta 1915 je izšel Geografski terminološki slovar.<ref>{{Navedi knjigo|title=DIZIONARIO GEOGRAFICO dell'Alto Adige, del Trentino, della Venezia Giulia e della Dalmazia|last=MARANELLI|first=Carlo|publisher=Gius. Laterza & Figli, Tipografi - Editori - Librai, Bari, Italija|year=1915|location=Bari|page=95|language=it|issn=0353-3301}}</ref> V njem je zapisan strokovni termin samostojne geografske enote '''Planota Lašček,''' prevedeno: ''Lašček, Planota Lašček, Laščkova planota'' (v italijanščini ''Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek''). "Po tem najvišjem vrhu (1072 m) na vsej planoti nad majhno vasico Lokovec se imenuje kraška planjava, katero od planote Trnovski gozd deli Čepovanski dol. Planota Lašček je na levi strani od Svete Lucije (danes Most na Soči) do Solkana obdana z dolino Soče, na desni pa z dolino Idrijce in s Čepovansko dolino. V povprečju je visoka 1000 m in skoraj brez rastlinstva. Zaključi se s Sveto goro (682 m) nad Solkanom, ki dominira vsej Goriški ravnini, kateri predstavlja glavno severno obrambo." V tem Geografskem terminološkem slovarju Banjška planota ni omenjena, navedeni so kraji in hrib v soseščini Planote Lašček: Čepovan, Trnovo, Sveta gora, Gorica, Gradiška. [[Henrik Tuma]] je v letih 1925–1926 v ''Geografskem vestniku'' objavil več člankov, oprtih na dolgoletna raziskovanja, o geografsko utemeljenih razlagah krajevnih imen. Za Lašček (»1070 m na Kalski planoti nad Čepovanom«) je napisano: LASTA morfologično pomeni hribe ali gore, ki so »sestavljene iz skladastega pečevja« in »na lahko naklonjene plošče gole peči«. "Lašček je posebno goriško ime po laštastih kamenitih krajih in ne od lazov, ki so po gozdnatih tleh." Potomci prvih naseljencev pod Lašček so povedali, da imata vrhova Lašček in sosednji Nemšček takšni imeni zato, ker so si en vrh lastili Lahi, drugega pa Nemci, vmes pa je nekoč potekala meja. Laško je (bilo) karkoli italijanskega, po obrobju Lokovške planote v bližini Laščka pa je od nekdaj potekala kakšna meja med gospostvi in med pražupnijami. "Ime Lah < Vlah je na slovenskem prvotno označevalo staroselca, romaniziranega Kelta, neslovanskega prebivalca vzhodnih Alp in Panonije pred prihodom Slovanov, kasneje splošno romansko govorečega, zlasti Italijana, v Beli krajini pa tudi uskoka," in kot podstav velja za vse toponime iz osnove Lah- in Laš-. (VIR: Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen). [[Franc Truhlar]], zunanji sodelavec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] Inštitut za arheologijo, je leta 1974 v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal, da značilno ime vrha Lašček utegne opomniti na morebitno nekdanjo rimsko utrdbo. === Hribi na Lokovški planoti === Leta 1001 je v listini cesarja [[Oton III.|Otona III.]] navedeno ozemlje "med Sočo in Vipavo in Vrtovinom ter slemeni Alp". Danes je bolj ali manj sprejeto, da gre pri »iuga Alpium« za gorski greben nad Vipavsko dolino, katerega severno in severovzhodno mejo povezujemo z vrhovi na planoti Lašček, Lokovec (danes Banjško-Lokovška planota) in Trnovski planoti, in je kasneje postala tudi meja s Tolminsko. Historična topografija Primorske (do leta 1500) na podlagi gradiva Milka Kosa omenja gore Alpe S in SV od Gorice od okoli leta 1200 dalje in okoli leta 1370 zapis o goratih Banjšicah. Do 16. stoletja so si naziv "Il gran signore delle Alpi" - "veliki gospodarji Alp" in "gorski princi", lastili Goriški grofje, katerim so s Krna vozili led za hlajenje živil.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Alpi Giulie|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZOOF3QY|website=www.dlib.si}}</ref> Pavlinovo "Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507)" navaja, da je v okviru takratnega obsega tega gospostva (ne glede na cerkveno organiziranost) področje "V gorah" zajemalo Srednje Posočje in današnjo Banjško-Lokovško planoto z Grgarjem, Čepovanom, Gorenjo Trebušo in Kanalskim Lomom, Tolminski Lom in Dolenja Trebuša pa sta bila del tolminskega gospostva. Pavlin piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev ni bilo poseljeno. ==== Tisočaki ==== Vsi vrhovi nad 1000 metri nadmorske višine na območju med Goriško ravnino, Soško dolino, Dolino Idrijce, Dolino Trebuščice, Čepovanskim dolom in Grgarsko kotlino, so na Lokovški planoti: Lašček (1071 m), Veliki vrh (1071 m), Senebik (1059 m), Ojstrica (1042 m), Nemšček (1034m), Temno (1034 m), Srednji vrh (1031 m), Štosovec (1027 m), Špile (1020 m), Kušnik (1008 m) in desetina še neimenovanih vrhov. Ledinsko ime B. Senvik (Območje Senvik), kakor je poimenovan tudi tisočak Senebik, se prvič pojavi na zemljevidu Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787.<ref>{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/browse/composite/|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787}}</ref> ==== Hribi ==== Rojčev vrh (993 m), Pirce (908 m), Učje (944 m), Duga (912 m), Murnov Košac (948 m), Koprivnik (951 m), Senčin (969 m), Špik (921 m), Komeščin (932 m), Rojčev vrh (972 m), Smrdikovec (899 m), Berbik (859 m), Kalski breg (945 m), Bezlajci (931 m), Benškarjev vrh (920 m) ==== Vrhovi mitske krajine ==== Na območju Lokovca in sosednjih vasi na Banjško-Lokovški planoti so še ohranjene nekatere naravne lokacije, del nekoč bolj prepoznavne mitske<ref>{{Navedi splet|title=Kačarsko izročilo o tročanu - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu|website=www.dedi.si}}</ref> krajine. Ena od "glav" starovercev je Črna glava<ref>{{Navedi splet|title=Črna glava|url=https://vnaravi.si/goriska/crna-glava|website=vnaravi.si}}</ref> (826 m), vrh na južnem robu Lokovške planote, na tromeji krajevnih skupnosti Lokovec, Grgarske ravne-Bate in Čepovan. Na tem vrhu in na bližnjima Peščeni glavi ter Volniku naj bi nekoč ležali trije obredni kamni, t. i. "kačje glave"<ref>{{Navedi splet|url=https://martinlubenov.eu/sites/default/files/SLO_MLO_Primorske%20Novice%2028_08_2006.pdf|title=Primorske novice, št. 198, 22. 8. 2006, str. 22}}</ref> (več glej podpoglavje <u>Mitska krajina in staroverstvo</u> v članku [[Lokovec]]). == Nastanek planote == Z visoke Lokovške planote se površje strmo prevesi v geomorfološko posebnost tega območja – Čepovanski dol. Rob med njima poteka po kopastih vrhovih na nadmorski višini od 800 m do 950 m, ki si sledijo v smeri JZ-SV, in tvorijo tudi mejo med KS Lokovec in KS Čepovan. Čepovanska dolina je globoko vrezana v kraško planoto in izrazito obvisela nad dolino Idrijce, po njej pa ne teče noben vodotok. Mnenja stroke glede nastanka te doline so še vedno deljena. Po teorijah Melika (Melik, 1960) naj bi Čepovansko dolino izdolbla reka, ki je izvirala v južnem delu Julijskih Alp in je med Mostom na Soči in Solkanom tekla vzporedno s Sočo, svoje vode pa je zbirala v porečjih današnje Bače, Cerknice in Idrijce. Vzrok, da je ta rečna dolina danes suha, naj ni bil v pretočitvi Čepovanske reke zaradi vplivov tektonike, in naj bi se reka ob dvigu Trnovske in Lokovške planote prelila proti Tolminski kotlini. Nastanek Banjško-Lokovške planote je posredno zapisan v članku Čepovanska dolina in njen nastanek<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Čepovanska dolina in njen nastanek|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J4ZT2CRZ|website=www.dlib.si}}</ref>, avtorice Jerice Mrak Pestotnik (Geografski obzornik, 1995, številka 3) ter v članku<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kraški izvir Mrzlek, njegovo zaledje in varovalno območje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PHID92E|website=www.dlib.si}}</ref> Kraški izvir Mrzlek - njegovo zaledje in varovalno območje (Peter Habič). <blockquote>''<small>"Obilo vode, ki je potrebna za nastanek take doline, naj bi Čepovanska reka zbirala v porečjih današnje Bače, Cerknice in Idrijce. Po Melikovih izračunih naj bi rečna erozija trajala 5,5 milijonov let. Habič meni, da je glavni vzrok za nastanek in pretočitev Čepovanske reke tektonika. Reka naj bi se sprva zarezala v široko, uravnano površje, prekrito s peski in prodi. Dvig Trnovskega gozda in celotnega Lokovca pa naj bi povzročil pretočitev te reke k zastajajoči Tolminski kotlini in od tam po Soški dolini proti Solkanu. Manjše stopnje in police v dnu doline naj bi nastale z različnim dviganjem blokov po prekinitvi hidrografskih procesov. Najbolj značilna stopnja je nad Čepovanom, ob prečnem prelomu Avče-Dol. Habič se strinja z Melikovo razlago reke, ki naj bi vodo zbirala v porečjih današnje Bače, Cerknice in Idrijce. To naj bi potrdile tudi analize starejšega rečnega proda, ki so ga našli na dnu Čepovanske doline in na robnih policah v Lokovcu. Voda naj bi iz Idrijskega in Cerkljanskega hribovja prinesla kremenove prodnike, slabo zaobljene rožence in rdečkaste peščenjake. Omenjeni nanosi pa ne zanikajo možnosti, da je nekoč morda Soča tekla po Čepovanski dolini. Habič v nasprotju z Winklerjem meni, da je nagnjenost dolinskega dna proti severu in jugu posledica krajevnih erozijskih in korozijskih procesov. Govori tudi o izoblikovanju razmeroma širokega, ploskega dolinskega dna v osrednjem delu in ga povezuje z morfogenetskim preoblikovanjem neposredno pred pretočitvijo. Habič tudi primerja površja v ozkem hrbtu med Čepovansko dolino in dolino Trebuše. Hipsografske značilnosti so v tem delu precej bolj skladne z dnom Čepovanske doline in nagnjenost tega slemena je prav nasprotna, kot je nagnjenost Lokovca na drugi strani doline. Morfološka analiza slemena med Čepovansko dolino in Trebušo je pokazala, da pripada površje slemena v višinah nad 850 m v resnici eni od teras Čepovanske reke, ki je pred intenzivnejšim poglabljanjem izdelala širše dno v severnem delu med Lokovcem in Trebušo. O takšni naravi površja v višinah med 800 in 850 m priča tudi obsežen nanos rečnega proda, ki je ohranjen v Lokovcu v kraško preoblikovani pokrajini ustrezne erozijske terase. Sleme med Čepovansko dolino in Trebušo je v tej dobi predstavljalo dolinsko dno pritokov Čepovanske reke ob severnem vznožju Trnovskega gozda. V smeri proti Lokvam in Velikemu Vrhu (1185 m) so ohranjene nad Lazno višje terase oziroma nivoji, ki se ujemajo s tistimi v Lokovcu. ... Pri Čepovanu prehajajo pobočja proti Lokovcu v skladovit mikritni in oolitni apnenec z vložki apnenčeve breče. Vzporedno s tem pasom se vleče iz Trnovskega gozda pas s skladovitim mikritnim in oolitnim apnencem in se nadaljuje proti Kalu nad Kanalom."</small>''</blockquote>Na Banjšicah so triasne, jurske in kredne kamnine razmeroma dobro prepustne in izdatno zakrasele. Nekoliko manj propusten je zgornjetriasni dolomit, v katerem je zlasti okoli Čepovana nekaj manjših izvirov, ki napajajo kratek površinski [[Čepovanski potok]], ki ponikne preden doseže apnence. Kjer so dolomiti bolj predrti, ponika padavinska voda neposredno v zakraselo podlago. Na flišnih kamninah je razvita površinska hidrografska mreža. Zaradi karbonatnih vložkov v flišu se ponekod pojavlja lokalna kraška cirkulacija ter majhni kraški izviri. Površinske vode s fliša pri Ravnici in zahodno od Grgarja ponikajo v Grgarski kotlini. Pri Batah je manjša občasna ponikalnica, več kratkih površinskih potokov je tudi na Banjšicah. V zahodnem flišnem obrobju Banjške planote so površinske vode izoblikovale številne grape. "Severni del Lokovške planote prečkata dve globoki kraški depresiji, ki kažeta izrazito smer sever-jug. Vzhodno korito tvori depresija Draga-Špilenca-Čerček-Na Prevalu in je dolgo okoli 5 km s širino le nekaj 100 metrov. Njegova najgloblja točka je na n.v. 788 m. Zahodno korito se začne pri n.v. 981 m vzhodno od Korena, prehaja vzhodno od točke z n.v. 931 m in sega južno čez Na Levpah z najglobljo lego na n.v. 888 m. Te vdolbine brez odtoka so pogreznjene do 200 m v površje. Potek teh kotanj se zelo presenetljivo ujema z že omenjenimi motnjami, za katere se domneva tudi, da je do njih prišlo v obdobju po nastanku stare krajine. Zato je smiselno domnevati, da je bila na mestih, kjer je bila kamninska struktura bolj zrahljana, še posebej intenzivna kraška erozija in je povzročila nastanek teh podolgovatih uval, katerih smer je bila odvisna od prelomov. Vzhodna kraška globel vsebuje na več mestih v nedrju svojih vrtač ostanke augenštajnskega prodnega pokrova, ki se je, sodeč po višje ležečih ostankih teras, kasneje pogreznil do globine več kot 100 m. To je nasprotje naplavin, ki drsijo po pobočjih Čepovanske doline. V kraških depresijah s širokim dnom in njihovimi ostrimi krivuljami lahko vidim kraške hidrografske ekvivalente "fluvialne" erozije, ki je ustvarila Čepovanski dol in globlje zarezane, novejše doline. Predvidevam, da so se tako obsežne kotanje lahko razvile le v zelo dolgem časovnem obdobju, s stranskim širjenjem površinskih oblik, ki jih je ustvarila kraška erozija, in združevanjem vrtač, ki so nastale v manjše ali večje depresije. Kraška erozija, ki se je začela kasneje na mlajših območjih (npr. dno Čepovanske doline), ne ustvarja več tako globokih in velikih kraških oblik (uvali in lijaki), kot jih srečamo na območju stare pliocenske planote. Omenjena dva velika uvala, ki sta bližje dnu te mladopliojske doline kot bolj oddaljena depresija Na Levpah, nista bila poglobljena do enake globine kot "fluvialna" dolina Čepovan. Iz mojih navedb je razvidno, da so na kraških planotah poleg zrele, fluvialne Čepovanske doline tudi znaki zgodnjega zrelega krasa, ki je pustil svoje mlajše poteze na pozno zreli pokrajini prejšnje epohe. Ti se na posebej izrazit način pojavijo vzdolž prelomov."<ref>{{Navedi splet|url=https://opac.geologie.ac.at/wwwopacx/wwwopac.ashx?command=getcontent&server=images&value=JB0721_019_A.pdf|first=Artur|last=Winkler|title=Geomorphologische Studien im mittleren Isonzo und im unteren Idrica tale|accessdate=2023-08-04|archive-date=2023-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230804184434/https://opac.geologie.ac.at/wwwopacx/wwwopac.ashx?command=getcontent&server=images&value=JB0721_019_A.pdf|url-status=dead}}</ref> Vpogled v grafiko geologije območja preko prostorskega in geografskega informacijskega sistema občin ([[Geografski informacijski sistem|GIS]]) [https://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx PISO] omogoča poiskati mikrolokacije geoloških pojavov (fosili, geomorfološki pojav, gradbeni pojav), geoloških meja in tektonskih struktur (prelomnice so pretežno v smeri SZ-JV), ipd. O terenskih geoloških raziskavah območja v začetku 20. stoletja sta pisala Franz Kossmat<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VerhGeolBundesanstalt_1909_0085-0124.pdf|first=Franz |last=Kossmat |title=Der küstenländisch e Hochkarst und seine tektonische Stellung.}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://vu.contentdm.oclc.org/digital/collection/krt/id/5520|first=Franz |last=Kossmat |title=Geologische Karte der im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder der Österreich-Ungarischen Monarchie : auf Grundlage der Specialkarte i.M. 1:75.000 des k.u.k. Militär-geographischen Institutes / neu bearb. und als Kartenwerk von 341 Blattnummern in zwanglosen Lfg. hrsg. durch die k.k. Geologische Reichsanstalt in Wien}}</ref>in Artur Winkler. == Dinarsko - kraška pokrajina == === Kamnitost === Suhozid, terase (''lašte''), kašte, miri in grobl(j)e (gomile odstranjenega kamenja, ki ni bilo uporabljeno za gradnjo) so krajinska značilnost Lokovške planote in dediščina kompetenc njenih priseljencev, ki so preložili in obdelali ogromno kamenja. To se odraža tudi v organizaciji prostora in potezah krajine. Pri naselitvi kraškega okolja je moral človek premagati več ovir: pomanjkanje vode, pomanjkanje obdelovalnih površin, skopost pašnikov, zahtevne vremenske pogoje, brezpotja... Poljedelstvo se je razvilo, ko je pridobil in zadrževal zemljo s krčenjem gozda in gradnjo zaščitnih ter hkrati mejnih [[Zid|zidov]] in teras na osončenih pobočjih, kjer so nastajale majhne njive in vrtače. Veščina [[Suhozid|suhozidne]] gradnje (znanje in tehnike) je bila leta 2018 vpisana na {{Navedi splet|title=UNESCO - Art of dry stone walling, knowledge and techniques|url=https://ich.unesco.org/en/RL/art-of-dry-stone-walling-knowledge-and-techniques-01393|website=|language=en}}Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kataster suhozidov je dostopen v Javnem pregledovalniku<ref>{{Navedi splet|title=Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP|url=https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/#map_x=492816&map_y=109472&map_sc=914285&layers=DOF-client,DOF_datumi,DMR-nov,REZI_16,REZI-250_16,REZI-25_16,REZI-5_16,GERK_SDO,Krajinske__znacilnosti,Suhozidi,Gx_HAB_20_5_23,Gx_HAB_30_5_23,Gx_HAB_10_6_23,Gx_HAB_20_6_23,Gx_HAB_30_6_23,Gx_STE_23,Gx_VTR_23,Gx_HABM_30_06_23,Gx_KRAS_20_5_23,Gx_KRAS_30_5_23,Gx_KRAS_10_6_23,Gx_KRAS_20_6_23,Gx_GRB_23,Gx_ITRV_23,Gx_DZ_PREPOVED_23,Gx_DZ_OMEJ_30_5_23,Gx_DZ_OMEJ_10_6_23,Gx_DZ_OMEJ_20_6_23,Gx_POSK_23,Gx_VGP_23,Gx_TRT_2X_23,Gx_TRT_3X_23,Gx_TRT_N2000_23,Gx_VT_POV_HRA_23,Gx_VT_POV_FFS_23,Gx_VT_POD_NIT_23,Gx_VT_LESA_FFS_23,Gx_MEDO_23,Gx_VOLK_23,Gx_RIS_23,Gx_OMD_GO_23,Gx_OMD_NO_23,Gx_OMD_PO_23,Gx_PZR_8_FFS_23,Gx_PZR_1_FOSFOR_23,Gx_DKOP_8_OHR_EKRZ_23,Gx_DKOP_8_SUHOZIDI_23,Gx_DKOP_8_NV_23,Gx_DKOP_9_OOTT_OBM_23,Gx_DKOP_9_OOTT_STATUS_23,Gx_PZR_4_N2000_HAB_23,Gx_PZR_3_N2000_PTICE_23,Gx_PZR_4_N2000_PROTEUS_23,Gx_DKOP_4_VPOJ_INFO_SLOJ,Gx_VVO_I_DR_23,Gx_PZR_4_OJ_23,Gx_VVO_VSA_23,Gx_NAGIBI_23,Gx_MET_15_6_1_9_23,Gx_MET_15_6_15_9_23,Gx_N2000_PL_LJ_BARJE_A_23,Gx_N2000_PL_LJ_BARJE_B_23,Gx_N2000_PL_PLAN_POLJE_23,Gx_N2000_PL_GORICKO_23,Kontrolni_sloji_2023|website=rkg.gov.si}}</ref> grafičnih podatkov [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstva za kmetijstvo]] v sklopu Krajinske značilnosti - suhozidovi. Na območju Mestne občine Nova Gorica je bilo popisanih skoraj 797 km suhozidov oziroma 2,8 km suhozidov/km². Nekaj je tudi še ohranjenih s kamenjem tlakovanih poti. "Kljub zgodovinski in prostorski vseprisotnosti kamna pa o kamnitem stavbnem pejsažu ne moremo govoriti vse do postopnega razmaha kamnitih podeželskih stavb od konca 18. stoletja naprej. V tem obdobju kamen, sicer še vedno neločljivo povezan z lesom, postaja glavno stavbno gradivo. Predstavlja se v zidavi nosilnih sten, slopov in stebrov iz navadnega lomljenca ter v obliki konstrukcijsko in estetsko pomembnejših klesanih stavbnih členov, kot so vogalniki, portali, okenski okviri, stebri, preklade, stopnice in podobno. Lepše izdelani in masivnejši kamniti stavbni členi so doma na Livškem, Kobariškem, Šentviški planoti in Banjšicah, kjer se posebno Lokovec »s kamnom baha«. Uporaba lokalnih kamnin v gradbene namene je glede na ostale slovenske pokrajine resnično pestra. Zidana stavbna dediščina pravzaprav zrcali bogato geološko preteklost prostora in si zasluži posebne umetnostno-zgodovinske ter geološke raziskave." so zapisali v publikaciji GRADIMO ZA JUTRI - zgodovinski pregled gradbenih materialov, na katerih je slonela gradnja v Zgornjem Posočju.<ref>{{Navedi splet|title=(Download PDF) Gradimo za jutri - ALPINE SPACE...Prispevek zajema kratek zgodovinski pregled glavnih gradbenih materialov, na katerih je v preteklosti slonela gradbena dejavnost Zgornjega Posočja|url=https://dokumen.tips/documents/gradimo-za-jutri-alpine-prispevek-zajema-kratek-zgodovinski-pregled-glavnih.html|website=dokumen.tips|language=en|accessdate=2023-11-08|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112400/https://dokumen.tips/documents/gradimo-za-jutri-alpine-prispevek-zajema-kratek-zgodovinski-pregled-glavnih.html|url-status=dead}}</ref> === Kraške vrtače === Kot objekt jutrišnje naravne dediščine se Banjška planota<ref>{{Navedi splet|title=Banjšice - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/70-banjsice|website=www.dedi.si}}</ref> predlaga za naravno vrednoto zaradi površinske geomorfološke zgradbe (tipična visoka kraška planota). Stroka omenja kot novo ''območje jutrišnje naravne dediščine'', kjer bi bile smiselne še dodatne raziskave in zbiranje podatkov o morebitni botanični in zoološki dediščini, saj že obstajajo nekateri argumenti in podatki, predvsem geološki in geomorfološki, zelo zakrasel, vrtačast svet v katastrski občini Lokovec (kar 45 vrtač/km2; Perko, D., Orožen-Adamič, M. 1998) - torej bi bil predlagan tip naravne dediščine: 4.1 površinska geomorfološka vrednota 4.1.1 kraška površinska oblika 4.1.1.11 vrtača. === Kraške jame === V eKatastru jam<ref>{{Navedi splet|title=Katasterjam.si|url=https://www.katasterjam.si/|website=www.katasterjam.si}}</ref> je vpisanih in opisanih skoraj 20 različno velikih, dolgih in globokih kraških [[Kraška jama|jam]] in brezen na Lokovški planoti. Nobena od njih ni odprta niti urejena za ogled. Vse jame in brezna še niso odkrita. Najobsežnejša raziskava in popis jam je bil izveden med 1. svetovno vojno za potrebe vojaških zavetišč. Leta 1921 je Planinski vestnik<ref>[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HVZDD4G0/e3d41944-8572-49cc-a4ca-681f4b145c6d/PDF] (št. 6–7, stran 128–141)</ref> objavil strokovno poročilo [[Pavel Kunaver|Pavla Kunaverja]], ''Jame na Trnovskem gozdu in na planoti Lokovec''. Kunaver je bil pomemben član posebne vojaške skupine za raziskovanje jam, ki je s pomočniki med prvo svetovno vojno preiskal in popisal 106 jam na planoti Lokovec in na zahodnem delu Trnovskega gozda ter o tem pisal in objavljal. === Brezvodnatost === Na Lokovški planoti ni površinskih tekočih voda. Padavinske vode poniknejo v podzemne bazene mladega visokega krasa in na dan pritečejo v kraških izvirih<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kraški izvir Mrzlek, njegovo zaledje in varovalno območje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PHID92E|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.gepgis.eu/en/wp-content/uploads/2013/08/Opis-TBP_www.pdf|title=Kraški vodonosnik Trnovsko-Banjške planote|publisher=Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica|accessdate=2023-12-29|archive-date=2023-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20231229165531/http://www.gepgis.eu/en/wp-content/uploads/2013/08/Opis-TBP_www.pdf|url-status=dead}}</ref>v Grgarski kotlini in dolinah Avščka, Soče in Idrijce. Večina domačij v Lokovcu je z vodo samooskrbnih. V kamnitih podzemnih štirnah in drugih vodnih zbiralnikih prebivalci že od poselitve zbirajo deževnico s streh. Nekaj domačij v Spodnjem Lokovcu ob cesti Čepovan - Lokovec in v vaškem jedru Srednjega Lokovca je priključenih na vodovodno omrežje napeljano iz Čepovana. Vodovod Čepovan oskrbuje območje v dolžini 47 km vodovodov. Sistem se napaja iz starega zajetja Puštale in petih zajetij Močile nad Čepovanom. Voda iz zajetij se zbira v zbiralniku in se preko tlačnih peščenih filtrov tlači v vodohran nad Čepovanom, ki je obnovljen in ima na iztoku dezinfekcijo vode z UV žarki. Zaradi starega omrežja v kraju Čepovan in dolgega vodovodnega omrežja se v cevovod dodaja klor. Preko črpališča za Lokovec, kjer se dodatno klorira in kontrolira prosti klor, se voda črpa do Lokovca in naprej do Kala nad Kanalom.<ref>spletna stran Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.</ref> V posameznih zaselkih Lokovcev je bilo in je še več stoječih voda, ki jih domačini poznajo kot močila, mačila, [[kal]], kalč, kaluža, puč, vaška in lokva, in jih najdemo, kjer so manjše zaplate nepropustne [[Glina|ilovice]]. Polnijo se z deževnico. Pastirji in kmetje so mačila uporabljali za napajanje živine. Nekatera so obzidana s kamni (''zavelbana''). Kalče z bolj čisto vodo so uporabljali tudi za pranje perila (''žehtanje''). Kaluže v gozdovih, kjer se napaja divjad, so tudi na višini okoli 1000 m. === Vetrovnost === [[Veter]] je dnevni spremljevalec prebivalcev in nanj morajo biti pripravljeni tudi obiskovalci Lokovške planote še posebej v hladnejšem delu leta. Človeku je koristil za naravno sušenje, v prihodnje pa bo morda tudi kot vir vetrne energije. V monografiji Ekosistemska družbena ureditev<ref>{{Navedi splet|url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/406/729/8375?inline=1|title=EKOSISTEMSKA DRUŽBENA UREDITEV|website=HISTORIA 44 znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|publisher=Univerza v Ljubljani|last=Plut|first=Dušan|accessdate=2023-11-08|archive-date=2023-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230521232754/https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/406/729/8375?inline=1|url-status=dead}}</ref> beremo: "Strokovne podlage za opredelitev potencialnih območij za postavitev vetrnih elektrarn z močjo nad 10 MW za Slovenijo so bile izdelane na podlagi ekonomsko-razvojnega in varstvenega kriterija (omejitve na varstvenih, zavarovanih, ogroženih in drugih območjih s posebnim pravnim režimom). Ugotovljeno je bilo, da imata največ vetrnega potenciala JZ Slovenija, severna Primorska in deli SV Slovenije, kjer povprečne vetrne hitrosti na višini 50 m nad zemeljskim površjem presegajo hitrost 3–5 m/s. Potencialna območja za postavitev [[Vetrna elektrarna|vetrnih elektrarn]] moči nad 5 MW so po omenjeni študiji: ..., Grgar–Trnovo, Banjšice–Lokovec in Avče." === '''Mrazišča''' === "Klimatsko in fitogeografsko leži Lokovška planota na stičišču submediteranskega, dinarskega in predalpskega vpliva. Za njen osrednji del je značilna kontinentalna klima z veliko padavinami, pojavljajo pa se tudi mrzlišča kot posebnost oziroma naravna znamenitost." Poleg laičnega imamo tudi strokovne<ref>{{Navedi splet|url=https://www.wineandweather.net/?p=1820|title=Meritve temperature v mraziščih Banjške planote v letu 2017}}</ref> meritve za mrazišče "v Gorenjem Lokovcu v sestavljeni vrtači z lokalnim imenom <u>‘Na Dolin’</u> z dnom na 810 m n.m.v. in globino le nekaj čez 10 m in iztokom iz mrazišča poraščenim s smrekovim gozdom, ki še dodatno zadržuje hladen zrak", kjer se temperatura spusti tudi na -25,5 st. C. == Narava == === Botanične posebnosti - redke rastline - edino nahajališče v Sloveniji === Na podlagi dolgoletnih terenskih opazovanj in upoštevanja relevantne literature (T. Wraber<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O verjetni nesamoniklosti nekaterih semenk, primerov za florulo castrensis, v flori Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1YVTGJGU|website=www.dlib.si}}</ref>) je do pred kratkim veljala verjetna nesamoniklost nekaterih semenk v flori Slovenije vrst ''Saxifraga granulata'' in ''Thlaspi caerulescens''. ''Saxifraga granulata'' je znana na dveh lokacijah ([[Trenta]], [[Lokovec]]), gozdni mošnjak (''Thlaspi sylvestre'', v novejših florah ''T. caerulescens'') pa v vsej Sloveniji le na enem samem nahajališču, v Lokovcu. Tam je to vrsto odkril K. Zirnich l. 1942. Najdbo sta objavila Cohrs (1953: 93) in Mezzena (1986: 162), nahajališče pa potrdili Tone Wraber, Tinka Bačič in Sabina Wraber, 20. 5. 2001 (Wraber 2005: 5-6). Skupina raziskovalcev ([[Igor Dakskobler]], Marija Skok, [[Gabrijel Seljak]], Jože Lango in Martina Bačič) je leta 2020 objavila študijo ''Dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori Slovenije''<ref>{{Navedi revijo|last=Dakskobler|first=Igor|last2=Skok|first2=Marija|last3=Seljak|first3=Gabrijel|last4=Lango|first4=Jože|last5=Bačič|first5=Martina|date=2020-07-01|title=Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), update on the localities and sites of a rare species in the flora of Slovenia / Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke ...|url=https://ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/7982|magazine=Folia biologica et geologica|language=en|volume=61|issue=2|pages=205–227|doi=10.3986/fbg0075|issn=2335-2914}}</ref>, v kateri navaja, da so v Čepovanski dolini (zaselek Šulgi), na severovzhodnem robu Lokovške planote v vasi Grudnica in pri vasi Sveto v južnem delu te planote našli nova nahajališča vrste ''Thlaspi sylvestre (T. caerulescens)'', ki dopolnjujejo njeno do zdaj znano razširjenost v Sloveniji (Srednji Lokovec, Vrata), in popisali njena rastišča. Raste na travnikih in pašnikih v okolici človekovih bivališč, v mejicah, na cestnih brežinah, na gozdnem robu in v svetlem pionirskem gozdu. Potrjena je domneva [[Tone Wraber|Toneta Wraberja]], da ta vrsta v Sloveniji ni samonikla, in da se je na Lokovško planoto in v Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo (vojaški transporti sena za konje in mule med 1.SV). [[Gozdni mošnjak]] (''Thlaspi sylvestre'', v novejših florah ''T. caerulescens'') je evropska vrsta montanskega, subalpinskega in alpinskega pasu, značilnica gorskih gojenih travnikov iz zveze ''Triseto-Polygonion bistortae'' (''Aeschimann'' & al. 2004a: 572). "Pod hišo pri Medvedu v Srednjem Lokovcu, ob robu najbližjega travnika, se je v zadnjem času, kar so kosci pospali, razmahnila navadna ognjica (''Telekia speciosa''). Visoka rastlina s svojimi zrelimi cvetovi spominja na sončnico. Dr. Wraber je domneval, da so jo k nam prinesli med 1. SV s konjsko krmo. Po letu 1970, ko sva se po Lokovcu klatila s fotografom [[Rafael Podobnik|Rafaelom Podobnikom]], je tod še ni bilo." piše [[Rafael Terpin]] v Klanec do doma 2<ref>{{Navedi knjigo|title=Klanec do doma 2|last=Terpin|first=Rafael|publisher=Založba Bogataj|year=2021|isbn=9616035754|page=219}}</ref>. === Zavarovane vrste === Na Lokovški planoti rastejo nekatere v Sloveniji [[Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji|zavarovane domorodne rastlinske vrste]]: brstična lilija, navadna [[ciklama]], nepravi sršaj, venerini lasci, alpska možina, navadna obročnica, teloh. === Lokovški gozd === Zgodovinarji in gozdarski strokovnjaki so si edini, da je bila v davni preteklosti Slovenija še bolj gozdnata kot danes. Lokovški gozd, kakorkoli se je skozi zgodovino imenoval, je bil in je geografsko na mejah med gospostvi oz. upravami (občinami). Pretežni del gozda je (bil) na Goriškem, ki je l. 1500 postala del Habsburškega cesarstva. Po gozdnem redu iz leta 1522<ref name=":2">{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CN7W7KFG|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-24}}</ref> je gozd nad Gorico segal od meje s Tolminskim glavarstvom (in od l. 1607 tudi Idrijskim gospostvom<ref>"Že leta 1607 in nato leta 1738 so popisali meje gozdov. Leta 1607 je namreč nadvojvoda Ferdinand II. izločil Idrijsko graščinsko posest iz tolminskega glavarstva. S tem je nastalo samostojno Idrijsko gospostvo in je bila potem uprava rudnika podrejena neposredno deželnoknežji komori. Leta 1759-1772 so obmejčili meje gozdov in jih geodetsko izmerili." VIR: članek PRISPEVKI K ZGODOVINI UREJANJA NASIH GOZDOV, strani 247-253: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UB8AVHYF/1315691a-f476-488a-9686-349d6bb8e677/PDF</ref>) do Solkana. Lahi, ki so izdelovali razno leseno posodo (škafarji), so l. 1540<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UB8AVHYF|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-27}}</ref> nad Solkanom zanetili ogenj, in gozd je zgorel več kot 3 km daleč v hrib. Možno je, da je požar segal do kasneje manj gozdnatega JV dela Lokovške planote. Gozdni red iz l. 1541<ref name=":2" /> med gozdovi, do katerih si je deželni knez lastil pravico na podlagi svojega gozdnega regala, navaja "gozd nad Gorico, v katerem so v velikih množinah tesali vesla" za galeje in gondole. Območje, kjer je na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835 napisano '''Lokovški gozd oz. Loccavizer Wald''' in v [https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/9cf42ce1-4167-42ac-b5c2-b58f94685c35/8-foglio-8 katastru], je kot obsežen gozd vrisano že skoraj pol stoletja prej na zemljevidu Evropa v XVIII. stoletju (1784-1785)<ref>{{Navedi splet|title=Europe in the XVIII. century {{!}} Arcanum Maps|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163,165&bbox=1495214.9378567885,5775119.498417966,1598481.3630700617,5811885.709023137|website=maps.arcanum.com|accessdate=2025-08-24|language=en}}</ref> Na pojavnost gozda na dinarskem svetu Lokovške planote vplivajo različni kraški, na njegov videz in kakovost pa tudi naravni pojavi. Jelovi, smrekovi in bukovi gozdovi danes, kljub posledicam žledolomov, vetrolomov ter škode zaradi lubadarja, ki so območje prizadele po letu 2010, pokrivajo 80% Lokovške planote in trend je nadaljnje zaraščanje. Vse manj je paše in košnje, listja se ne spravlja več, nekdanje urejene gozdne poti so zamenjale vlake za težko gozdno mehanizacijo, gozdovi postajajo neprehodni kot pred naselitvijo. Na Lokovški planoti padavinske vode odtečejo v podzemlje in ta gozd prispeva tudi k ohranjanju kakovostnih podzemnih voda ter s tem pitne vode. === Borova nasadba, smolarjenje in tematska pot === Borova nasadba na pobočju ob cesti iz Spodnjega Lokovca proti Puštalam v Čepovanski dolini se razprostira na 35 hektarjih občinskih zemljišč. Zasajena je bila konec 19. stoletja na opuščenih pašnikih s sadikami, ki so jih namensko vzgojili v drevesnicah na Kranjskem. Vse to je omogočil Avstro-ogrski zakon o pogozdovanju krasa.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Cesarski gozdni vrt v Ljubljani|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1553T09O|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-21}}</ref> Bor je vsestransko drevo: iz borovega lesa izdelujejo deske, drogove, pilote, pragove in elemente za jame, iz iglic pridobivajo eterično olje, iz debla pa smolo. Pogozdovanje s črnim borom ob vznožju Alp je že v 18. stoletju ukazala cesarica Marija Terezija, da bi preprečila erozijo, vzpostavila "vetrobrane" in zagotovila surovine. Ni znano, da bi v nasadbi smolarili že v času Avstro-Ogrske monarhije. Smolo iz črnega in rdečega bora je v slovenskem Primorju l. 1938 začela izkoriščati razvijajoča se italijanska kemična industrija. Ponovno so se borovci pod Lokovcem za nadzorovano smolarjenje intenzivno koristili po 2. svetovni vojni. Od opustitve smolarjenja je poteklo več kot 60 let. Rane na deblih so se zacelile. Z njimi zaznamovane borovce vsak doživlja drugače: kot naravno "forma vivo", kot toteme, kot gozdne čuvaje, kot ribjo kost, kot zlate solze, kot spomin na zahtevno delo smolarjev in na čas, ko je bil gozd pomemben vir preživetja. Pridobivanje smole torej pomeni raniti deblo, da se umetno spodbudi pretok smole. Za pridobivanje smole so smolarji v živo drevesno skorjo zarezovali zareze v obliki črke V, pod katere so namestili posodice za prestrezanje smole. Smolarjenje je bilo težko, fizično naporno ročno delo, ki je zahtevalo veliko spretnosti, in so ga opravljali moški. Družinski člani so sodelovali pri lažjem delu, pri čiščenju in prodaji smole. Znanja so se iz roda v rod prenašala ustno, zato je o smolarjenju ohranjenih malo pisnih virov. V večini Evrope so nekoč pomembne dejavnosti smolarjenja in pridobivanja produktov iz smole kot obrt skoraj izumrle. Tradicionalne tehnike v dejavnosti, ki je pustila sledi na pokrajinah in v razvoju skupnosti, se ohranjajo med skrbniki izročila v obliki učno-turističnih produktov, za potrebe zdravilstva, ipd. in tudi preko zaščite. Proizvodnja smolnega olja je v nekaterih delih Srednje Evrope, kot so Češka, Avstrija in Nemčija, prepoznana kot '''regionalna nesnovna kulturna dediščina'''. Stoletja stara avstrijska tradicija ročnega pridobivanja smole iz črnega bora, imenovana "Pechen"[https://de.wikipedia.org/wiki/Pecherei] je bila leta 2011 vpisana na '''Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine'''. Zaradi revne sestave tal in skromnih padavin se na zdaj že več kot stoletnih borovcih pod Lokovško planoto občasno pojavljajo [https://www.zdravgozd.si/pdp_porocila_predogled.aspx?idgk=c2530214 obolenja] in s tem so povezani načrti za pomlajevanje nasadbe. Civilna pobuda za izločitev dela gozda črnega bora zaradi njegovega posebnega pomena iz rednega gospodarjenja in za njegovo zaščito je bila pred kratkim oživljenja in nadgrajena s predlogom Zavodu za gozdove in Mestni občini Nova Gorica, da del nasadbe pridobi status naravnega spomenika in/ali gozda s posebnim namenom, za kar zadošča občinski odlok. Neodpustljivo bi bilo, če za prihodnje generacije ne bi zaščitili naravne in kulturne dediščine - zaklada, ki ga predstavljajo s smolarjenjem zaznamovani borovci. ==== Učna pot Smolarski gozd ==== Nova tematska pot je celostno doživetje, ki združuje učenje, aktivno raziskovanje in sproščanje. Omogoča razumevanje naravnih procesov v borovi nasadbi, spoznavanje dediščine smolarjenja v teh krajih in doživetje kraške pokrajine. Najbolj opazna didaktična prvina učilnice v naravi so vidne zaraščene brazde in rane na deblih, ki so fizični dokaz smolarjenja in hkrati učno orodje. Pot je tudi biološka in trajnostna učilnica. Je lekcija o funkcionalnem urejanju krajine, mojstrstvu gradnje brez veziv in kamniti dediščini. Zapuščina, katere nosilci so borovci, omogoča poučen vpogled v zgodovino, ekologijo in socialne vidike nekdanjega življenja na tem območju. Narava navdihuje, ustvarja kulise in je aktivni udeleženec v ustvarjalnem procesu. === Prostoživeče živali === Naravne danosti omogočajo bivanje različnim prostoživečim živalskim vrstam. Prisotne so zavarovane vrste ([[rjavi medved]], [[volk]], krokar, male zveri, [[ujede]]) in divjad ([[divja svinja]], [[navadni jelen]], [[navadna lisica]], [[jazbec]], kuna, [[poljski zajec]], [[siva vrana]]). Človek je z divjimi živalmi in lovom povezan od pradavnine. V imenu in za zaščito splošnega interesa družbe za prostoživeče živali v Sloveniji skrbi [[Lovska zveza Slovenije|Lovska zveza društev]]. Območje Lokovške planote kot lovišče spada pod Lovsko družino Čepovan, ki opravlja funkcije pregledništva, čuvanja, odstrela, hranjenja, odpravljanja škode, zasajanja krmnih površin, čiščenja in vzdrževanja gozdni poti ter izobraževanja. == Naselitev == Gozdnatost in neprehodnost, nadmorska višina in s tem povezani vremenski pojavi, odsotnost vodnih virov, zgodovinski dogodki, tromeja med zemljiškimi gospostvi (goriško, kanalsko, tolminsko), leta 1505 "Instrukcija" [[Habsburžani|cesarja Maksimiljana I.]] o prepovedi sekanja v gozdovih na Goriškem, ki so prej pripadali [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], od leta 1575 pa tudi Karlov rudniški red, ki je prepovedoval krčenje gozdov za napravljanje rovtov, rejo koz in kmetovanje, so okoliščine, ki so ovirale zgodnejšo množičnejšo naselitev<ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14421907.pdf|title=USODA GOZDOV NA SLOVENSKEM DO 16. STOLETJA|last=Mihelič|first=Darja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC6GUPXX|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kmetska naselja na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AC5AATB1|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Karlovšek Jože: Slovenska hiša. Ljubljana 1927-1928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V7Z6I8X|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK|website=www.dlib.si}}</ref> Lokovške planote. Posamično naselitev in obiskanost območja potrjujejo arheološka najdišča in izročilo staroselcev, ki so se pred priseljenci in vojnami umikali v hribovita območja. ''Glej tudi članek Lokovec.'' V preteklosti je bila [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriška]] komunikacijsko povezana s predalpskim hribovjem in naprej s Kranjsko po dolini Soče, preko Trnovskega gozda, Grgarske kotline in Čepovanske doline pa je verjetno potekala tudi rimska pot, ki je Vipavsko dolino povezovala s predalpskim svetom (vir: F. Truhlar, Struktura in razvoj cestnega omrežja današnje Slovenije od Halštatskega do slovanskega obdobja<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dLib.si - Struktura in razvoj cestnega omrežja današnje Slovenije od Halštatskega do slovanskega obdobja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N2PLTJ88|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref>). Na zgodnjo prisotnost človeka na Banjški in Lokovški planoti opozarjajo stara imena krajev, ledin in višin ter cerkvenih patrocinijev. Na morebitno utrdbo utegne opomniti tudi hrib z značilnim imenom Lašček, je leta 1974 v Arheološkem vestniku<ref>{{Navedi splet|title=Arheološki vestnik|url=http://av.zrc-sazu.si/index.htm|website=av.zrc-sazu.si}}</ref> (''Banjška planota - arheološka terra incognita?''<ref>{{Navedi revijo|last=Truhlar|first=Franc|date=1974-03-08|title=Banjška planota — arheološka terra incognita?|url=https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9766|magazine=Arheološki vestnik|language=sl|volume=25|issn=0570-8966}}</ref>'')'' zapisal Franc Truhlar. Okoliščina, da so v kamnolomu ob cesti od Grgarja proti Čepovanu leta 1889 našli zakladno najdbo 17 bronastih srpov<ref>{{Navedi revijo|last=Božič|first=Dragan|title=Resnica o zakladni najdbi bronastih srpov iz Grgarja. Kdaj, kje in kako je bila najdena, kdo jo je našel in koliko srpov je vsebovala / La verità sul ripostiglio delle falci in bronzo di Grgar. Quando, dove e come fu trovato, chi l’ha trovato e quante falci conteneva|url=https://www.academia.edu/1327366/Resnica_o_zakladni_najdbi_bronastih_srpov_iz_Grgarja_Kdaj_kje_in_kako_je_bila_najdena_kdo_jo_je_na%C5%A1el_in_koliko_srpov_je_vsebovala_La_verit%C3%A0_sul_ripostiglio_delle_falci_in_bronzo_di_Grgar_Quando_dove_e_come_fu_trovato_chi_l_ha_trovato_e_quante_falci_conteneva|access-date=2023-05-03|archive-date=2023-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230503190956/https://www.academia.edu/1327366/Resnica_o_zakladni_najdbi_bronastih_srpov_iz_Grgarja_Kdaj_kje_in_kako_je_bila_najdena_kdo_jo_je_na%C5%A1el_in_koliko_srpov_je_vsebovala_La_verit%C3%A0_sul_ripostiglio_delle_falci_in_bronzo_di_Grgar_Quando_dove_e_come_fu_trovato_chi_l_ha_trovato_e_quante_falci_conteneva|url-status=dead}}</ref> (hrani Museo Civico v Gorici, Italija), da je bila leta 1994 na JV delu Banjšic na meji z Lokovcem med vzpetinama Smrdikovec in Volnik najdena bronasta plavutasta sekira, da je bila na območju zalednih barak iz 1. SV pod vzpetino Biškovec V od zaselka Podlešče leta 1997 najdena prazgodovinska sekirica, na hribu Senebik v Gornjem Lokovcu pa je bila najdena dvoramna bronasta fibula, nakazujejo, da je bil na planoti Lašček/Lokovec človek prisoten že v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (9. do 6. stol. pr. n. št.) in da je uporabljal prehod med Goriško/Vipavsko in Tolminsko/Idrijsko čez Čepovanski dol in okoliške planote. Ni dokazov, da bi se tu že takrat naselil.<ref>Arheološka podoba zahodne Banjške planote</ref> <small>"To območje je v rimskem obdobju sodilo k provinci Venetia et Histria in po langobardski okupaciji v okvir Furlanije. Langobardska oblast na območje slovanske poselitve vzhodno od Soče ni segla. Z zasedbo Furlanije leta 776 je langobardsko furlansko vojvodstvo postalo last frankovskih vladarjev. Nov položaj je nastopil s pustošenjem Madžarov – njihov prvi vdor v Furlanijo je dokumentiran za leto 889. To burno obdobje je končala vnovična konsolidacija oblasti pod cesarjem Otonom I. leta 951. Leto zatem je Oton Furlanijo z veronsko mejno grofijo in Istro izločil iz italskega kraljestva in jo podredil bavarsko-karantanskemu vojvodi, leta 976, ko se je Karantanija ločila od Bavarske v samostojno vojvodino srednjeveško Koroško, pa je oblast nad njo prevzel koroški vojvoda kot veronski mejni grof. V drugo polovico 10. stoletja datirajo tudi prve vladarske darovnice za oglejskega patriarha, ki jim je leta 1001 sledila podelitev Solkana in Gorice oglejskemu patriarhu in furlanskemu grofu s strani Otona III. Leta 1077 je kralj Henrik IV. svetno oblast nad grofijo predal oglejskemu patriarhu Sigehardu. V prvi četrtini 12. stoletja se je na tem ozemlju pojavila grofovska rodbina z Bavarskega, imenovana po Gorici. Goriški so kot koroški palatinski grofje imeli obsežno ozemlje na današnjem Vzhodnem Tirolskem in Gornjem Koroškem in so med drugim nasledili tudi odvetništvo nad oglejsko cerkvijo in si, četudi so bili patriarhovi vazali, na vzhodu Furlanije na obeh straneh Soče od Kanalske doline navzdol pridobili posesti, ki so jih postopoma združili v goriško grofijo ter se izločili iz Furlanije. Tolminsko se jim je izmikalo in šele njihov dedič habsburški cesar Maksimilijan I. ga je po beneško-avstrijski vojni 1508–1509 priključil grofiji.</small> <small>Intenzivnejši proces pokristjanjevanja se je tu tako kot drugod na oglejskem teritoriju vzhodno od Soče pričel šele v začetku 9. stoletja. V ožji okolici obravnavanega območja so do konca 10. stoletja nastale štiri pražupnije: Volče, Solkan, Vipava in Komen. Na Srednje Posočje je prek Goriških Brd segala pražupnija Buttrio, pod katero je spadala župnija Marijinega vnebovzetja v Kanalu ob Soči. Najdemo jo v privilegiju papeža Inocenca IV. za rozaški samostan iz leta 1245 (sancta Maria de Canali), nato pa v seznamu papeških dajatev iz leta 1296. Najnovejše arheološke najdbe iz obdobja köttlaške kulture bi lahko začetke te župnije postavili vsaj v 11. stoletje. Teritorij kanalske župnije se je na zahodu držal vznožja Goriških Brd, na vzhodu pa je segel na Banjško-Lokovško planoto. Toponima Kanalski Lom in Tolminski Lom na severu tega območja nakazujeta mejo med kanalsko in tolminsko (pra)župnijo. <u>H Kanalu je sodil še Lokovec</u>, medtem ko sta Čepovan in Grgar pripadala župniji v Solkanu. Prvi kraji na Banjško-Lokovški planoti so dokumentirani v goriškem urbarju iz okoli leta 1200, vendar je bilo to območje naseljeno že v rimski dobi in še prej, tako da lahko brez posebnega zadržka predvidevamo, da razmejitev med kanalsko in srednjeveško solkansko župnijo izvira še iz časa, ko sta se izoblikovali pražupnija v Buttriu, iz katere se je izločila župnija v Bračanu, in solkanska pražupnija."</small> Pretežni del Lokovške planote je ob prelomu tisočletja spadal v župnijo Kanal in le njen manjši del v pražupnijo Solkan, kar predstavlja tudi njeno lastniško razdelitev. To izhaja iz zgornjega povzetka iz Höflerjeve publikacije O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem in iz listine cesarja Otona III. leta 1001 o podelitvi grofu in patriarhu vsakemu »polovico gradu, ki se mu pravi Solkan, in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica« (medietatem unius castelli quod dicitur Siliganum et medietatem unius ville que Sclavorum lingua vocatur Goriza), polovico hiš ter drugih posesti in pravic v teh dveh krajih in na ozemlju v mejah krajev »med Sočo in Vipavo in Vrtovinom ter slemeni Alp« (vel in finibus locorum que sunt inter Ysoncium et Wipaum et Ortaona atque iuga Alpium). Pri »iuga Alpium« gre za gorski greben nad Vipavsko dolino, katerega severno in severovzhodno mejo določajo nepremične in premične arheološke najdbe, predstavljene v nadaljevanju. V goriškem urbarju iz okoli leta 1200 se na Banjško-Lokovški planoti že omenjajo vasi, ki so deloma spadale pod pražupnijo v Kanalu in deloma pod solkansko pražupnijo. Srednjeveška solkanska (pra)župnija se je takšna ohranila do jožefinskih reform v zadnji četrtini 18. stoletja. Trajna naselitev planote Lokovec se je dogajala ločeno iz več smeri: s tolminske, kanalske in z goriške, kar se še vedno odraža tudi v vplivu narečij<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=1986|title=Karta slovenskih narečij|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VSVHWWS9/b222557d-3d55-4622-813a-55ca8a1875fe/IMAGE|magazine=Ko se svojih korenin zavemo... Slovenija, te poznam?|publisher=Geodetski zavod Ljubljana|publication-date=1986}}</ref> na govorico v Spodnjem, Srednjem in Gornjem Lokovcu. Vojko Pavlin v knjigi "Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507)" piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev še ni bilo poseljeno. Goriški grofje in za njimi Habsburžani so tu imeli strnjeno posest, ki jo Slovenska historična topografija (SHT) navaja v Urbarju l.1507 in še prej, okoli l.1370, kot Zgornje Banjšice za potokom Avščkom, kar ustreza območju Lokovške planote. Naselitev severnega dela Lokovške planote, Čepovanske doline in Trebuš je povezana z iniciativo tolminskega zastavnega gospoda Neuhausa, ki je v začetku 16. stoletja s tolminske strani s kmeti začel poseljevati območja nad levim bregom Idrijce (Idrija pri Bači, Vrata v Čepovanskem dolu, Trebuša) in zasedati trebuške gozdove, zaradi česar je prihajalo do obmejnih sporov med tolminskim in goriškim gospostvom, za katero so Čepovanci tam opravljali razne lovske naloge in upravljali mlin. Obsežnejši val naselitve se je zgodil med 17. in 18. stoletjem ob glavni dolini na JV, V in SV strani Lokovške planote. Prvi priseljenci so bili kmetje, oglarji in kovači. Oglarske kolibe v bližini kopišč, kolperji, so po krčenju gozda in pridobitvi pridelovalnih površin prerasle v domačije. Iznajdljivost pri kmetovanju in obrtne dejavnosti na domačijah so omogočile porast števila prebivalcev in novogradenj. Leta 1858 je bil "Lokovitz" s 1483 prebivalci med največjimi kraji med Sočo in Idrijco, sedaj pa ima na skoraj 20 km² manj kot 300 prebivalcev. TABELA: Pred več kot 500 leti poseljeno manj gozdnato in po dolinah lažje dostopno obrobje Lokovške planote {| class="wikitable" |+ !območja na SZ, Z, JZ in Z obrobju Lokovške planote !leto omembe v SHT<ref name=":15">{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> do 1507 !v Urbarju 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej|year=2006|isbn=961-6201-27-1}}</ref> |- |<small>Čepovan</small> |<small>1296, 1460</small> |<small>da</small> |- |<small>''vrh Falconum (Montemfalconis - Sokolji vrh, verjetno današnji Škol oz. Veliki vrh pri Lokvah) pri Čepovanu''</small> |<small>1296</small> |/ |- |<small>Grgar</small> |<small>pred 1292, ok. 1370, 1388, 1398, 1412, 1426, 1471, 1481, 1505</small> |<small>da</small> |- |<small>Fobca pri Grgarju</small> |<small>1368, 1388, 1426, med 1480-1484</small> |<small>da</small> |- |<small>Bate* (*tu vključene zaradi povezovalne poti s Spodnjim Lokovcem)</small> |<small>ok. 1200, 1291, 1373, 1388, 1405, 1408, 1412, med 1480-1484, 1507</small> |da |- |<small>''vrh Sleme pri Batah*''</small> |<small>ok. 1200</small> |/ |- |<small>Ježevec pri Batah*</small> |<small>1300</small> |/ |- |<small>Podlaka pri Batah*</small> |<small>1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Krvavec pri Batah*</small> |<small>1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Sveto pri Batah*</small> |<small>1426, med 1480-1484</small> |<small>da</small> |- |<small>Banjšice* (*tu vključene zaradi povezovalne poti z Lokovcem)</small> |<small>1373, 1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Mrcinje pri Banjšicah*</small> |<small>ok.1200, 1291, 1426, 1471, med 1480-1484</small> |<small>da</small> |- |<small>Lohke pri Banjšicah*</small> |<small>ok. 1200, 1388, 1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Podlešče pri Banjšicah*</small> |<small>1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Trušnje pri Banjšicah*</small> |<small>1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Kal nad Kanalom</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Dol pri Kalu nad Kanalom</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Brezovo pri Kalu nad Kanalom</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Bremci pri Kalu nad Kanalom</small> |<small>ok. 1370</small> |/ |- |<small>Hum pri Kalu nad Kanalom</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Ilovica pri Kalu nad Kanalom</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Bahov(i)šče (Vrhavče) pri Kalu nad Kanalom</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Bukovci pri Kalu nad Kanalom</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Kopri(vi)šče pri Kalu nad Kanalom</small> |<small>med 1430-1450,</small> <small>1475</small> |<small>da</small> |- |<small>Levpa</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>''vrh Grad pri Levpi''</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Senica pri Levpi</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Bizjaki pri Levpi</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Hoje pri Levpi</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Robi (Na robeh) pri Levpi</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Zavrh pri Levpi</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Kanalski Lom</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Lom, Tolminski</small> |<small>1377</small> |<small>da</small> |} === Arheološka najdišča na Lokovški planoti<ref>{{Navedi splet|title=Arkas - Arheološki kataster Slovenije|url=http://arkas.zrc-sazu.si/index.php|website=arkas.zrc-sazu.si}}</ref> === V arheološki kataster Slovenije so vpisani: * '''Senebik''': Na zahodnem pobočju hriba Senebik (1059 m) v Gorenjem Lokovcu je bila najdena dvoramna bronasta fibula. Prva omemba: Mlinar M., Žbona Trkman B., 2008, ''Banjška planota in Trnovski gozd v luči najnovejših arheoloških najdb'', Goriški letnik 32, 9–22 * '''Grudnica - vzhodni rob Gornje Lokovške planote''': Arheološko območje Gradec (Zagradec). Kamnita groblja na vrhnjem platoju vzpetine je morda ostanek neke utrjene postojanke (utrdbe), ki je v obdobju srednji vek - novi vek nadzirala prehod od doline Čepovana na Most na Soči. Območje ni raziskano. * '''Levpa - Arheološko najdišče Grad:''' Prazgodovinsko gradišče z delno ohranjenim obrambnim okopom na jugozahodni strani, poselitev je možna tudi zunaj njega. Rimskodobna naselbina je dokazana na vrhnjem platoju hriba. Datacija: pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba. Je spomenik lokalnega pomena.<ref>Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85–275.</ref> * '''Kanalski Lom - Arheološko najdišče V Glavi:''' Naselbinski sledovi so vidni v terasiranju, še ohranjenem suhem zidu za obrambo na zahodni strani in v najdbah prazgodovinske lončenine na površju. Datacija: prazgodovina. * '''Kal nad Kanalom - Gradišče Na gradu pod Zabrdom:''' Prazgodovinsko gradišče z ohranjenim obrambnim sistemom je izjemno zaradi svoje lege. S sondiranjem je dokazana poselitev v starejši železni dobi. Je spomenik lokalnega pomena<ref>Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85–275</ref> * '''Kal nad Kanalom - Arheološko območje Ograjenca:''' Glede na izročilo, ki govori o najdbi bronaste plastike in bližino arheološkega najdišča na Gradcu, gre za domnevno rimskodobno grobišče. * '''Kal nad Kanalom - Arheološko najdišče Gradec:''' Naselbinski kulturni sledovi so na platoju Vrh Gradca dokazani s sondiranjem, prazgodovina je zanesljiva, antično obdobje manj. Glede na toponim je mogoče domnevati tudi srednjeveške ostaline. Je spomenik lokalnega pomena.<ref>Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85–275</ref> == Planinske, pohodniške, peš in tematske poti ter steze<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2012_04.pdf|title=Planinski vestnik PV_2012_04, stran 28, Z NAMI NA POT: Planota z razgledom}}</ref> == <u>Lašček</u> (1071 m): planinska pot<ref>{{Navedi splet|title=maPZS|url=https://mapzs.pzs.si/path/31246|website=mapzs.pzs.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Pohodništvo|url=https://www.tic-kanal.si/pohodnistvo/2015120710222882/planinska_pot_na_lascek:_cvetrez__bremec__lascek_|website=www.tic-kanal.si|accessdate=2023-05-03|archive-date=2023-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230503151259/https://www.tic-kanal.si/pohodnistvo/2015120710222882/planinska_pot_na_lascek:_cvetrez__bremec__lascek_|url-status=dead}}</ref> , uhojene steze<ref>{{Navedi splet|title=maPZS|url=https://mapzs.pzs.si/section/16087|website=mapzs.pzs.si}}</ref> - pešpoti<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slotic.si/assets/nova_gorica/gopespoti-na-goriskemsloita.pdf|title=Pešpoti na Goriškem|publisher=TURISTIČNA ZVEZA Turistični informacijski center Nova Gorica (JZ Nova Gorica in Vipavska dolina)|pages=28-33|language=sl, it|trans-title=Escursioni a piedi nel Goriziano sloveno|year=2013}}</ref> (vodič ''Pešpoti na Goriškem: Pot na Lašček skozi Novo mesto'' - št.12/str.28, Pot na Lašček skozi Reštelo - št.13/str.30, Krožna pot na Lašček - št.14/str.32; vir: EU projekt Walking people - Nikoli ni prepozno začeti s hojo) <u>Veliki vrh</u><ref>{{Navedi revijo|last=ŠKTD|first=Lom|date=14. 8. 2020|title=Lom je moj dom - Krožna pohodniška pot|url=https://www.slovenia.info/uploads/lom_je_moj_dom_-_krozna_pohodniska_pot_1.pdf|magazine=Lom je moj dom|publisher=Občina Tolmin}}</ref> (1071 m): uhojena steza - krožna pohodniška turistična pot<ref>{{Navedi splet|title=maPZS|url=https://mapzs.pzs.si/path/99316|website=mapzs.pzs.si}}</ref> <u>Tematska učna in doživljajska pot KUJ.ME</u> med točkami tehniške dediščine ožje Goriške z vozliščem v Lokovcu (Center tehniške dediščine KUJ.ME). ''<small>Točke povezujejo doživetja povezana z vpetostjo kovanja kot ene najstarejših človekovih spretnosti v razvoj kmetijstva, obrti in industrije. Kovač povezuje vse deležnike tematske poti po petih občinah: Mestna občina Nova Gorica (Kulturno turistično društvo Lokovec - razstava ''Sto meštirjev ena sama mižerija'', Kovaški muzej, krajinska zapuščina), Občina Brda (Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda - Šmartno, Briška hiša: Zbirka dediščine lokalnih kmetij), Občina Šempeter pri Gorici (Šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola Šempeter - stalna razstava Od zrna do slamnate strehe), Občina Renče-Vogrsko (kulturni dom Bukovica - stalna razstava Industrijska dediščina in obrti v občini Renče - Vogrsko) in Občina Miren - Kostanjevica (KTD Zarja Bilje - tradicija izročila Opekarniški dnevi).''</small> <u>Tematska kolesarska Pot tradicije in gozda</u><ref>{{Navedi splet|title=Pot tradicije in gozda|url=https://planota.si/sl/kraji/cepovan/dogodki-in-novice/51-mitja-podgornik-puntarski-jogr-iz-epovana|website=planota.si}}</ref> povezuje Lokovško planoto, Čepovanski dol in Trnovski gozd. V Zgornjem Lokovcu v Špilniku sta ob večnamenskem objektu (Dom krajanov, včasih Zadružni dom, Lokovec 205a) <u>počivališče<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/media/grahnhkd/20171207172239_december_17.pdf?m=1512663757|title=Mestna občina Nova Gorica, Participativni proračun 2018 (sklep)|accessdate=2023-08-02|archive-date=2023-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20230802165353/https://www.nova-gorica.si/media/grahnhkd/20171207172239_december_17.pdf?m=1512663757|url-status=dead}}</ref> ter informacijska točka</u> za [[Kolesarstvo|kolesarje]] in [[Pohodništvo|pohodnike]]. <small>Uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost (Zakon o planinskih poteh)./ Users use mountain trails at their own risk (Mountain Trails Act)./ Gli utenti utilizzano i sentieri di montagna a proprio rischio (La legge sui sentieri di montagna)./ Planinske staze korisnici koriste na vlastitu odgovornost (Zakon o planinskim stazama).</small> == Povezave == * [[Seznam vrhov v Sloveniji]] * [[Lokovec]] * [[Enciklopedija Slovenije]] * [[Geografija Slovenije]] * [https://geohub.gov.si/portal/home/index.html Geohub] * Naravovarstveni atlas Slovenije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K%40ZRSVNJ&fbclid=IwAR2OHDwTbrfGoADxTaFOibZ7zqrr3y05OkYMD8c6kSL18UMl_tLiqvScYtQ&AspxAutoDetectCookieSupport=1|title=Naravovarstveni atlas Slovenije Natura 2000}}</ref> * Geoportal AKOS<ref>{{Navedi splet|url=https://gis.akos-rs.si/?zoom_level=1&cx=506510.64281128556&cy=111690.5180733689&visible_layers=bazne_postaje%2Cakos_mobile_coverage%2Cgrp_mobilno_omrezje%2Cgrp_dof%2Cgrp_podlage&fbclid=IwAR1fJYPDdajgjYs6iUAS5h2SZLmGQNTTh4Za7WqXsjVAlG59thC18FF9ER8|title=Geoportal AKOS}}</ref> * Zemljevid HIKUK<ref>{{Navedi splet|title=Zemljevid - Lokovec|url=https://www.hikuk.com/si/slovenija/goriska/mestna-obcina-nova-gorica/lokovec/zemljevid/|website=hikuk.com|accessdate=2025-06-03}}</ref> * [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] Zemljevidi: * [[Geopedia]] - interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije * [https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/DefaultNvaPublic.aspx Naravovarstveni atlas] Ostalo: * Glasilo PRO LOKO, ISSN 1854-0937, 2002-2023, Kulturno turistično društvo Lokovec * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2PICZ2JH/6722c678-02f5-4ffb-afe5-e87c8f40eb24/PDF Zgodovinske črtice iz poknežene grofije Goriške in Gradiške] * Strokovne podlage za urejanje krajine za območje MO Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|url=https://www.opn.si/SD07_OPN_MONG_JR/Dokumenti/03_PRILOGE//3_1_Strokovna%20podlaga%20-%20Krajinska%20zasnova.pdf|title=Strokovna podlaga - Krajinska zasnova}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Planote v Sloveniji]] [[Kategorija:Dinarskokraška Slovenija]] rpbvrx9yue75p3346voub64epx5px2t 0 547225 6744867 6574772 2026-08-31T03:31:33Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6744867 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ašina Šjan <br> 阿史那獻 | title = Šingšivang kagan | image = | caption = | reign = 708 - 717 | coronation = | full name = | successor = [[Ašina Džen]] | spouse = | issue = [[Ašina Džen]] | royal house = [[Ašina|Klan Ašina]] | father = [[Ašina Juančing]] | mother = | death_place = [[Čangan]] | predecessor = [[Ašina Huajdao]] }} '''Ašina Šjan''' je bil od leta 708 do 717 ''šingšivang kagan'' [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in general [[Generalni protektorat za pomiritev zahoda|Generalnega protektorata za pomiritev zahoda]]. Na ta položaja ga je imenovala [[dinastija Tang]], * ni znano, † [[717]], [[Čangan]]. ==Življenje== Ko je Laj Džunčen leta 692 usmrtil njegovega očeta, je bil izgnan v Jadžov, vendar so ga leta 703 ponovno poklicali na dvor. Leta 708 ga je kralj Džongdžong imenoval za šinšivang kagana (kitajsko, 興昔亡可汗; dobesedno 'kagan, zaradi katerega padli znova vstanejo'). Za njemu podrejenega je bil imenovan Suoge,<ref>{{cite journal |last=Moriyasu |first=Takao |title=Toban no Chūō Ajia shinshutsu |trans-title=The Entry and Withdrawal of the Tibetans from Central Asia |journal=Kanazawa Daigaku Bungakubu Ronshū, Shigakuka hen |volume=4 |year=1984 |pages=24–25 |language=ja |issn=0285-6522 }}</ref> kasneje imenovan za šisišing kagana (kitajsko 十四姓可汗, dobesedno 'kagan štirinajstih plemen').<ref>{{navedi knjigo |last=Naito |first=Midori |title=Nishi-Tokketsushi no kenkyū |trans-title=History of the Western Turks |language=ja |publisher=Waseda Daigaku Shuppanbu |year=1988 |location=Tokyo |pages=352–354 |isbn=4-657-88215-5 }}</ref> Leta 714 je bil Šjan po Suogejevi smrti v bitki pri Bolčuju imenovan za vojaškega komisarja (碛西) in poslan v [[Sujab]], da zapolni vakuum oblasti. Medtem je zelo vplivna oseba postal Tuluk, a so Tangi leta 716 kljub temu za šišing kagana imenovali Ašina Šjana in Suluka za njegovega namestnika. Naraščajoče Sulukove ambicije so junija in julija leta 717 povzročile vojno in Šjanov poraz.<ref>Saito, T. (1991). Rise of the Türgish and Tang’s Abandonment of Suiye. ''Shiteki'' '''12''': 34–53 (v japonščini). Str. 40-43.</ref> Šjan se je po prazu umaknil v Čangan, kjer je leta 717 umrl. Nasledil ga je sin [[Ašina Džen]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/turks.html|title=Tujue 突厥, Gök Türks (www.chinaknowledge.de)|last=Theobald|first=Ulrich|website=www.chinaknowledge.de|language=en|access-date=2018-08-21}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Gokturški kagani]] 3drl5g03oin9wx0q821xm4grheeyg4j 0 558102 6744639 6413369 2026-08-30T14:33:31Z Erardo Galbi 166658 6744639 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Rudolf Nurejev | image = Nureyev 9 Allan Warren.jpg | caption = Nurejev in 1973 | birth_name = Rudolf Khametovič Nurejev | birth_date = {{Birth date|1938|3|17|df=y}} | birth_place = Blizu [[Irkutsk]]a, Rusija SFSR<!-- DO NOT LINK, see [[MOS:GEOLINK]] for further guidance -->, Soviet Union<!-- DO NOT LINK, see [[MOS:GEOLINK]] for further guidance --> | citizenship = {{plainlist| * [[Sovjetska zveza]] (do 1961) * brez državljanstva (1961–1982) * [[Avstrija]] (od 1982) }} | death_date = {{Death date and age|1993|1|6|1938|3|17|df=y}} | death_place = [[Levallois-Perret]], Francija | death_cause = Zapleti, povezani z aidsom | resting_place = Sainte-Geneviève-des-Bois Cemetery, Pariz, Francija | alma_mater = Mariinsky Ballet (Kirov Ballet) | occupation = {{Hlist|baletni plesatec|koreograf|baletni direktor}} | height = 173 cm | partner = {{plainlist| * Erik Bruhn (1961–1986) * Robert Tracy (1978–1993) }} | years_active = 1958–1992 | website = {{url|https://nureyev.org/|nureyev.org}} }} '''Rudolf Hametovič Nurejev''' ({{lang-ru|Рудольф Хаметович Нуреев}}, {{IPA-ru|rʊˈdolʲf xɐˈmʲetəvʲɪtɕ nʊˈrʲejɪf|pron}}; {{lang-tt|Rudolf Xämit ulı Nuriev}}; {{lang-ba|Рудольф Хәмит улы Нуриев}}) (17. marec 1938 - 6. januar 1993) je bil baletni plesalec in koreograf, rojen v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Nekateri menijo, da je bil Nurejev največji baletni plesalec svoje generacije.<ref name=articlebypercival2002>[https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/lord-of-the-dance-137369.html Lord of the dance – Rudolf Nureyev at the National Film Theatre, London, 1–31 January 2003] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171201043959/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/lord-of-the-dance-137369.html |date=1 December 2017 }}, by John Percival, ''The Independent'', 26 December 2002.</ref> Nurejev se je rodil na transsibirskem vlaku blizu [[Irkutsk]]a v [[Sibirija|Sibiriji]] v Sovjetski zvezi v tatarski družini. Svojo zgodnjo kariero je začel v skupini, ki se je v sovjetski dobi imenovala Kirov balet (danes se imenuje po prvotnem imenu Mariinsky Ballet) v [[Leningrad]]u. Leta 1961 je pobegnil iz Sovjetske zveze na Zahod, kljub prizadevanjem KGB-ja, da bi ga ustavili.<ref>{{navedi novice | url=https://www.telegraph.co.uk/culture/theatre/3667963/The-KGBs-long-war-against-Rudolf-Nureyev.html | title=The KGB's long war against Rudolf Nureyev | work=The Telegraph | location=London | first=John | last=Bridcut | date=17 September 2007 | access-date=22 May 2010 | archive-date=22 March 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160322232325/http://www.telegraph.co.uk/culture/theatre/3667963/The-KGBs-long-war-against-Rudolf-Nureyev.html | url-status=live }}</ref> To je bil prvi prebeg sovjetskega umetnika med [[hladna vojna|hladno vojno]] in povzročil je mednarodno senzacijo. Nato je plesal s Kraljevim baletom v [[London]]u in od leta 1983 do 1989 delal kot direktor baleta Pariške opere. Nurejev je bil tudi [[koreograf]], ki je služil kot glavni koreograf baleta Pariške opere. Ustvaril je lastne interpretacije številnih klasičnih del,<ref>{{navedi splet |url=http://www.nureyev.org/rudolf-nureyev-choreographies/ |title=Rudolf Nureyev's Choreographies – The Rudolf Nureyev Foundation |website=Nureyev.org |date=10 December 2018 |access-date=15 March 2020 |archive-date=5 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200805133011/https://nureyev.org/rudolf-nureyev-choreographies/ |url-status=live }}</ref> vključno z ''Labodjim jezerom'', ''Giselle'' in ''La Bayadère''.<ref name=articlemillepied>{{navedi splet |last=Noisette |first=Philippe |title=Benjamin Millepied, le pari de Stéphane Lissner |url=https://www.parismatch.com/Culture/Spectacles/Benjamin-Millepied-le-pari-de-Stephane-Lissner-161499 |website=Paris Match |archive-url=https://web.archive.org/web/20170218082235/http://www.parismatch.com/Culture/Spectacles/Benjamin-Millepied-le-pari-de-Stephane-Lissner-161499 |archive-date=18 February 2017 |date=26 January 2013 |url-status=live |language=fr}}</ref> == Zgodnje življenje == Nurejeva ded, Nurahmet Fazlievič Fazlijev, in njegov oče, Khamit Fazleevič Nurejev (1903–1985), sta bila iz Asanova v Šaripovski volosti okrožja Ufa gubernije Ufa (zdaj okrožje [[Ufa]] v Republiki [[Baškortostan]]). Njegova mati, Farida Agliullovna Nureyeva (Agliullova) (1907–1987), je bila rojena v vasi Tatarskoje Tjugulbaevo, Kuznečikhinski volost, Kazan gubernija (zdaj okrožje Alkejevski v Republiki [[Tatarstan]]). Nurejev se je rodil na transsibirskem vlaku blizu Irkutska v Sibiriji, medtem ko je njegova mati Farida potovala v [[Vladivostok]], kjer je bil nameščen njegov oče Hamet, politični komisar [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name="nureyev.org">{{navedi splet|url=http://www.nureyev.org/biographie_russie.php|title=Rudolf Nureyev Foundation official website|website=Nureyev.org|access-date=30 August 2007|archive-date=9 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190209053236/http://www.nureyev.org/biographie_russie.php|url-status=live}}</ref> Bil je vzgojen kot edini sin s tremi starejšimi sestrami v tatarski muslimanski družini. V svoji avtobiografiji je Nurejev zapisal o svoji tatarski dediščini: »Moja mati je bila rojena v čudovitem starodavnem mestu [[Kazan]]. Smo [[muslimani]]. Oče je bil rojen v majhni vasici blizu Ufe, glavnega mesta Republike Baškirije. Tako na obeh strani so naši sorodniki [[Tatari]] in [[Baškirci]]. Ne morem točno definirati, kaj mi pomeni biti Tatar in ne Rus, a čutim to razliko v sebi. Naša tatarska kri teče nekako hitreje in je vedno pripravljena, da zavre.«<ref name="Nureyev 1963 p.233">{{navedi knjigo | last=Nureyev | first=Rudolf | title=Nureyev: an autobiography/Rudolph Nureyev | publisher=E.P. Dutton | publication-place=N.Y | year=1963 | isbn=978-0-525-16986-4 | oclc=869225790 | language=ru | page=233 |quote= Original quote: Мать моя родилась в прекрасном древнем городе Казани. Мы мусульмане. Отец родился в небольшой деревушке около Уфы, столицы республики Башкирии. Таким образом, с обеих сторон наша родня — это татары и башкиры. ...Я не могу точно определить, что значит для меня быть татарином, а не русским, но я в себе ощущаю эту разницу. Наша татарская кровь течет как-то быстрее и готова вскипеть всегда.}}</ref> == Kariera == === Izobraževanje na Akademiji Vaganova === Ko je njegova mati vzela Nurejeva in njegove sestre na predstavo baleta ''Pesem žerjavov'', se je zaljubil v ples. Kot otroka so ga spodbujali k plesu v baškirskih ljudskih predstavah in njegovo prezgodnjo zrelost so kmalu opazili učitelji, ki so ga spodbudili k usposabljanju v [[Leningrad]]u (zdaj [[Sankt Peterburg]]). Na turneji v [[Moskva|Moskvi]] z lokalno baletno skupino je Nurejev opravil avdicijo za baletno skupino Bolšoj in bil sprejet. Vendar je menil, da je baletna šola Mariinsky najboljša, zato je zapustil lokalno gostujočo skupino in kupil vozovnico za Leningrad.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nureyev.org/biographie_kirov.php |title=3 Years in the Kirov Theatre |website=Nureyev |access-date=20 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716053756/http://www.nureyev.org/biographie_kirov.php |archive-date=16 July 2007}}</ref> Zaradi motenj v sovjetskem kulturnem življenju, ki jih je povzročila [[druga svetovna vojna]], se Nurejev ni mogel vpisati v večjo baletno šolo do leta 1955, ko je bil star 17 let, ko ga je sprejela Akademija ruskega baleta Vaganova v Leningradu, pridružena šola Mariinskega Baleta. Baletni mojster Aleksander Ivanovič Puškin se je zanj poklicno zanimal in Nurejevu dovolil živeti z njim in njegovo ženo.<ref name=bbc>{{cite AV media | people=John Bridcut|year=2007 | title=Nureyev: From Russia With Love| medium=Motion picture | publisher=BBC}}</ref> === Vodja baleta Kirov === Po diplomi leta 1958 se je Nurejev pridružil baletu Kirov (zdaj Mariinsky). Takoj je napredoval nad nivojem zbora in že od samega začetka je dobil solistične vloge kot glavni plesalec. Nurejev je redno sodeloval z Natalio Dudinskaya, višjo balerino podjetja in ženo njegovega direktorja Konstantina Sergejeva. Dudinskaya, ki je bila 26 let starejša od njega, ga je najprej izbrala za partnerja v baletu ''Laurencia''. Kmalu je Nurejev postal eden najbolj znanih plesalcev Sovjetske zveze. Od leta 1958 do 1961, v treh letih pri Kirovu, je odplesal 15 vlog, običajno ob svoji partnerki Ninel Kurgapkini, s katero sta se zelo dobro ujemala, čeprav je bila skoraj desetletje starejša od njega. Nurejev in Kurgapkina sta bila povabljena, da zaplešeta na srečanju v Hruščovovi dači, leta 1959 pa jima je bilo dovoljeno potovati izven Sovjetske zveze in plesati na [[Dunaj]]u na Mednarodnem festivalu mladih. Kmalu zatem so mu z Ministrstva za kulturo sporočili, da ne bo več smel v tujino.<ref>Watson, P., Nureyev: A Biography, p.147</ref> V enem nepozabnem incidentu je Nurejev za 40 minut prekinil predstavo ''Don Kihota'' in vztrajal pri plesu v hlačnih nogavicah in ne v običajnih hlačah. Na koncu je popustil, toda njegov najljubši kodeks oblačenja je bil sprejet v kasnejših predstavah. === Prebeg na pariškem letališču === [[File:Rudolf Nurejev 1961.jpg|thumb|left|Rudolf Nurejev po prebegu iz Sovjetske zveze leta 1961]] Do poznih 1950-ih je Nurejev postal senzacija v Sovjetski zvezi in čeprav zaradi uporniškega značaja in nekonformistične drže ni bil verjeten kandidat za turnejo z baletom Kirov, je postalo vse bolj nujno, da se je pridružil turneji, ki jo je sovjetska vlada štela za ključno za svoje ambicije, da bi dokazala svojo "kulturno nadvlado" nad Zahodom. Poleg tega so naraščale napetosti med Nurejevom in Kirovovim umetniškim direktorjem Konstantinom Sergejevom, ki je bil tudi mož Nurejeve nekdanje plesne partnerice Natalije Dudinske. Potem ko je predstavnik francoskih organizatorjev turneje leta 1960 videl Nurejeva plesati v Leningradu, so francoski organizatorji pozvali sovjetske oblasti, naj mu dovolijo plesati v Parizu in dovolili so mu oditi. V Parizu so njegovi nastopi naelektrili občinstvo in kritike. Oliver Merlin je v ''Le Mondu'' zapisal, <blockquote> Nikoli ne bom pozabil njegovega prihoda, ko je tekel čez zadnji del odra, in njegovega mačjega načina držanja nasproti rampe. Čez ultramarin kostum je nosil bel pas, imel je velike divje oči in votla lica pod turbanom, posutim s perjem, izbočena stegna in brezhibne hlačne nogavice. To je bil že Nijinski v ''Firebirdu''.<ref>Watson, P., ''Nureyev: A Biography'', p.152</ref></blockquote> Videli so, da je Nurejev kršil pravila o druženju s tujci in naj bi obiskoval gejevske bare v Parizu, kar je vznemirilo vodstvo Kirova in agente KGB, ki so ga opazovali. KGB ga je hotel poslati nazaj v Sovjetsko zvezo. 16. junija 1961, ko se je družba Kirov zbrala na letališču Le Bourget v Parizu, da bi poletela v London, je Sergejev Nurejeva odpeljal na stran in mu rekel, da se mora vrniti v Moskvo na poseben nastop v Kremlju, namesto da bi šel z ostalimi v London. Nurejev je postal sumničav in je zavrnil. Nato so mu povedali, da je njegova mati hudo zbolela in da mora takoj domov, da jo vidi.<ref>Watson, P., ''Nureyev: A Biography'', p.161</ref> Nurejev je ponovno zavrnil, saj je verjel, da bo po vrnitvi v ZSSR verjetno zaprt. S pomočjo francoske policije in pariške družbene prijateljice Clare Saint, ki je bila zaročena z Vincentom Malrauxom, sinom francoskega ministra za kulturo Andréja Malrauxa, je Nurejev pobegnil svojim skrbnikom KGB in zaprosil za azil. Sergejev in KGB sta ga poskušala odvrniti, vendar se je odločil ostati v Parizu. V enem tednu je podpisal pogodbo z Grand Ballet du Marquis de Cuevas in izvedel ''Trnuljčico'' z Nino Vyroubovo. Na turneji po Danskem je srečal Erika Bruhna, solista danskega kraljevega baleta.<ref>(At the time of Nureyev's meeting Bruhn, soloist was the Royal Danish Ballet's highest rank.)</ref> Bruhn je postal njegov ljubimec, najbližji prijatelj in zaščitnik do Bruhnove smrti leta 1986. Oba z Bruhnom sta decembra 1962 nastopila kot gostujoča plesalca z novoustanovljenim avstralskim baletom v Her Majesty's Theatre v [[Sydney]]ju. Sovjetske oblasti so prisilile Nurejevega očeta, mamo in plesnega učitelja Puškina, da so mu pisali pisma, v katerih so ga pozvali, naj se vrne, vendar brez učinka. Čeprav je dolga leta prosil sovjetsko vlado, naj mu dovoli obisk svoje matere, mu to ni bilo dovoljeno do leta 1987, ko je njegova mati umirala in je [[Mihail Gorbačov]] privolil v obisk. Leta 1989 je bil povabljen, da zapleše vlogo Jamesa v ''La Sylphide'' z Mariinsky Ballet v Mariinsky Theatre v Leningradu.<ref>Watson, P., ''Nureyev: A Biography'', p.426</ref> Obisk mu je dal priložnost videti veliko učiteljev in kolegov, ki jih ni videl vse od njegovega odhoda. === Kraljevi balet === ==== Glavna plesalka ==== [[File:Liliana Cosi and Rudolf Nureyev.jpg|thumb|right|Nurejev z Liliano Cosi v Rimu, 1972]] Dama Ninette de Valois mu je ponudila pogodbo, da se pridruži Kraljevemu baletu kot glavni plesalec. Med njegovim delom v družbi pa so številni kritiki postali besni, saj je Nurejev naredil bistvene spremembe v produkciji ''Labodjega jezera'' in ''Giselle''. Nurejev je ostal pri Kraljevem baletu do leta 1970, ko je bil povišan v glavnega gostujočega umetnika, kar mu je omogočilo, da se je lahko osredotočil na vse večji urnik mednarodnih gostovanj in turnej. Še naprej je redno nastopal s Kraljevim baletom, dokler se v 1980-ih ni posvetil baletu Pariške opere. ==== Fonteyn in Nurejev ==== [[File:Fontyn Astaire Nureyev Hollywood Palace 1965.jpg|thumb|right|Margot Fonteyn, Fred Astaire in Nurejev iz nastopa leta 1965 v ameriški televizijski oddaji ''The Hollywood Palace'']] Nurejev se je prvič pojavil s primabalerino Margot Fonteyn v baletni matineji, ki jo je organiziral Kraljevi balet: ''Giselle'' 21. februarja 1962.<ref name="Acocella-2007">{{Cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/10/08/wild-thing-2|title=Wild Thing; Rudolf Nureyev, onstage and off.|last=Acocella|first=Joan|date=8 October 2007|magazine=The New Yorker|access-date=30 September 2018|language=en-US|archive-date=20 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180920084210/https://www.newyorker.com/magazine/2007/10/08/wild-thing-2|url-status=live}}</ref> Dogodek je potekal v pomoč Kraljevi akademiji za ples, organizaciji za poučevanje klasičnega baleta, katere predsednica je bila. Plesal je ''Poème Tragique'', solo v koreografiji Fredericka Ashtona, in pas de deux ''Črnega laboda'' iz ''Labodjega jezera''. Bila sta tako dobro sprejeta, da sta Fonteyn in Nurejev sklenila partnerstvo, ki je trajalo več let. Leta 1965 so za podjetje premierno uprizorili ''Romea in Julijo''. Oboževalci dua bi raztrgali svoje programe, da bi naredili konfete, ki bi jih metali v plesalce. Nurejev in Fonteyn sta včasih opravila več kot 20 klicev. Film o tej predstavi je bil posnet leta 1966 in je na voljo na DVD-ju. 11. julija 1967 sta bila Fonteyn in Nurejev po nastopu v San Franciscu aretirana na bližnjih strehah, saj sta pobegnila med policijsko racijo v hiši v okrožju Haight-Ashbury. Rešena sta bila, obtožbe motenja miru in obiska kraja, kjer se je uporabljala [[marihuana]], pa so bile pozneje istega dne opuščene zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov.<ref>[https://www.theguardian.com/theguardian/2013/jul/12/margot-fonteyn-rudolf-nureyev-arrested-hippies-1967 From the archive, 12 July 1967: Charges against ballet stars dropped] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190506071519/https://www.theguardian.com/theguardian/2013/jul/12/margot-fonteyn-rudolf-nureyev-arrested-hippies-1967 |date=6 May 2019 }}, ''The Guardian'', 12 July 2013. Retrieved 6 April 2019.</ref> === Drugi mednarodni nastopi === Med številnimi nastopi v Severni Ameriki je Nurejev razvil dolgotrajno povezavo s Kanadskim nacionalnim baletom, kjer je ob številnih priložnostih nastopil kot gostujoči umetnik. Leta 1972 je za družbo postavil spektakularno novo produkcijo ''Trnuljčice'' s svojo dodatno koreografijo, ki je dopolnila koreografijo Petipaja. Produkcija je po začetnem predvajanju v Torontu gostovala po ZDA in Kanadi, ena izvedba pa je bila predvajana v živo po televiziji in nato izdana na videu. Med balerinami Nacionalnega baleta je Nurejev najpogosteje sodeloval z Veronico Tennant in Karen Kain. Leta 1975 je Nurejev obširno sodeloval z Ameriškim baletnim gledališčem, ko je oživil ''Le Corsaire'' z Gelsey Kirkland. S Cynthio Gregory je poustvaril ''Trnuljčico'', ''Labodje jezero'' in ''Ramondo''. Gregory in Brun sta se pridružila Nurejevu v pas des trois iz malo znanega baleta Augusta Bournonvilla ''La Ventana''. === Direktor baleta Pariške opere === Januarja 1982 je Avstrija Nurejevu podelila državljanstvo, s čimer se je končala več kot dvajsetletna apatridnost.<ref>{{navedi novice|first1=Albin|last1=Krebs|first2=Robert McG. Jr. |last2=Thomas|author-link2=|date=20 January 1982|title=NOTES ON PEOPLE; Austria Adopts Nureyev as One of Its Own|newspaper=The New York Times|page=19|url=https://www.nytimes.com/1982/01/20/nyregion/notes-on-people-austria-adopts-nureyev-as-one-of-its-own.html|access-date=25 January 2021|archive-date=22 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422080129/https://www.nytimes.com/1982/01/20/nyregion/notes-on-people-austria-adopts-nureyev-as-one-of-its-own.html|url-status=live}}</ref> Leta 1983 je bil imenovan za direktorja baleta Pariške opere, kjer je poleg režije nadaljeval s plesom in promocijo mlajših plesalcev. Tam je ostal kot plesalec in glavni koreograf do leta 1989. Med plesalci, ki jim je bil mentor, so bili Sylvie Guillem, Isabelle Guérin, Manuel Legris, Elisabeth Maurin, Élisabeth Platel, Charles Jude in Monique Loudières. Njegovo umetniško vodenje baleta Pariške opere je bilo zelo uspešno in je skupino dvignilo iz temnega obdobja. Njegova ''Trnuljčica'' ostaja na repertoarju in je bila oživljena ter posneta z njegovim varovancem Manuelom Legrisom v glavni vlogi. Kljub napredujoči bolezni proti koncu svojega mandata je neutrudno delal, postavljal nove različice starih standbyjev in naročil nekatera najbolj revolucionarna koreografska dela svojega časa. Njegov ''Romeo in Julija'' je bil popularen uspeh. Ko je bil proti koncu življenja bolan, je delal na končni produkciji ''La Bayadère'', ki natančno sledi različici baleta Mariinsky, ki jo je plesal kot mladenič. === Zadnja leta === [[File:Rnoureev07.JPG|thumb|right|Nurejev prvič dirigira ansamblu v Deauvillu v Franciji (1991)]] Ko se je [[aids]] okoli leta 1982 pojavil v francoskih novicah, Nurejev ni bil pozoren nanj. Plesalec je bil leta 1984 pozitiven na HIV, a je več let preprosto zanikal, da je z njegovim zdravjem karkoli narobe. Vendar pa so do poznih 1980-ih njegove zmanjšane sposobnosti razočarale njegove oboževalce, ki so imeli lepe spomine na njegovo izjemno hrabrost in spretnosti. Nurejev je začel opazno upadati šele poleti 1991 in vstopil v zadnjo fazo bolezni spomladi 1992.<ref name="John Rockwell">{{navedi novice| title= Nureyev Did Have AIDS, His Doctor Confirms| date= 16 January 1993| url= https://www.nytimes.com/1993/01/16/arts/nureyev-did-have-aids-his-doctor-confirms.html?src=pm| work= The New York Times| access-date= 18 September 2011| archive-date= 10 September 2018| archive-url= https://web.archive.org/web/20180910204152/https://www.nytimes.com/1993/01/16/arts/nureyev-did-have-aids-his-doctor-confirms.html?src=pm| url-status= live}}</ref> Marca 1992, ko je živel z napredovalim aidsom, je obiskal Kazan in se kot dirigent pojavil pred občinstvom v Musa Cälil Tatar Academic Opera and Ballet Theatre, ki zdaj predstavlja Festival Rudolfa Nurejeva v Tatarstanu. Po vrnitvi v Pariz so ga z visoko vročino sprejeli v bolnišnico Notre Dame du Perpétuel Secours v Levallois-Perretu, predmestju severozahodno od Pariza, kjer so ga operirali zaradi perikarditisa, vnetja membranske vrečke okoli srca. Takrat ga je za boj proti bolezni navdihovalo upanje, da bo lahko izpolnil povabilo za dirigiranje ''Romea in Julije'' Prokofjeva na dobrodelni prireditvi Ameriškega baletnega gledališča 6. maja 1992 v Metropolitanski operni hiši v New Yorku. To je storil in bil ob sprejemu navdušen. Julija 1992 je Nurejev ponovno pokazal znake perikarditisa, vendar je bil odločen, da se bo odrekel nadaljnjemu zdravljenju. Njegov zadnji javni nastop je bil 8. oktobra 1992 na premieri nove produkcije ''La Bayadère'' v Palais Garnier, ki jo je koreografiral po Mariusu Petipaju za balet Pariške opere. Nurejev je leta 1989 v Rusiji uspel pridobiti fotokopijo originalne partiture Ludwiga Minkusa. Balet je bil osebno zmagoslavje, čeprav je bila resnost njegovega stanja očitna. Francoski minister za kulturo Jack Lang mu je tisti večer na odru podelil najvišje francosko kulturno priznanje Commandeur de l'Ordre des Arts et des Lettres. == Smrt == [[File:La tombe de Rudolf Noureev (Sainte-Geneviève-des-Bois) (8351663480).jpg|thumb|right| Grobnica Nurejeva v Sainte-Geneviève-des-Bois]] Nurejev je 20. novembra 1992 ponovno vstopil v bolnišnico Notre Dame du Perpétuel Secours v Levallois-Perretu in tam ostal do svoje smrti zaradi zapletov zaradi aidsa 6. januarja 1993, star 54 let. Njegov pogreb je bil v marmornem preddverju pariške operne hiše Garnier. Mnogi so se poklonili njegovemu sijaju kot plesalcu. Eden takih poklonov je prišel od Olega Vinogradova iz baleta Mariinsky, ki je izjavil: »Kar je Nurejev naredil na zahodu, nikoli ne bi mogel narediti tukaj«.<ref name=autogenerated3>Watson, P., ''Nureyev: A Biography'', p.455</ref> Na grobu Nurejeva na ruskem pokopališču v Sainte-Geneviève-des-Bois blizu Pariza je grobnica, pokrita z [[mozaik]]om iz orientalske preproge čilim. Nurejev je bil navdušen zbiratelj čudovitih preprog in starinskega tekstila.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/1993/01/13/arts/rudolf-nureyev-eulogized-and-buried-in-paris-suburb.html |date=13 January 1993 |access-date=5 December 2009 |work=The New York Times |author=John Rockwell |title=Rudolf Nureyev Eulogized And Buried in Paris Suburb |author-link=|archive-date=31 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180831141929/https://www.nytimes.com/1993/01/13/arts/rudolf-nureyev-eulogized-and-buried-in-paris-suburb.html |url-status=live }}</ref> Ko so njegovo krsto spustili v zemljo, so predvajali glasbo iz zadnjega dejanja ''Giselle'' in njegove baletne čevlje so vrgli v grob skupaj z belimi lilijami. === Pokloni === [[File:Нуреев Рудольф Хаметович (конверт).jpg|thumb|1997 Ruska poštna naslovnica v čast Nurejevu]] Po toliko letih, ko mu je bilo odrečeno mesto v zgodovini baleta Mariinsky, je bil ugled Nurejeva obnovljen. Njegovo ime se je znova vpisalo v zgodovino Mariinskega, čeprav je tam plesal le tri leta. Nekatere njegove osebne predmete so postavili na ogled v gledališkem muzeju v današnjem Sankt Peterburgu. V njegovo čast so na znameniti akademiji Vaganova poimenovali prostor za vaje. Od oktobra 2013 ima Center National du Costume de Scène stalno zbirko kostumov Nurejeva, ki ponuja obiskovalcem občutek njegove razposajene, potepuške osebnosti in strasti do vsega redkega in lepega.<ref>{{navedi novice | url=https://www.nytimes.com/2013/12/12/arts/dance/at-a-french-museum-peeks-at-nureyevs-world.html| title=At a French Museum, Peeks at Nureyev's World | work=The New York Times | date=11 December 2013 | access-date=16 December 2013 | author=Roslyn Sulcas | archive-date=17 December 2013 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131217073337/http://www.nytimes.com/2013/12/12/arts/dance/at-a-french-museum-peeks-at-nureyevs-world.html?_r=0 | url-status=live }}</ref> Leta 2015 je bil sprejet v Legacy Walk.<ref>{{navedi novice|url=http://www.windycitymediagroup.com/m/APPredirect.php?AID=53131|title=Legacy Walk unveils five new bronze memorial plaques – 2342 – Gay Lesbian Bi Trans News|newspaper=Windy City Times|access-date=15 January 2016|archive-date=21 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200421031425/http://www.windycitymediagroup.com/m/APPredirect.php?AID=53131|url-status=live}}</ref> Od njegove smrti leta 1993 je Pariška opera uvedla tradicijo, da vsakih 10 let pripravi večer plesnega poklona Nurejevu. Ker je bil rojen marca, so bile te predstave doslej izvedene 20. marca 2003, 6. marca 2013 in 18. marca 2023. Vrstniki Nurejeva, ki govorijo o njem in se ga spominjajo, kot je [[Mihail Barišnikov]], so pogosto globoko ganjeni.<ref>Speaking to an audience Brigitte Lefèvre and Mikhail Baryshnikov refer to Nureyev as Rudolf.</ref> 7. novembra 2018 so na trgu blizu Tatarskega akademskega opernega in baletnega gledališča Musa Cälil v Kazanu odkrili spomenik v čast Nurejevu. Spomenik je zasnoval Zurab Tsereteli, njegovega odkritja pa so se udeležili predsednik Tatarstana Rustam Minnikhanov, državni svetovalec Republike Tatarstan Mintimer Šaimiev in župan mesta Kazan Ilsur Metšin. V govoru ob odkritju je Minnikhanov izjavil: »Mislim, da je Rudolf Nurejev mednarodna vrednota, ne samo za republiko. Takšni ljudje se rodijo enkrat na sto let.«<ref>{{navedi splet|url=https://inkazan.ru/news/city/07-11-2018/v-kazani-otkryli-pamyatnik-rudolfu-nurievu-fotoreportazh|title=В Казани открыли памятник Рудольфу Нуриеву – фоторепортаж|newspaper=inkazan.ru|date=7 November 2018|access-date=19 July 2022|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801002416/https://inkazan.ru/news/city/07-11-2018/v-kazani-otkryli-pamyatnik-rudolfu-nurievu-fotoreportazh|url-status=dead}}</ref> == Zapuščina == === Kot vpliv === [[File:KC Ballet Devon Carney and Rudolph Nureyev in rehearsal for Don Quixote (8809054146).jpg|thumb|right|Nurejev poučuje Devona Carneyja v njegovi produkciji ''Don Kihota'']] {{external media|float=right|width=230px|video1=[https://archive.org/details/NureyevAndJoffreyTributeToNijinski Nurejev in balet Joffrey v <br /> PBS-jev poklon plesu Nijinskega:<br />''Petruška'' (Fokine) <br />''Le Spectre de la Rose'' (Fokine) <br /> ''L'Apres midi d'un Faune'' (Nijinsky) in 1981}} Nurejev je bil predvsem ljubitelj klasične tehnike in z obvladovanjem le-te je bil vzor celi generaciji plesalcev. Če se je standard moškega plesa na Zahodu po 1960-ih tako vidno dvignil, je bil to predvsem zaradi navdiha Nurejeva. Vpliv Nurejeva na svet baleta je spremenil dojemanje moških plesalcev; v njegovih lastnih produkcijah klasike so bile moške vloge deležne veliko več koreografije. Drug pomemben vpliv je bilo njegovo prestopanje meja med klasičnim baletom in modernim plesom z izvajanjem obeh.<ref>Watson, P., ''Nureyev: A Biography'', p. 436</ref> Danes je običajno, da se plesalci izobražujejo v obeh stilih, vendar je bil Nurejev začetnik in je blestel v sodobnem in klasičnem plesu. Potrudil se je, da je sodeloval z veliko modernega plesa, Martho Graham, in ona je ustvarila delo posebej zanj. Medtem ko je [[Gene Kelly]] naredil veliko za združevanje modernih in klasičnih stilov v filmu, je prihajal iz okolja »popularnega plesa«, ki je bil bolj pod vplivom sodobnega plesa, medtem ko je Nurejev močno napredoval pri sprejemanju sodobnega plesa v sferi »klasičnega baleta«. Nurejeva karizma, predanost in radodarnost so bile tolikšne, da ni le prenašal svojega znanja. Za plesalca je poosebljal življenjsko šolo. Več plesalcev, ki so bili glavni v baletu pariške opere pod njegovim vodstvom, so sami postali baletni režiserji, ki so bili navdihnjeni, da nadaljujejo delo in ideje Nurejeva. Manuel Legris je bil direktor dunajskega državnega baleta in zdaj vodi balet gledališča La Scala, Laurent Hilaire je bil baletni direktor moskovskega gledališča Stanislavski in je zdaj direktor bavarskega državnega baleta v Münchnu, Charles Jude pa je bil baletni direktor Grand Théâtre de Bordeaux. Mihail Barišnikov, drugi veliki plesalec, ki je tako kot Nurejev prebegnil na Zahod, zelo ceni Nurejeva. Barišnikov je v intervjuju dejal, da je bil Nurejev nenavaden človek v vseh pogledih, instinktivnost, inteligenca, nenehna radovednost in izredna disciplina, kar je bil njegov življenjski cilj in seveda ljubezen do nastopanja.<ref name="BaryshnikovaboutNureyev">[https://vimeo.com/89270766?pg=embed&sec=89270766 Mikhail Baryshnikov about Rudolf Nureyev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170211075231/https://vimeo.com/89270766?pg=embed&sec=89270766 |date=11 February 2017 }}, interview with Mikhail Baryshnikov filmed by David Makhateli at Le Palais des Congrès in May 2013, D&D Art Productions (1 min 55)</ref><ref>[http://www.nureyev.org/rudolf-nureyev-memories-interviews-2015/baryschnikov/ Baryshnikov's tribute to Nureyev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190220061508/http://nureyev.org/rudolf-nureyev-memories-interviews-2015/baryschnikov/ |date=20 February 2019 }}, the wording of Mikhail Baryshnikov's statement about Rudolf Nureyev, filmed by David Makhateli at Le Palais des Congrès in May 2013, site of the Nureyev foundation.</ref> === Tehnika in prizadevanje za popolnost === Nurejev je z baletom začel pozno in je moral za uspeh izpopolniti svojo tehniko. John Tooley je zapisal, da je Nurejev odraščal zelo revno in je moral nadoknaditi tri do pet let baletnega izobraževanja na visoki baletni šoli, kar mu je dalo odločilen zagon, da je pridobil maksimum tehničnih veščin in postal najboljši plesalec, ki dela na popolnosti skozi celotno kariero. Izziv za vse plesalce, s katerimi je delal Nurejev, je bil slediti zgledu in deliti njegovo popolno predanost plesu. Zagovorniki natančnega opisa fenomena Nurejeva so John Tooley, nekdanji generalni direktor Kraljeve opere v Londonu, Pierre Bergé, nekdanji predsednik Opére Bastille, prizorišča baleta Pariške opere (poleg Palais Garnier) in Manuel Legris, direktor plesalka baleta Pariške opere, ki jo je nominiral Nurejev v New Yorku. Nurejev je to rekel takole: »Plesa se lotevam z drugega zornega kota kot tisti, ki začnejo plesati pri osmih ali devetih. Tisti, ki so se učili od začetka, nikoli ne dvomijo o ničemer.«<ref>[http://www.nureyev.org/rudolf-nureyev-biography-childhood-in-russia/ Rudolf Nureyev's childhood in Russia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190205180817/http://www.nureyev.org/rudolf-nureyev-biography-childhood-in-russia/ |date=5 February 2019 }}, citation of Rudolf Nureyev, official site of the Nureyev foundation.</ref> Nurejev je vstopil na baletno akademijo Vaganova pri komaj 17 letih, tam ostal le tri leta v primerjavi s plesalci, ki običajno postanejo glavni plesalci po vstopu v šolo Vaganova pri devetih letih in opravijo vseh devet let plesnega izobraževanja. Nurejev je bil sodobnik Vladimirja Vasiljeva, ki je bil premierni plesalec v Bolšoj. Kasneje je bil Nurejev predhodnik Mihaila Barišnikova v baletu Kirov, zdaj Mariinsky Theatre. V nasprotju z Vasiljevom in Barišnikovom Nurejev svojega ugleda ni zgradil na uspehih na mednarodnih baletnih tekmovanjih, temveč s svojimi nastopi in popularno podobo. Paradoksalno je, da sta tako Nurejev kot Mihail Barišnikov postala mojstra popolnosti v plesu. Ples in življenje sta bila eno in isto, je o Nurejevu dejal Pierre Bergé: »Bil je plesalec kot vsak drug plesalec. Izjemno je imeti 19 točk od 20. Zelo redko je imeti 20 od 20. imeti 21 od 20 je še veliko redkejši. In to je bila situacija z Nurejevom.«<ref>Il était danseur comme les autres. C'est formidable d'avoir 19 sur 20. C'est très rare d'avoir 20 sur 20. Mais, d'avoir 21 sur 20, c'est encore beaucoup plus rare. Et ça, c'était le cas de Noureev. » (original citation of Pierre Bergé).</ref><ref>Obituary in LeSoir France in 1993</ref> Legris je rekel: »Rudolf Nurejev je bil hitri vlak (bil je TGV).« Delo z Nurejevom je vključevalo preseči samega sebe in »stopiti na to«. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * [https://nureyev.org/ Website of the Rudolf Nureyev Foundation] * [https://lccn.loc.gov/2020570109 Frank A. Florentine Papers Relating to Rudolf Nureyev] at the Library of Congress * {{IMDb name|0638159}} * {{IBDB name|87576}} *[http://vault.fbi.gov/Rudolph%20Nureyev Rudolph Nureyev] FBI Records: The Vault, U.S. Federal Bureau of Investigation {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 1993]] [[Kategorija:Geji]] [[Kategorija:Ruski baletniki]] [[Kategorija:Koreografi]] [[Kategorija:Muslimani]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija: Poveljniki reda umetnosti in književnosti]] [[Kategorija:Umrli zaradi aidsa]] ri5elq0l1mx2kwp7xr5qz7vlafb66sb 0 558153 6744589 6612518 2026-08-30T12:26:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Aromuni]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744589 wikitext text/x-wiki {{Infobox language | name = Aromunščina | altname = Vlaščina | nativename = limba armãneascã, limba armãnã, armãneashti, armãneashte, armãneashci, armãneashce, limba rãmãneascã, limba rãmãnã, rrãmãneshti | states = [[Grčija]], [[Albanija]], [[Severna Makedonija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Srbija]] | region = [[Balkan]] | ethnicity = [[Aromuni]] | speakers = 210.000 | date = 2018 | ref = | familycolor = Indo-European | fam2 = [[italski jeziki|italski]] | fam3 = [[latinsko-fališki jeziki|latinsko-fališki]] | fam4 = [[latinščina]] | fam5 = [[romanski jeziki|romanski]] | fam6 = [[vzhodnoromanski jeziki|vzhodnoromanski]] | ancestor = [[stara latinščina]] | ancestor2 = [[vulgarna latinščina]] | ancestor3 = [[proto-romanski jezik|protoromanščina]] | ancestor4 = [[antična romunščina]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=DlrPPUCQmk4C|title=The Grammar of Romanian|editor-first1=Gabriela Pană|editor-last1=Dindelegan|editor-first2=Martin|editor-last2=Maiden|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2013|isbn=9780199644926}}</ref> | dia1 = faršerotsko | dia2 = moskopolsko | dia3 = gopeško-maloviško | dia4 = pindejsko | dia5 = gramosteansko | script = [[latinica]] | minority = {{flag|Albanija}}<br>{{flag|Severna Makedonija}} | iso2 = rup | iso3 = rup | glotto = arom1237 | glottorefname = Aromanian | lingua = 51-AAD-ba | notice = IPA | sign = Manually coded Aromanian | image = | map = South-Balkan-Romance-languages.png | mapcaption = Porazdelitev in narečja aroumnščine na jugozahodnem Balkanu | map2 = Lang Status 60-DE.svg | mapcaption2 = {{center|{{small|Aromunščina ima status 'zagotovo ogrožena' po [[UNESCO]] [[Atlas svetovno ogroženih jezikov]]}}}} | mapscale = 1 }} '''Aromunščina''' ({{lang|rup|limba armãneascã, limba armãnã, armãneashti, armãneashte, armãneashci, armãneashce, limba rãmãneascã, limba rãmãnã, rrãmãneshti}}), znana tudi kot '''vlaščina''', je vzhodnoromanski jezik, podoben [[meglenoromunščina|meglenoromunščini]], [[istroromunščina|istroromunščini]] in [[romunščina|romunščini]],<ref>{{navedi splet |title=Romanian Language |url=https://www.britannica.com/eb/article-9083828/Romanian-language |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20080726061803/https://www.britannica.com/eb/article-9083828/Romanian-language |archive-date=2008-07-26 |access-date=2018-05-17 |website=britannica.com}}</ref> ki se govori v [[jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]]. Govorci jezika se imenujejo [[Aromuni]] ali [[Vlahi]] (gre za širši izraz in eksonim, ki se pogosto uporablja za opredelitev romanskih skupnosti na Balkanu). V [[Srbija|Srbiji]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]] se na popisu prebivalstva pojavljajo kot Vlahi, njihov jezik pa kot [[vlaščina]]. Vlaščina ima veliko skupnih značilnosti s sodobno romunščino, vključno s podobno morfologijo in sintakso ter v veliki skupnim besediščem, ki je podedovano iz [[latinščina|latinščine]]. Menijo, da sta se razvili iz antične romunščine,<ref>{{navedi knjigo|last=Isac|first=Daniela|title=Definiteness in Balkan Romance|series=Oxford Studies in Theoretical Linguistics|publisher=Oxford University Press|year=2024|isbn=9780198865704|url=https://books.google.com/books?id=YWT1EAAAQBAJ|p=1}}</ref>{{efn|Interna klasifikacija vzhodnoromanskih jezikov, ki jih je predstavil Petrucci (1999), predlaga delitev na severno in južno vejo, pri čemer se severna veja razdeli na istroromanščino in daško romunščino. Nasprotno klasifikacija, predstavljena v Glottologu v4.8, predlaga delitev na aromunščino in severno romunščino, ki se nadalje deli na istrsko in vzhodno romunščino, iz katere naj bi izhajali daška romunščina in meglena romunščina.<ref>{{Cite journal |url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/east2714 |title=Glottolog 4.8 – Eastern Romance |date=2023-07-10 |access-date=2023-11-20 |website=[[Glottolog]] |last1=Hammarström |first1=Harald |publisher=[[Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology]] |author-link=Harald Hammarström |last2=Forkel |first2=Robert |publication-place=[[Leipzig]] |doi=10.5281/zenodo.7398962 |last3=Haspelmath |first3=Martin |author-link3=Martin Haspelmath |last4=Bank |first4=Sebastian |doi-access=free}}</ref>}} ki je bila predhodnica vseh vzhodnoromanskih jezikov. Pomemben vir razlik med romunščino in aromunščino ali vlaščino so zunanji vplivi na ta dva jezika: medtem ko so na romunščino v večji meri vplivali slovanski jeziki, je na aromunščino bolj vplivala grščina, s katero je bila tekom zgodovine v tesnem stiku.<ref>{{navedi knjigo |first=Evegenia| last=Ntasiou |title=Communities in Control:Learning tools and strategies for multilingualendangered language communities |publisher=Foundation for Endangered Languages |year=2017 |isbn= 978-0-9560210-9-0 |page=71 }}</ref> Aromunščino se govori v [[Albanija|Albaniji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Grčija|Grčiji]], [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Srbija|Srbiji]]. Aromunščina je leta 2018 ocenjeno imela 210.000 govorcev, od tega 50.000 v Albaniji, 50.000 v Grčiji, 50.000 v Romuniji, 32.000 v Srbiji, 18.200 v Severni Makedoniji in 9.800 v Bolgariji. Nekaj aromunskih govorcev živi tudi v tujini, saj je bilo ob avstralskem cenzusu leta 2021 zabeleženih vsaj 53 govorcev, ki živijo v Avstraliji.<ref>{{navedi splet |title=SBS Australian Census Explorer |url=https://www.sbs.com.au/news/creative/census-explorer/xtjxeqygs?cid=news%253Aedm%253Alearn%253Aen%253Anacadigital%253Acensus-explorer%253Ana |access-date=2023-04-14 |website=SBS News}}</ref> Aromunščina je delno uradno priznana v Severni Makedoniji, kjer se jo poučuje kot predmet v nekaterih osnovnih šolah. V Severni Makedoniji imajo govorci [[vlaščina|vlaščine]] tudi pravico do uporabe jezika v sodnih postopkih. Od leta 2006 ima vlaščina status drugega uradnega občinskega jezika v [[Kruševo|Kruševem]],<ref>[http://assembly.coe.int/Documents/WorkingDocs/doc97/edoc7728.htm Aromanians<!-- Bot generated title -->] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070301093652/http://assembly.coe.int/Documents/WorkingDocs/doc97/edoc7728.htm |date=March 1, 2007 }}</ref> ki je edini kraj z dodatnimi pravicami poleg uradnega državnega priznanja. Poleg Severne Makedonije so Vlahi ali Aromani kot narodna manjšina priznani tudi v Albaniji.<ref>{{navedi novice|url=https://infoprut.ro/48450-moment-istoric-aromanii-recunoscuti-prin-lege-ca-minoritate-nationala-in-albania.html|title=Moment istoric: Aromânii, recunoscuți prin lege ca minoritate națională în Albania|first=Liviu G.|last=Stan|newspaper=InfoPrut|date=19 October 2017|language=ro|accessdate=2024-03-31|archive-date=2024-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241111203428/https://infoprut.ro/48450-moment-istoric-aromanii-recunoscuti-prin-lege-ca-minoritate-nationala-in-albania.html|url-status=dead}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vzhodnoromanski jeziki]] [[Kategorija:Jeziki Albanije]] [[Kategorija:Jeziki Grčije]] [[Kategorija:Jeziki Srbije]] [[Kategorija:Jeziki Bolgarije]] [[Kategorija:Jeziki Severne Makedonije]] [[Kategorija:Jeziki Romunije]] [[Kategorija:Aromuni]] 0lhg5178s4awaphoehz7ls01mb7ggng 0 559452 6744746 6669356 2026-08-30T16:40:01Z Sporti 5955 2026 6744746 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Bretonska klasika | current_event = | image = | date = pozno avgusta | region = [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanja]], Francija | english = | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI World Tour]] | type = [[Kolesarske klasike|Klasika]] | organiser = | director = | first = {{start date and age|1931}} | number = 90 | last = | firstwinner = {{flagicon|FRA}} [[François Favé]] | mostwins = '''10 z po 2 zmagama''' | mostrecent = {{flagicon|ESP}} [[Alex Aranburu]] }} '''Bretonska klasika''' (domače ime: '''Bretagne Classic'''; nekoč '''Circuit de Plouay''', '''Grand-Prix de Plouay''' in '''GP Ouest-France'''), je poletna enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki jo [[Plouay Cyclisme Organisation]] že od leta 1931 organizira v francoski SV zgodovinski pokrajini [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanja]] okrog vasi [[Plouay]].<ref name="Plouay change" >{{navedi splet|title=Bretagne classic ouest-france|url=http://www.bretagne-classique-ouest-france.bzh/bretagne-classic-ouest-france-plouay/plouay,change,de,braquet-34-FR.html|website=bretagne-classique-ouest-france.bzh|access-date=29 August 2016|language=fr}}</ref><ref name="GP Ouest France – Plouay">{{navedi splet|title=GP Ouest France – Plouay|url=http://www.uci.ch/road/news/article/ouest-france-plouay-168502/|website=uci.ch|publisher=UCI|access-date=27 November 2015}}</ref> Leta 2005 je bila dirka vljučena v prvo sezono [[UCI ProTour]], leta 2011 pa še v [[UCI World Tour]]. == Zgodovina == Leta 1931 je prvo dirko po imenom ''Circuit de Plouay'', svoje ime je namreč že večkrat spremenila, zdaj ima že četrto ime, organiziral tedaj že bivši doktor Berty [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], ki je izkoristil svoj vpliv in že na prvo izvedbo dirke, uspel privabiti nekatera največja francoska kolesarska imena tistega časa. Prvo desetletje so povsem dominirali francoski kolesarji. Leta 1954 je kot prvi ne-francoz zmagal italijanski kolesar [[Ugo Anzile]], naslednji pa šele leta 1979 in sicer nizozemski kolesar [[Frits Pirard]]. Leta 2005 je zmagal američan [[George Hincapie]], a so mu naknadno (šele leta 2012), zaradi dopinga brisali vse rezultate tistega obdobja in tako za tisto leto v razpredelnici ni nobenega zmagovalca. Leta 2011 je kot edini slovenec do zdaj zmagal [[Grega Bole]], leta 2020 pa je bil [[Luka Mezgec]] drugi. ==Trasa== Dirka ima start in cilj v majhni vasici [[Plouay]], v osrčju francoskega kolesarstva. Dirka ima 8 zelo zahtevnih krogov dolgih 27 kilometrov in še finalni krog (14 km) na obrobju Bretanje, skupni dolžini ca 250 kilometrov. Profil trase je tehnično zelo zahteven, saj vljučuje številne vzpone in tehnične spuste, ki kolesarja zelo izčrpajo. Prvi vzpon se začne že kmalu po štartu in gre čez Côte du Lézot (1 km) z povprečnim naklonom 6%. Naslednji lahek vzpon na ''Chapelle Sainte-Anne des Bois'' v dolžini 6 km označuje pol kroga. Po ravninskem delu se povzpne na [[Côte de Ty-Marrec]], a z maksimalnim naklonom 10%. Konča pa se z finalnim krogom (14 km), z zadnjim vzponom na Côte de Ty-Marrec, ki daje možnost za pobeg šprinterjem. Ponavadi poskuša manjša skupina ubežnikov, ki pa je večinoma ujeta s strani šprinterjev in glavnine tik pred ciljem. ==Moški== ===Zmagovalci po letih=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Leto ! scope="col" width=220px| Zmagovalec ! scope="col" width=220px| Drugi ! scope="col" width=220px| Tretji |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px|↓ '''"Circuit de Plouay"''' ↓ |- | 1931 |{{ikonazastave|FRA}} [[Fanch Favé]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Le Doare]] |{{ikonazastave|FRA}} [[André Godinat]] |- | 1932 |{{ikonazastave|FRA}} [[Philippe Bono]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Le Drogo]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Ferdinand Le Drogo]] |- | 1933 |{{ikonazastave|FRA}} [[Philippe Bono]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Louviot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Julien Grujon]] |- | 1934 |{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Tulot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Keriel]] |{{ikonazastave|FRA}} [[René Durin]] |- | 1935 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Le Dilly]] |{{ikonazastave|FRA}} [[E. Le Gallo]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Drouet]] |- | 1936 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Cogan]] |{{ikonazastave|FRA}} [[François Lucas]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Le Dilly]] |- | 1937 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Marie Goasmat]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Robert Oubron]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Amédée Fournier]] |- | 1938 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Cloarec]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Robert Tanneveau]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Marie Goasmat]] |- | 1945 |{{ikonazastave|FRA}} [[Éloi Tassin]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Taeron]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Gouyette]] |- | 1946 |{{ikonazastave|FRA}} [[Ange Le Strat]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Chupin]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Cogan]] |- | 1947 |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Louviot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Albert Bourlon]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Chupin]] |- | 1948 |{{ikonazastave|FRA}} [[Éloi Tassin]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Chretien]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Louviot]] |- | 1949 |{{ikonazastave|FRA}} [[Armand Audaire]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Guy Butteux]] |{{ikonazastave|BEL}} [[René Haugustaine]] |- | 1950 |{{ikonazastave|FRA}} [[Armand Audaire]] |{{ikonazastave|FRA}} [[André Ruffet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Germain Mercier]] |- | 1951 |{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Guérinel]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Guy Butteux]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Erussard]] |- | 1952 |{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Guérinel]] |{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Bobet]] |- | 1953 |{{ikonazastave|FRA}} [[Serge Blusson]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Gillet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Scardin]] |- | 1954 |{{ikonazastave|ITA}} [[Ugo Anzile]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Le Guilly]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Cadras]] |- | 1955 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Jacques Petitjean]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Dupont]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Le Cadet]] |- | 1956 |{{ikonazastave|FRA}} [[Valentin Huot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[René Fournier]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Morvan]] |- | 1957 |{{ikonazastave|FRA}} [[Isaac Vitré]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Morvan]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Groussard]] |- | 1958 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Gainche]] |{{ikonazastave|FRA}} [[André Ruffet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Thomin]]<br>{{ikonazastave|FRA}} [[Fernand Picot]] |- | 1959 |{{ikonazastave|FRA}} [[Emmanuel Crenn]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Gainche]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Félix Lebuhotel]] |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px|↓ '''"Grand-Prix de Plouay"''' ↓ |- | 1960 |{{ikonazastave|FRA}} [[Hubert Ferrer]] |{{ikonazastave|FRA}} [[André Foucher]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Velly]] |- | 1961 |{{ikonazastave|FRA}} [[Fernand Picot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Emile Le Bigaut]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Max Bléneau]] |- | 1962 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Gainche]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Groussard]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Morvan]] |- | 1963 |{{ikonazastave|FRA}} [[Fernand Picot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Le Mellec]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Fernand Delort]] |- | 1964 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Bourles]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Hubert Ferrer]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Gainche]] |- | 1965 |{{ikonazastave|FRA}} [[François Goasduff]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Hubert Niel]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Louis Jagueneau]] |- | 1966 |{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Mazeaud]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Bourles]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Le Mellec]] |- | 1967 |{{ikonazastave|FRA}} [[François Hamon]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Chappe]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Morin]] |- | 1968 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Jourden]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Lebaube]] |{{ikonazastave|FRA}} [[André Zimmermann]] |- | 1969 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Jourden]] |{{ikonazastave|FRA}} [[François Goasduff]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Léon-Paul Ménard]] |- | 1970 |{{ikonazastave|FRA}} [[Gianni Marcarini]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Robert Bouloux]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Roland Berland]] |- | 1971 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Danguillaume]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Gestraud]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Delisle]] |- | 1972 |{{ikonazastave|FRA}} [[Robert Bouloux]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Gérard Besnard]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Enzo Mattioda]] |- | 1973 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Largeau]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Bellone]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Guy Sibille]] |- | 1974 |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Martin ]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Botherel]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Aigueparses]] |- | 1975 |{{ikonazastave|FRA}} [[Cyrille Guimard]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Louis Danguillaume]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Guy Santy]] |- | 1976 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Bossis]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Patrick Perret]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre-Raymond Villemiane]] |- | 1977 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Bossis]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Legeay]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Christian Seznec]] |- | 1978 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre-Raymond Villemiane]] |{{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Tinazzi]] |- | 1979 |{{ikonazastave|NED}} [[Frits Pirard]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Chassang]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Yvon Bertin]] |- | 1980 |{{ikonazastave|FRA}} [[Patrick Friou]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Bossis]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Becaas]] |- | 1981 |{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Dominique Arnaud]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Martin]] |- | 1982 |{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Castaing]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Régis Clere]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Didier Vanoverschelde]] |- | 1983 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Bazzo]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Madiot]] |{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | 1984 |{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Vichot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] |- | 1985 |{{ikonazastave|FRA}} [[Éric Guyot]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Matthijs]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Madiot]] |- | 1986 |{{ikonazastave|FRA}} [[Martial Gayant]] |{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Soren Lilholt]] |- | 1987 |{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Bagot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Brun]] |- | 1988 |{{ikonazastave|FRA}} [[Luc Leblanc]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Patrice Esnault]] |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px|↓ '''"GP Ouest-France"''' ↓ |- | 1989 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Colotti]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Bruno Cornillet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]] |- | 1990 |{{ikonazastave|FRA}} [[Bruno Cornillet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Martial Gayant]] |{{ikonazastave|SUI}} [[Thomas Wegmüller]] |- | 1991 |{{ikonazastave|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{ikonazastave|GER}} [[Andreas Kappes]] |{{ikonazastave|MEX}} [[Miguel Arroyo]] |- | 1992 |{{ikonazastave|FRA}} [[Ronan Pensec]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Serge Baguet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Thierry Claveyrolat]] |- | 1993 |{{ikonazastave|FRA}} [[Thierry Claveyrolat]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Thierry Laurent]] |- | 1994 |{{ikonazastave|MDA}} [[Andrej Čmil]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Richard Virenque]] |{{ikonazastave|GER}} [[Jens Heppner]] |- | 1995 |{{ikonazastave|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Madouas]] |{{ikonazastave|GER}} [[Christian Henn]] |- | 1996 |{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Brochard]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]] |- | 1997 |{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Ferrigato]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Barbero]] |{{ikonazastave|USA}} [[Christopher Horner]] |- | 1998 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Hervé]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Dierckxsens]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Stéphane Heulot]] |- | 1999 |{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Mengin]] |{{ikonazastave|SUI}} [[Markus Zberg]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Ivanov (kolesar)|Sergej Ivanov]] |- | 2000 |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Nico Mattan]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Walter Bénéteau]] |- | 2001 |{{ikonazastave|BEL}} [[Nico Mattan]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Patrice Halgand]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Patrick Jonker]] |- | 2002 |{{ikonazastave|GBR}} [[Jeremy Hunt]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O’Grady]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Baden Cooke]] |- | 2003 |{{ikonazastave|FRA}} [[Andy Flickinger]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Geslin]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Nicolas Jalabert]] |- | 2004 |{{ikonazastave|FRA}} [[Didier Rous]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Serge Baguet]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Trentin]] |- | 2005 |&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;brez zmagovalca{{efn|[[George Hincapie]] je leta 2005 zmagal. A mu je UCI naknadno, leta 2012, dotično zmago in vse rezultate med 31.5.2004 in 31.7.2006 zaradi dopinga črtal.}} |{{ikonazastave|BLR}} [[Aljaksander Usov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |- | 2006 |{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Manuele Mori]] |- | 2007 |{{ikonazastave|FRA}} [[Thomas Voeckler]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |- | 2008 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierrick Fédrigo]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]] |{{ikonazastave|ESP}} [[David López García]] |- | 2009 |{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierrick Fédrigo]] |{{ikonazastave|GER}} [[Paul Martens]] |- | 2010 |{{ikonazastave|AUS}} [[Matthew Goss]] |{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Yoann Offredo]] |- | 2011 |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Grega Bole]]''' |{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Thomas Voeckler]] |- | 2012 |{{ikonazastave|NOR}} [[Edvald Boasson Hagen]] |{{ikonazastave|POR}} [[Rui Costa]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Heinrich Haussler]] |- | 2013 |{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Samuel Dumoulin]] |- | 2014 |{{ikonazastave|FRA}} [[Sylvain Chavanel]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Fedi]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Arthur Vichot]] |- | 2015 |{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Simone Ponzi]] |{{ikonazastave|LTU}} [[Ramūnas Navardauskas]] |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px|↓ '''"Bretagne Classic"''' ↓ |- | 2016 |{{ikonazastave|BEL}} [[Oliver Naesen]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Bettiol]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]] |- | 2017 |{{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]] |- | 2018 |{{ikonazastave|BEL}} [[Oliver Naesen]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Michael Valgren]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Tim Wellens]] |- | 2019 |{{ikonazastave|BEL}} [[Sep Vanmarcke]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Tiesj Benoot]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Haig]] |- | 2020 |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]] |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' |{{ikonazastave|FRA}} [[Florian Sénéchal]] |- | 2021 |{{ikonazastave|FRA}} [[Benoît Cosnefroy]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Mikkel Frolich Honoré]] |- | 2022 |{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Axel Laurance]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Alexander Kamp]] |- | 2023 |{{ikonazastave|FRA}} [[Valentin Madouas]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Mathieu Burgaudeau]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Felix Großschartner]] |- | 2024 |{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Magnier]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Magnus Cort]] |- | 2025 |{{ikonazastave|BEL}} [[Arnaud De Lie]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Emilien Jeannière]] |{{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- | 2026 |{{ikonazastave|ESP}} [[Alex Aranburu]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Alexander Kamp]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Borgo]] |} === Večkratni zmagovalci === {| class="wikitable" ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center rowspan= 10 | 2 || {{flagicon|FRA}} [[Philippe Bono]]| || 1932 + 1933 |- |{{flagicon|FRA}} [[Eloi Tassin]] || 1945 + 1948 |- |{{flagicon|FRA}} [[Amand Audaire]] || 1949 + 1950 |- |{{flagicon|FRA}} [[Émile Guérinel]] || 1951 + 1952 |- |{{flagicon|FRA}} [[Jean Gainche]] || 1958 + 1962 |- |{{flagicon|FRA}} [[Fernand Picot]] || 1961 + 1963 |- |{{flagicon|FRA}} [[Jean Jourden]] || 1968 + 1969 |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Bossis]] || 1976 + 1977 |- |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] || 1981 + 1987 |- |{{flagicon|BEL}} [[Oliver Naesen]] || 2016 + 2018 |} ===Zmagovalci po državah === {| class="wikitable" ! Zmage ! Država |- | align=center | 63|| {{flagu|France}} |- | align=center | 7|| {{flagu|Belgium}} |- | align=center | 6|| {{flagu|Italy}} |- | align=center | 3|| {{flagu|Australia}} |- | align=center rowspan=2| 2|| {{NOR}} |- | {{flagu|Switzerland}} |- | align=center rowspan=6 | 1 | {{IRL}} |- | {{MDA}} |- | {{flagu|Netherlands}} |- | {{SLO}} |- | {{flagu|United Kingdom}} |- | {{ESP}} |} ==Opomba== {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{UCI World Tour}} {{Kolesarske klasike}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1931]] [[Kategorija:Bretanja]] rfiswja0a4wkegektwvkdj3jvtmef2r 0 562314 6744826 6575226 2026-08-30T20:33:57Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka المعتصم_بالله.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files uploaded by Kalabbas|]]. Odstranjevanje. 6744826 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Samara |native_name = {{Nobold|{{lang|ar|سامَرّاء}}}} |native_name_lang = ar |image = File:صوره في اجواء مطريه للمأذنه الملويه في سامراء العراق.jpg |image_size = 250px |caption = Spiralni minaret Velike mošeje v Samari |map_type = Irak |coordinates = |map_size = 250px | relief = | latd = 34 | latm = 22 | lats = 42 | latNS = N | longd = 43 | longm = 48 | longs = 07 | longEW = E | coordinates_display = title |location = [[Samara, Irak|Samara]], guvernat Saladin, Irak |type = mesto |built = 836 |abandoned = ok. 892, z naknadno delno naselitvijo |builder = [[Al-Mu'tasim]], [[Abasidski kalifat]] |condition = Ruševine |notes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |ID = 276 |WHS = {{nowrap|Samarra Archaeological City}} |Year = 2007 |Danger = 2007– |Area = 15.058 ha |Buffer_zone = 31.414 ha |Criteria = Cultural: ii, iii, iv }} }} [[Samara, Irak|Samara]] je mesto v osrednjem Iraku, ki je bilo glavno mesto [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]] od leta 836 do 892. Samara, ki jo je ustanovil [[kalif]] [[Al-Mu'tasim]], je bila za kratek čas velika metropola, ki se je raztezala na desetine kilometrov vzdolž vzhodnega brega [[Tigris]]a. Večinoma je bila opuščena v drugi polovici 9. stoletja, zlasti po vrnitvi kalifov v [[Bagdad]]. Zaradi razmeroma kratkega obdobja zasedbe so se obsežne ruševine abasidske Samare ohranile do današnjega časa. Postavitev mesta je še vedno mogoče videti s posnetki iz zraka, ki razkrivajo široko mrežo načrtovanih ulic, hiš, palač in mošej. Študije, ki primerjajo arheološke dokaze z informacijami, ki so jih zagotovili muslimanski zgodovinarji, so privedle do identifikacije številnih toponimov v nekdanjem mestu.{{sfn|Northedge|2008|pp=32–33}} '''Arheološko najdišče Samara''' je UNESCO leta 2007 uvrstil na seznam svetovne dediščine in ga označil za »najbolje ohranjen načrt starodavnega velikega mesta«.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/276]</ref> Sodobno mesto z istim imenom leži znotraj abasidskih ruševin. == Etimologija == [[File:Dirhem of al-Muntasir, AH 247-248.jpg|thumb|Dirham Al-Muntasirja, kovan v Sura Man Ra'a (Samara) v letih 861–862]] Znano je, da je toponim ''Samara'' obstajal že pred islamskim obdobjem. Klasični avtorji omenjajo ime v različnih oblikah, vključno z grško ''Suma'' (Σουμᾶ), latinsko ''Sumere'' in sirsko ''Šumara''. Uradno ime abasidskega mesta je bilo ''Sura Man Ra'ā'' ({{lang-ar|سُرَّ مَنْ رَأَى}}), kar pomeni »tisti, ki ga vidi, je navdušen«. To ime se pojavlja na kovancih in so ga sprejeli nekateri srednjeveški pisci. Drugi sodobni viri pa so uporabili ''Sāmara'' (سَامَرَّا) ali ''Sāmarā''' (سَامَرَّاء) kot različici predislamskega imena in slednja oblika je sčasoma postala standardno črkovanje.{{sfn|Northedge|2008|p=97}}{{sfn|Le Strange|1905|p=53}} == Zgodovina abasidskega mesta == === Ustanovitev === Samaro je ustanovil osmi abasidski kalif [[Al-Mu'tasim]] (vladal 833–842) leta 836. Al-Mu'tasimova neposredna motivacija za odločitev je bila potreba po iskanju stanovanja za njegove novoustanovljene turške in druge vojaške polke. Te enote, ki so bile iz skupin, ki so imele prej le obrobno vlogo v islamskem svetu, so bile med prebivalci Bagdada zelo nepriljubljene in med vojaki in Bagdadadčani so vedno znova izbruhnili nasilni incidenti. Al-Mu'tasim je to razrešil okoli leta 835, in odšel iz Bagdada, običajnega sedeža abasidskih kalifov od leta 762, in ustvaril novo glavno mesto po svoji izbiri.{{sfn|Gordon|2001|pp=15 ff., 50 ff.}}{{sfn|Al-Ya'qubi|1892|pp=255–56}}{{sfn|Yarshater|1985–2007|loc=v. 33: pp. 24–28}}{{sfn|Al-Mas'udi|1873|pp=118–19}} Po obdobju iskanja idealnega kraja se je Al-Mu'tasim naselil na mestu približno 130 km severno od Bagdada na vzhodni strani Tigrisa, blizu izhodišča kanala Nahravan.{{sfn|Kennedy|2004|p=163}}{{sfn|Le Strange|1905|pp=53–57}} Potem ko je kalif poslal ljudi, da odkupijo lokalne posesti, vključno s krščanskim samostanom, je svojim inženirjem dal raziskati najprimernejša mesta za razvoj. Do leta 836 so bile na tem mestu postavljene stavbe in Al-Mu'tasim se je preselil v novo mesto. Od samega začetka so se gradnje v Samari lotili velikopotno. Prostor ni bil problem; zemlje je bilo veliko in poceni, z malo že obstoječih naselij, ki bi ovirale širitev.{{sfn|Kennedy|2004b|p=219}} Al-Mu'tasim je označil različne parcele v novem mestu in podelil te prostore različnim elitam vojske in uprave, da so se lahko razvijali. Ustanovljeni so bili številne četrti za vojaške polke, ki so bili v mnogih primerih namerno ločeni od prebivališč za splošno prebivalstvo. Zgrajene so bile tržnice, mošeje in kopališča za ljudi, skupaj s številnimi palačami za kalifa in druge ugledne posameznike. Material in delavci so bili poslani iz različnih delov muslimanskega sveta, da bi pomagali pri delu; pri gradnji so pomagali železarji, tesarji, kiparji iz marmorja in rokodelci. Ustanovitev nove prestolnice je bila javna izjava o vzpostavitvi novega režima, obenem pa je dvoru dovolila, da je »oddaljen od bagdadskega prebivalstva in zaščiten z novo stražo tujih čet ter sredi nove kraljeve kulture, ki se vrti okoli širjenja palače, javni spektakel in na videz nenehna želja po ležernem užitku« (T. El-Hibri), ureditev, ki jo je Oleg Grabar primerjal z razmerjem med Parizom in Versaillesom po Ludviku XIV.{{sfn|Kennedy|2004|p=163}}{{sfn|El-Hibri|2010|pp=296–297}} Poleg tega je lahko Al-Mu'tasim z ustvarjanjem novega mesta na prej nenaseljenem območju nagradil svoje privržence z zemljo in komercialnimi priložnostmi brez stroškov za sebe in brez kakršnih koli omejitev, za razliko od Bagdada z njegovimi uveljavljenimi interesnimi skupinami. Pravzaprav se zdi, da je prodaja zemljišča prinesla precejšen dobiček za državno blagajno: kot piše Hugh Kennedy, je šlo za »nekakšno velikansko lastninsko špekulacijo, od katere lahko pričakujejo korist tako vlada kot njeni privrženci«. === Pod Al-Mu'tasimovimi nasledniki === Po Al-Mu'tasimovi smrti je njegov naslednik Al-Vathik (vladal 842–847) ostal v Samari. Njegova odločitev, da ostane, je prebivalce prepričala o trajnosti novega mesta in med njegovo vladavino se je začela nova gradnja. Al-Vathik je sam zgradil novo palačo, Haruni (Al-Vathikovo ime je bilo Harun) na bregu Tigrisa, ki je postala njegova nova rezidenca. Al-Mutavakil (vladal 847–861) si je agresivno prizadeval za novo gradnjo, razširil osrednje mesto proti vzhodu in zgradil [[Velika mošeja Samara|Veliko mošejo Samara]], četrt Balkuvara in številne palače. Po preselitvi v [[Damask]] leta 858{{sfn|Yarshater|1985–2007|loc=v. 34: pp. 149–52}} se je vrnil v Irak in se lotil svojega najbolj ambicioznega projekta, novega mesta Al-Mutavakilija severno od Samare. V novo območje je bila vključena palača al-Dža'fari (Dža'far je bilo njegovo ime), v katero se je preselil leta 860. Naslednje leto pa je bil umorjen, Al-Mutavakilija pa je bila kmalu zatem zapuščena.<ref name="al-mutawakkiliyya" group="note">{{harvnb|Al-Ya'qubi|1892|pp=265–67}}; {{harvnb|Yarshater|1985–2007|loc=v. 38: pp. 154–56, 170, 190–91}}; {{harvnb|Northedge|2008|loc=pp. 195 ff.}} The sources agree that the sums that al-Mutawakkil spent on his various projects were enormous, and were likely missed in the decade following his death, when the government frequently ran into fiscal crises.</ref> Desetletje po atentatu Al-Mutavakila je bilo turbulentno obdobje, včasih znano kot ''anarhija v Samari'', med katerim so prestolnico pogosto prizadeli državni udari v palačah in vojaški nemiri. Al-Mutavakilov sin Al-Muntasir (vladal 861–862) je zapustil Al-Dža'fari in se preselil nazaj v palačo Džavsak, ki je ostala rezidenca njegovih naslednikov. Al-Musta'in (vladal 862–866) je ugotovil, da je nemogoče nadzorovati samarske polke, zapustil mesto in se poskušal uveljaviti v Bagdadu leta 865, vendar so se Turki in druge čete odzvale tako, da so ga odstavile in oblegale Bagdad dokler kalif ni privolil v abdikacijo. Njegova dva naslednika, Al-Mu'taz (vladal 866–869) in Al-Muhtadi (vladal 869–870), je podobno strmoglavila vojska.{{sfn|Bearman|Bianquis|Bosworth|van Donzel|2002|loc=s. vv. "Al-Muntasir," "Al-Musta'in," "Al-Mu'tazz," "Al-Muhtadi"}}{{sfn|Al-Ya'qubi|1892|pp=267–68}} Al-Mu'tamid (vladal 870–892) se je lotil zadnjih znanih gradbenih projektov v Samari, vendar se zdi, da je v kasnejšem obdobju svoje vladavine v mestu preživel manj časa. Po njegovi smrti se je Al-Mu'tadid (vladal 892–902) formalno vrnil v Bagdad in s tem končal samarski interludij. Al-Muktafi (vladal 902–908) je na neki točki razmišljal, da bi se preselil nazaj v Samaro in se utaboril v palači Džavsak, vendar so ga na koncu odvrnili, ko so ga njegovi svetovalci obvestili o visokih stroških načrta.{{sfn|Yarshater|1985–2007|loc=v. 38: pp. 120–21}} Sama Samara ni imela veliko spodbud za prebivalce, da ostanejo; oskrba z vodo je bila problematična in zdi se, da je bilo mesto močno odvisno od oskrbe od drugod. Dokler so bili kalifi pripravljeni vlagati ​​ogromne vsote denarja v mesto, je še preživelo; z vrnitvijo kalifov v Bagdad je ta naložba usahnila in kmalu je bil velik del mesta zapuščen.{{sfn|Kennedy|2004|p=164}} V naslednjih stoletjih je med ruševinami preživelo nekaj osamljenih naselij, vendar je ogromen del mesta kmalu ostal nenaseljen.{{sfn|Le Strange|1905|pp=55–56}} == Pregled mesta == [[File:Abbasid Samarra Map.svg|thumb|right|200px|Zemljevid Abasidske Samare]] Znani ostanki Samare zavzemajo površino približno 58 km², večinoma na vzhodni strani Tigrisa. Od 6314 registriranih stavb na tem mestu (iz leta 1991) jih ima le devet še vedno pomembnejše višine; velika večina ruševin je sestavljena iz podrtih gomil nabite zemlje in raztresenih ruševin. Na nivoju tal so ostanki večinoma nevpadljivi; če gledamo iz zraka, pa je jasno viden celoten načrt abasidskega mesta s svojimi stavbami in uličnim vzorcem. === Osrednja Samara === Jedro mesta je bilo prvotno zgrajeno v času vladavine Al-Mu'tasima, nadaljnji razvoj pa je potekal pod vladavino Al-Vathika in Al-Mutavakila. Ulično razporeditev tega območja je prevladoval niz dolgih, širokih avenij, ki so potekale od severa proti jugu in od severozahoda proti jugovzhodu. Te avenije je podrobno opisal muslimanski zgodovinar in geograf al-Ja'kubi, ki našteva različne stavbe in parcele, ki so bile ob vsaki od njih.{{sfn|Al-Ya'qubi|1892|pp=260–63}} Vmes med avenijami je bilo veliko število manjših ulic in stanovanjskih blokov ter več večjih stavb. Prebivalci tega dela mesta so bili mešanica civilistov in vojaškega osebja. V nekaterih primerih so bile četrti vojakov izrecno ločeni od ostalega prebivalstva. Številni vojaški poveljniki, skupaj s svojimi polki, so bili tukaj dodeljeni, vključno s poveljniki Turkov, Faraghina, Ušrusanija, Maghariba, Ištakhanija, Džunda, Šakirija, Arabcev in Horasancev. Več birokratov, abasidskih knezov in drugih osebnosti je prav tako imelo parcele ob avenijah. Poleg rezidenc so bile na tem območju številne druge stavbe, vključno z javnimi in zasebnimi hlevi, uradom za zemljiški davek (''divan al-kharadž'') in velikim zaporom. Tržnice, kot jih je predstavil Al-Mu'tasim, so opisane kot široke vrste, pri čemer se vsaka vrsta blaga prodaja v ločenem delu. V bližini trgov je bil ''gibet'', s katerega je bil obešen upornik Babak Koramdin in ki je služil kot prostor za razstavljanje usmrčenih oseb.{{sfn|Yarshater|1985–2007|loc=v. 33: pp. 87–88; v. 35, p. 122}} Ob Tigrisu je bilo veliko pomolov, kjer so raztovarjali živila iz [[Mosul]]a in drugih mest. Prvotna mošeja, ki jo je postavil Al-Mu'tasim, je kmalu postala premajhna za prebivalce mesta; sčasoma jo je porušil Al-Mutavakil, ki jo je nadomestil z gradnjo Velike mošeje Samara v bližini al-Hajrja. Ta mošeja, največja na svetu v tistem času, je merila 239 m × 156 m in je imela 17 prehodov v molitveni dvorani. Ograjena stena, ki je merila 443 m × 374 m, je vsebovala pokrite portike za sprejem dodatnih vernikov. Spiralni minaret, znan tudi kot Malvija, je visok 52 m in še vedno stoji v zadnjem delu mošeje.{{sfn|CEMML|loc=[http://www.cemml.colostate.edu/cultural/09476/iraq05-060.html 060. Samarra — Al-Mutawakkil Mosque & Minaret al-Malwiya]}} === Al-Matira === Al-Matira je bila vojaška četrt južno od osrednje Samare. Ustanovljen je bil dva ''farsaha'' (12 km) južno od začetne gradnje mesta, na mestu že obstoječe vasi. Al-Matiro je najprej dodelil Al-Mu'tasim ušrusananskemu generalu al-Afšinu, skupaj z Ušrusanijo in drugimi v njegovi službi. Al-Afšin si je zgradil rezidenco, po kalifovem ukazu pa tudi majhno tržnico, pa tudi mošeje in kopališča. Po usmrtitvi al-Afšina leta 841 je Al-Vathik podelil al-Matiro turškemu generalu Vasifu. Med vladavino Al-Mutavakila se je tam nastanil njegov sin al-Mu'ajad. Al-Matira je preživela, ko so kalifi zapustili Samaro, in ostala zasedena vsaj do 13. stoletja.{{sfn|Northedge|2008|p=242}} === Dar al-Khalifa === Na severnem koncu osrednje Samare je bila kalifova palača (''dar al-khalifa''). To mesto je služilo kot uradni sedež vlade v času vladavine Al-Mu'tasima, Al-Muntasirja, Al-Musta'ina, Al-Mu'taza, Al-Muhtadija in Al-Mu'tamida. Kompleks palače je bil sestavljen iz dveh osnovnih stavb. Večja je bila identificirana kot Dar al-'Amma (Javna palača), kjer je kalif sedel na avdienci in opravljal uradne posle, in kjer je bila javna zakladnica (''bayt al-mal'').{{sfn|Al-Ya'qubi|1892|p=255}} Na zahodni strani palače so bila Bab al-'Amma (Javna vrata), katerih trojni [[ivan (mošeja)|ivan]] je še vedno ohranjen. Bab al-'Amma je bila pogosto uporabljena kot lokacija za javne usmrtitve in razstavljanje posmrtnih ostankov ubitih. Manjša stavba na severu je bila identificirana kot Džavsak al-Khakani, ki je služila kot zasebna rezidenca kalifa. Gradnjo te palače je Al-Mu'tasim zaupal Turku Khakan 'Urtuju, očetu al-Fatha ibn Khakana in Muzahima ibn Khakana.{{sfn|Al-Ya'qubi|1892|p=258}} Stala je znotraj ograjenega zidu, na vzhodni strani pa je bil ''majdan'' ali trg, ki je gledal na začetek dirkališča v al-Hajrju. V nasilnem obdobju po smrti Al-Mutavakila se palača Džavsak pogosto omenja kot zapor za ugledne osebe; al-Mu'tazz, al-Mu'ayyad, al-Muwaffaq, al-Muhtadi in al-Mu'tamid so bili v različnih obdobjih tam zaprti.{{sfn|Yarshater|1985–2007|loc=v. 35: pp. 7, 35, 131; v. 36: pp. 98, 105}} <gallery widths="200"> File:Gertrude Bell Archive (Album L 1909 - Iraq-L 082).jpg|Ostanki Bab al-'Amma (ok. 836), glavna vrata palače Dār al-Khilāfa v Samari v Iraku{{sfn|Ettinghausen|Grabar|Jenkins-Madina|2001|p=55-56}} File:قصر البركة في سامراء.jpg|Ostanki (delno rekonstruirani) Velikega Serdaba ali Birka Handasiyya, potopljene dvorane okoli velikega okroglega bazena, znotraj palače Dār al-Khilāfa (okoli leta 836 ali pozneje){{Sfn|Northedge|1993}} </gallery> === Vojaška četrt Khakan 'Urtuj in al-Vazirija === [[File:Chinese sancai sherd 9th 10th century found in Samarra.jpg|thumb|Kitajsko izdelana posoda sancai, 9.–10. stoletje, najdena v Samari, primer kitajskega vpliva na islamsko keramiko]] Na severni strani Dar al-Khalifa je bilo obzidano območje vojaške četrti. To mesto je bilo opredeljeno kot območje, ki ga je Al-Mu'tasim dodelil Khakanu 'Urtuju in njegovim privržencem, ki naj bi bili ločeni od splošnega prebivalstva. V nekem trenutku se zdi, da so bili v četrti nastanjeni služabniki, ki so delali v kalifovi palači. Tu so bili manjša palača (verjetno Umarijeva palača, ki jo je zgradil Khaqan 'Urtuj) in skladišča, al-Hajr pa je označeval vzhodno mejo območja. Takoj severno od četrti Khakan 'Urtuj je bilo drugo območje v obliki diamanta. Ta četrt je pogojno označen kot al-Vazirija, v katerem je palača Vaziri, ki jo je zgradil Abu al-Vazir. Tako kot četrt Khakan 'Urtuj je morda služila kot stanovanje za kalifove služabnike.{{sfn|Northedge|2008|pp=146–48}} === Al-Karh in al-Dur === Al-Karh in al-Dur sta bili dve četrti nekaj kilometrov severno od Samare. Obe območji sta bili zgrajeni med vladavino Al-Mu'tasima, zdi se, da so bili nastanjeni turški polki in ju pogosto omenjajo skupaj. Al-Karh (v virih včasih imenovan Karh Samara) je bil zgrajen v bližini že obstoječega naselja Šajkh Vali. Dodeljen je bil turškemu generalu Ašinasu s strogim ukazom, da tujci (tj. Neturki) ne smejo živeti tam in da se njegovi privrženci ne smejo družiti z ljudmi arabske kulture.{{sfn|Al-Ya'qubi|1892|p=259}}{{sfn|Al-Mas'udi|1873|p=122}} Ašinas je zgradil palačo, v kateri je bila mošeja; po njegovi smrti je to stavbo dobil al-Fath ibn Khakan. Podrobnosti o naselbini al-Dur, severno od al-Karha, so manj znane, vendar je jasno, da so bili Turki naseljeni tudi na tem območju. Al-Ja'kubi opisuje gradnjo mošej, kopališč in tržnic v al-Karhu in al-Duru. Obe območji sta bili še naprej poseljeni po opustitvi Samare in zdi se, da sta veljali za predmestje Samare; geograf iz 10. stoletja al-Mukadasi na primer, oba kraja označuje kot odvisnosti Samare.{{sfn|Al-Muqaddasi|2001|p=55}} Zdi se, da so preživeli vsaj do 13. stoletja. === Al-Hajr === Al-Hajr je bil ogromen lovski rezervat vzhodno od Samare. Obdajal ga je zid iz zdrobljene zemlje, ki je obdajal površino 114 km². Zahodni del obzidja, ki meji na osrednje mesto, je bil večkrat porušen in ponovno zgrajen, da bi naredil prostor za novo gradnjo, vključno z Veliko mošejo. Znotraj al-Hajrja je bilo vrsto dirkališč, pri čemer je vsaka steza merila nekaj kilometrov. Postavitev teh dirkališč je bila različna; ena je bila v obliki padala, druga v obliki steklenice in tretja v obliki lista deteljice. === Al-Haruni === Al-Haruni je bila palača, ki jo je zgradil Harun al-Vathik ob Tigrisu. Al-Vathik je prebival tukaj med svojo vladavino, tako kot al-Mutavakil pred gradnjo al-Dža'farije leta 859.{{sfn|Northedge|1990|loc=passim}} === Balkuvara === Balkuvara je bila četrt južno od al-Matira. Glavna značilnost tega mesta je bila palača, ki je služila kot rezidenca al-Mu'taza med kalifatom njegovega očeta al-Mutavakila. Palača je gledala na Tigris in je bila obdana z dvema ograjnima stenama, pri čemer je zunanja stena merila 1165 m × 1171 m, notranja pa 464 m × 575 m. Izkopavanja, opravljena v zgodnjem 20. stoletju, so razkrila dekorativne elemente, sestavljene iz štukature, fresk, barvnih steklenih oken in niš.{{sfn|CEMML|loc=[http://www.cemml.colostate.edu/cultural/09476/iraq05-056.html 056. Samarra — Balkuwara Palace]}}{{sfn|Leisten|2003|pp=69–71, 81–104}}{{sfn|Northedge|2008|pp=189–191, 198–200}}{{sfn|Northedge|1991|p=89}} === Al-Mutavakilija in al-Dža'fari === [[File:Spiral minaret at Abu Dulaf.jpg|150px|thumb|right|Spiralni minaret mošeje Abu Dulaf]] Al-Mutavakilija je bil največji gradbeni projekt kalifa Dža'farja al-Mutavakila, ki je leta 859 ukazal zgraditi novo mesto na severni meji al-Dura. To mesto, ki je bilo zgrajeno v bližini naselja al-Mahuza, naj bi nadomestil Samaro kot rezidenco kalifov.{{sfn|Al-Ya'qubi|1892|p=266}}{{sfn|Northedge|2008|loc=211 ff.}} Al-Mutavakilija je sestavljalo območje brez obzidja, skozi središče katerega je potekala avenija sever–jug. Na zahodni strani avenije je bila mošeja Abu Dulaf. Tako kot Velika mošeja v Samari je tudi mošeja Abu Dulaf vključevala spiralni minaret, visok 34 m. Avenija je na koncu vodila do palače Dža'fari, ki je služila kot nova rezidenca al-Mutavakila. Stala je na severu al-Mutavakilije in je bila od preostalega mesta ločena z obzidjem. Izkopan je bil tudi kanal za oskrbo z vodo v novem mestu, vendar ta projekt ni uspel in kanal ni nikoli pravilno deloval. Stavba al-Mutavakilija je zaznamovala vrhunec širitve Samare; al-Ja'kubi poroča, da je bil med al-Dža'farijem in Balkuvaro stalen razvoj, ki se je raztezal v dolžini sedmih ''farsakhov'' (42 km). Kljub znatni količini denarja, porabljenega za gradnjo, pa je bila al-Mutavakilija zasedena le zelo kratek čas. Al-Mutavakil se je leta 860 naselil v al-Dža'fariju in preselil vladno birokracijo (''divan'') iz Samare, vendar je po njegovem atentatu decembra 861 njegov sin in naslednik al-Muntasir ukazal vrnitev v Samaro in se naselil v namesto tega palača Džavsak. === Al-Mušarahat === Al-Mušarahat je bil kompleks v bližini mesta [[Kadisija]], južno od Samare. Na severni strani je bila palača, na vzhodni in zahodni strani pa stanovanjske enote. Veliko trapezoidno ograjeno območje se je odcepilo od kompleksa in se razširilo nekaj kilometrov proti severu v al-Hadžr. Mesto, ki je očitno služilo kot lovska palača, se identificira z al-Šahom, verjetno zgrajenim v času vladavine al-Mutavakila. === Zahodno od Tigrisa === Čeprav je bila večina gradnje v Samari na vzhodni strani Tigrisa, je bilo več stavb zgrajenih tudi na zahodnem bregu. Al-Mu'tasim je zgradil most čez Tigris in ustanovil gradnje, sadovnjake in vrtove na zahodni strani.{{sfn|Al-Ya'qubi|1892|pp=263–64}} Al-Istablat je bila velika obzidana stavba južno od Samare. Severni del je sestavljala palača, ki je gledala na Tigris, južni del pa je vseboval številne stanovanjske enote. Zgrajen je bil tudi dolg zunanji zid, ki je obdajal al-Istablat in okolico. Al-Istablat naj bi bil al-'Arus, ena od palač, ki jih je zgradil al-Mutavakil. Qasr al-'Ašik je bila palača nasproti al-Harunija in Dar al-Khalifa. Je najbolje ohranjena samarska palača, glavna stavba pa je bila skoraj v celoti obnovljena v poznem 20. stoletju. Zdi se, da je načrt palače temeljil na načrtu Džavsaka. Identificirajo ga z al-Ma'šukom, ki ga je zgradil al-Mu'tamid in je služil kot njegova rezidenca za del njegovega kalifata.{{sfn|Leisten|2003|pp=105–110}} Kubat al-Sulajbija je majhna osmerokotna stavba južno od Qasr al-'Ašika. Notranja osmerokotna struktura s kupolo je bila dosežena s klančinami, ki so se vzpenjale na štirih straneh. Restavratorska dela v 1970-ih so vključevala obnovo kupole. Prvotno zgrajena okoli leta 862, je najstarejši ohranjeni primer kupolaste grobnice v islamski arhitekturi. <gallery widths="200"> File:قصر العاشق مدينه سامراء.jpg|Qasr al-'Ašik, palača blizu Samare, zgrajena med letoma 878 in 882{{Sfn|Bloom|Blair|2009|p=81|loc=Architecture}} </gallery> == Arhitekturni okras == Ernst Herzfeld, nemški arheolog 20. stoletja, je v letih 1911–13 izvedel obsežna izkopavanja v glavni kalifski palači v Samari.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Saba |first=Matthew D. |date=2015-08-27 |title=A Restricted Gaze: The Ornament of the Main Caliphal Palace of Samarra |url=http://dx.doi.org/10.1163/22118993-00321p09 |journal=Muqarnas Online |volume=32 |issue=1 |pages=155–195 |doi=10.1163/22118993-00321p09 |issn=0732-2992}}</ref> Herzfeld je med svojim raziskovanjem pridobil plošče iz rezljane štukature, marmorja, kermanskih okrasnih elementov in drugih materialov. V Herzfeldovih publikacijah identificira tri sloge izrezljanega okrasja. Ti slogi so: prvi slog (ki ga je imenoval poševni slog), drugi slog in tretji slog. Medtem ko so njegovo klasifikacijo teh slogov na splošno sprejeli njegovi nasledniki, raziskave na tem področju zdaj izpodbijajo vir in časovni okvir teh razglašenih slogov. Prvi vzorec, ki ga opazi Herzfeld, se pojavi na fragmentih marmorja, ki so bili izvlečeni iz kompleksa dvorane za avdience. Ta vzorec je sestavljen iz oblik podkve, ki se ponavljajo v vrstah. Naslednja dva vzorca, ki ju opazi, sta na marmorni steni in sta sestavljena iz motivov trolistov in simbolov v obliki cvetnih listov. Zadnji motiv, ki ga opaža Herzfeld, je bil narejen iz petkrpastega vzorca listov, ki so bili reprezentativni za palmete. Vir navdiha pri arhitekturnem okrasju je bil najden v rastlinah, na primer v steblih, vejah, ki so se prekrivale ali prepletale, listih, ki so bili po dva ali tri, ali v palmovih listih in plodovih.<ref>{{Cite journal |last1=Zahra |first1=Fatima |last2=Safrizal Bin Shahir |date=2022-06-07 |title=Spiritual Aesthetics of Islamic Ornamentation and the Aesthetic Value in Islamic Architecture |journal=Journal of Islamic Thought and Civilization |volume=12 |issue=1 |pages=164–175 |doi=10.32350/jitc.121.08 |issn=2520-0313|doi-access=free }}</ref> <gallery widths="150" heights="150"> File:Carved stucco, dado, Type C, from Samarra, Iraq, 9th century CE, Pergamon Museum.jpg|Fragment izrezljane štukature dado iz Samarre, Irak, 9. stoletje (v Muzeju islamske umetnosti, Berlin) File:Berlín Samarra IX.JPG|Okrasna štukaturna plošča, v slogu C ali "poševnem slogu", iz Samarre (v Muzeju islamske umetnosti, Berlin) File:British Museum Harem wall painting fragments 1.jpg|Odlomki poslikanega ali rezljanega ometa iz notranjščine </gallery> Sodobne raziskave in razvoj == Samara v začetku 20. stoletja == Samara je prvič pritegnila pozornost arheologov na prelomu 20. stoletja, izkopavanja pa so vodili Henri Viollet, Friedrich Sarre in Ernst Herzfeld v obdobju pred prvo svetovno vojno. Fotografije iz zraka so bile posnete med letoma 1924 in 1961, ki je ohranil dele mesta, ki so bili od takrat preplavljeni z novogradnjo. Generalni direktorat za starine Iraka je ponovno začel z izkopavanji med letoma 1936 in 1940 in nadaljeval v 1960-ih in 1970-ih. Izkopavanja in restavratorska dela so potekala med letoma 1980 in 1990.{{sfn|Shaw|King|1999|p=505}} Približno v istem času je Alastair Northedge pregledal ohranjene dele mesta in od takrat objavil več del na to temo. Kljub tem projektom je bilo na začetku 21. stoletja ocenjeno, da 80 % najdišča še ni bilo izkopanih. Razvoj dogodkov v 20. stoletju, vključno z dokončanjem jeza Samara v 1950-ih in rastjo sodobnega mesta Samara, je povzročil, da so dele ruševin preplavile nove gradnje in vrtovi. Vojna v Iraku (2003–2011) je prav tako povzročila škodo na mestu, vključno z leta 2005, ko je bila bomba detonirana na vrhu minareta Velike mošeje. Kompleks palač Sur Ašinas je bil prizorišče spopadov med Islamsko državo ter iraško vojsko in plemenskimi milicami med ofenzivo ISIS v Iraku leta 2015. Arheološko mesto Samara je UNESCO leta 2007 razglasil za svetovno dediščino. Agencija meni, da je Samara edina preostala islamska prestolnica, ki je ohranila prvotni načrt, arhitekturo in rezbarije. Mesto je izpolnjevalo več Unescovih kriterijev za uvrstitev na seznam. Čeprav so slabo ohranjene, mestne zgodovinske mošeje, urbanistično načrtovanje, arhitekturni okraski in keramična industrija edinstveno predstavljajo določeno arhitekturno stopnjo v Abasidskem kalifatu, ki se je raztezal od Tunizije do Srednje Azije (merila ii in iii). Njegove zgodovinske mošeje predstavljajo edinstven slog islamske arhitekture, ki je očiten v njihovih velikih dimenzijah in edinstvenih minaretih (merila iv).<ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Samarra Archaeological City |url=https://whc.unesco.org/en/list/276/ |access-date=2023-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} === Citirani viri === {{refbegin|30em|indent=yes}} *{{citation |first1=P. J. |last1=Bearman |first2=Th. |last2=Bianquis |first3=C. E. |last3=Bosworth |first4=E. |last4=van Donzel |first5=W. P. |last5=Heinrichs |title=The Encyclopaedia of Islam |publisher=University of Groningen |year=2002}} *{{navedi knjigo |last1=Bloom |first1=Jonathan M. |author-link1= |last2=Blair |first2=Sheila |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art & Architecture |url=https://books.google.com/books?id=un4WcfEASZwC&pg=PA79 |year=2009 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-530991-1 }} *{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4401577.stm |title=Ancient minaret damaged in Iraq |date=1 April 2005 |website=BBC |access-date=19 July 2015 |ref={{harvid|BBC|2005}} }} *{{navedi knjigo |last1=Ettinghausen |first1=Richard |last2=Grabar |first2=Oleg |last3=Jenkins-Madina |first3=Marilyn |title=Islamic Art and Architecture: 650–1250 |url=https://books.google.com/books?id=l1uWZAzN_VcC&pg=PA53 |access-date=2013-03-16 |year=2001 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-08869-4 |page= }} *{{cite journal |last=Finster |first=Barbara |year=2004 |title=Review: A Medieval Islamic City Reconsidered: An Interdisciplinary Approach to Samarra |journal=Journal of Islamic Studies |publisher=Oxford University Press |volume=15 |issue=2 |pages=240–243 |doi=10.1093/jis/15.2.240}} *{{navedi splet |url=http://www.cemml.colostate.edu/cultural/09476/iraq05a.html |title=Iraq's most significant ancient sites and monuments |website=Colorado State University - Center for Environmental Management of Military Lands |access-date=20 July 2015 |ref={{harvid|CEMML}} |archive-date=2020-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201031202939/https://www.cemml.colostate.edu/cultural/09476/iraq05a.html |url-status=dead }} *{{navedi knjigo |title=When Baghdad Ruled the Muslim World: The Rise and Fall of Islam's Greatest Dynasty |last=Kennedy |first=Hugh |author-link= |year=2004b |publisher=De Capo |location=Cambridge, MA |isbn=0-306-81480-3 |url=https://books.google.com/books?id=XGsRBAAAQBAJ }} *{{navedi knjigo |title=Excavation of Samarra, Volume I, Architecture: Final Report of the First Campaign, 1910-1912 |last=Leisten |first=Thomas |year=2003 |publisher=Von Zabern |location=Mainz am Rhein |isbn=3-8053-1877-4 |url=https://books.google.com/books?id=EWsMAQAAMAAJ }} *{{navedi knjigo |title=Les Prairies D'Or, Tome Septieme |others=Ed. and Trans. Charles Barbier de Meynard and Abel Pavet de Courteille |last=Al-Mas'udi |first=Ali ibn al-Husain |author-link= |year=1873 |publisher=Imprimerie Nationale |location=Paris |url=https://books.google.com/books?id=tOQOAAAAQAAJ }} *{{navedi knjigo |title=The Best Divisions for Knowledge of the Regions |others=Trans. Basil Collins |last=Al-Muqaddasi |first=Muhammad ibn Ahmad |author-link= |year=2001 |publisher=Garner Publishing Limited |location=Reading |isbn=1-85964-136-9 |url=https://books.google.com/books?id=LBO1PijX1qsC }} *{{cite conference |url=https://books.google.com/books?id=HDH8V6zosXQC |title=Abbasid Earth Architecture and Decoration at Samarra, Iraq |first=Alastair |last=Northedge |year=2006 |conference=Proceedings from the International Colloquium Organized by the Getty Conservation Institute and the National Park Service, September 22–25, 2004 |book-title=The Conservation of decorated Surfaces on Earthen Architecture |publisher=Getty Publications |location=Los Angeles |isbn=0-89236-850-0 }} *{{navedi knjigo |title=Archeological Atlas of Samarra: Samarra Studies II, 1 |last1=Northedge |first1=Alastair |last2=Kennet |first2=Derek |year=2015 |publisher=The British School of Archeology in Iraq |location=London |isbn=978-0-903472-31-9 |url=https://books.google.com/books?id=EbYcrgEACAAJ }} *{{cite journal |last=Northedge |first=Alastair |year=1991 |title=Creswell, Herzfeld, and Samarra |jstor=1523156 |journal=Muqarnas |publisher=BRILL |volume=8 |pages=74–93 |doi=10.2307/1523156}} *{{navedi knjigo |title=The Historical Topography of Samarra: Samarra Studies I |last=Northedge |first=Alastair |year=2008 |publisher=The British School of Archeology in Iraq |location=London |isbn=9780903472227 |url=https://books.google.com/books?id=xmhtAAAAMAAJ }} *{{cite journal |last=Northedge |first=Alastair |year=1993 |title=An Interpretation of the Palace of the Caliph at Samarra (Dar al-Khilafa or Jawsaq al-Khaqani) |jstor=4629446 |journal=Ars Orientalis |publisher=Freer Gallery of Art |volume=23 |pages=143–170}} *{{cite journal |last=Northedge |first=Alastair |year=1990 |title=The Racecourses at Samarra |jstor=618966 |journal=Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London |publisher=Cambridge University Press |volume=53 |issue=1 |pages=31–56 |doi=10.1017/s0041977x00021236|s2cid=129956923 }} *{{navedi knjigo |last=Petersen |first=Andrew |title=Dictionary of Islamic Architecture |url=https://books.google.com/books?id=hcebK67IRhkC&pg=PA1 |orig-date=1996 |publisher=Routledge |year=2002 |isbn=978-0-203-20387-3 }} *{{navedi splet |url=https://www.reuters.com/article/us-mideast-crisis-iraq-idUSKBN0LW0AD20150228#vuPC8d51or3xIjhR.97 |title=Islamic State fighters attack Samarra ahead of army offensive |last1=Rasheed |first1=Ahmed |last2=Evans |first2=Dominic |editor1-last=Char |editor1-first=Pravin |date=28 February 2015 |website=Reuters |access-date=23 November 2015 |ref={{harvid|Reuters|2015}} }} *{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/276 |title=Samarra Archaeological City |date=2007 |website=UNESCO |access-date=19 July 2015 |ref={{harvid|UNESCO}} }} *{{navedi splet |url=http://www.asia.si.edu/research/archivesSamarra.asp |title=Samarra Resource Page |website=The Freer Gallery of Art and the Arthur M. Sackler Gallery |access-date=20 July 2015 |ref={{harvid|Freer-Sackler}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20150721225226/http://www.asia.si.edu/research/archivesSamarra.asp |archive-date=21 July 2015 |url-status=dead }} *{{cite encyclopedia |encyclopedia=A Dictionary of Archaeology |title=Samarra |last1=Shaw |first1=Ian |last2=King |first2=Geoffrey |editor1-last=Shaw |editor1-first=Ian |editor2-last=Jameson |editor2-first=Robert |year=1999 |publisher=Blackwell Publishers |location=Oxford |isbn=0-631-17423-0 |pages=505–506 |url=https://books.google.com/books?id=8HKDtlPuM2oC }} *{{navedi knjigo |last=Tuetey |first=Charles Greville (Trans.) |title=Classical Arabic Poetry: 162 Poems from Imrulkais to Ma'arri |publisher=Kegan Paul International |location=London |year=1985 |isbn=0710307276 |url=https://books.google.com/books?id=EzljAAAAMAAJ }} *{{navedi knjigo |title=Bibliotheca Geographorum Arabicorum, Pars Septima: Kitab al-A'lak an-Nafisa VII, Auctore Abu Ali Ahmad ibn Omar Ibn Rosteh, et Kitab al-Boldan, Auctore Ahmad ibn Abi Jakub ibn Wadhih al-Katib al-Jakubi |editor-first=M. J. |editor-last=de Goeje |last=Al-Ya'qubi |first=Ahmad ibn Abu Ya'qub |author-link= |year=1892 |publisher=E. J. Brill |location=Leiden |url=https://books.google.com/books?id=Km60rQEACAAJ }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=July 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samara, Irak]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 836]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iraku]] 1murbq99mpisyb53hlovd4bsijl7vot 0 564365 6744765 6661670 2026-08-30T17:16:54Z Majochka 139555 6744765 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |image= |height= |weight= 78 | coach = | club= | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|ženski [[judo]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v judu|Evropska prvenstva]]}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v judu 2026|Tbilisi 2026]] |do 78 kg}} }} '''Metka Lobnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[judoist]]ka, * [[9. april]] [[2001]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ijf.org/judoka/36876 |title=Metka Lobnik IJF Profile |language=en |publisher=[[Mednarodna judo zveza]] |accessdate=2024-08-01}}</ref> Tekmuje za judo klub Apolon Maribor Hoče.<ref name="j668">{{navedi splet | last=Šimnovec | first=Miha | title=Metka Lobnik dokazala, da njena prva kolajna med elito ni bila naključna | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2022-09-12 | url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/metka-lobnik-dokazala-da-njena-prva-kolajna-med-elito-ni-bila-nakljucna | access-date=2024-08-01}}</ref> Leta 2024 se je prvič uvrstila na stopničke na tekmi Grand Prix na Portugalskem, kjer je osvojila srebrno medaljo v kategoriji do 78 kg. V Isti kategoriji je nastopila na [[Poletne olimpijske igre 2024|Poletnih olimpijskih igrah 2024]] v [[Pariz]]u in izpadla v prvem krogu tekmovanja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/oi-2024/metka-lobnik-izpadla-v-1-krogu-kauzer-popoldne-na-brzicah/716626 |title=Metka Lobnik izpadla v 1. krogu, Kauzer popoldne na brzicah |accessdate=2024-08-01 |date=2024-07-31 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta [[Evropsko prvenstvo v judu 2026|2026]] je dosegla uspeh kariere z bronasto medaljo na [[Evropsko prvenstvo v judu|evropskem prvenstvu]] v [[Tbilisi]]ju.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/metka-lobnik-z-bronom-v-tbilisiju-do-najvecjega-uspeha-v-karieri/779874 |title=Metka Lobnik z bronom v Tbilisiju do največjega uspeha v karieri |accessdate=2026-04-19 |date=2026-04-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Avgusta je na [[Sredozemske igre 2026|sredozemskih igrah]] v [http://Taranto Tarantu] osvojila srebrno medaljo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/metka-lobnik-in-tjasa-vrtacic-srebrni-nika-koren-bronasta-na-sredozemskih-igrah/792255 |title=Metka Lobnik in Tjaša Vrtačič srebrni, Nika Koren bronasta na sredozemskih igrah |accessdate=2026-08-30 |date=2026-08-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina-bio-judo}} {{DEFAULTSORT:Lobnik, Metka}} [[Kategorija:Slovenski judoisti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Judoisti Poletnih olimpijskih iger 2024]] fz268jbfzplbr03tz4oyz3lxredzkat 0 565361 6744982 6723915 2026-08-31T10:34:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744982 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[File:Picanha3.jpg|thumb|''Picanha'']] '''''Picanha''''' je kos govejega mesa, ki je bil najprej priljubljen v [[Brazilija|Braziliji]], kasneje pa sprejet na [[Portugalska|Portugalskem]]. Sestavljen je iz končnega dela dvoglave stegnenične mišice na dnu živali in njene maščobne kapice.<ref>{{navedi splet |last1=Woerner |first1=Dale R. |title=Meat Quality Workshop: Know Your Meat |url=https://www.meatinstitute.org/index.php?ht=a/GetDocumentAction/i/132553 |publisher=North American Meat Institute |accessdate=21 May 2019 |date=6 February 2017 |archive-date=2020-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616031248/https://www.meatinstitute.org/index.php?ht=a%2FGetDocumentAction%2Fi%2F132553 |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih je kos postal priljubljen v večini Amerik in je pridobil sloves okusnega mesa v kulturi žara.<ref>{{navedi splet|title=Picanha – The Tender Tasty Brazilian Queen of Beef|url=https://www.erienewsnow.com/story/43341884/picanha-the-tender-tasty-brazilian-queen-of-beef|access-date=2024-07-30|website=erienewsnow.com|language=en|archive-date=2024-07-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20240731150427/https://www.erienewsnow.com/story/43341884/picanha-the-tender-tasty-brazilian-queen-of-beef|url-status=dead}}</ref> ''Picanha paulista'' je mednarodno znana in uživana. Leta 2023 je veljala za drugo najboljšo jed v Ameriki; leta 2024 ga je specializirana spletna stran TasteAtlas razglasila za najboljšo jed na svetu.<ref>«Picanha é eleito melhor prato do mundo; Vatapá está entre top 20»[https://forbes.com.br/forbeslife/2024/07/picanha-e-eleito-melhor-prato-do-mundo-vatapa-esta-entre-top-20/]. Forbes Brasil. 20 de julho de 2024. Consultado em 21 de julho de 2024</ref> == V Braziliji == [[File:Beef cuts Brazil.svg|right|thumb|400px|Brazilski goveji kosi (''picanha'' je številka 8)]] Rezanje je bilo ustvarjeno v soseski Bixiga v [[São Paulo|São Paulu]] v 1950-ih, vendar ne za žar. Prva restavracija, ki je pekla ''picanho'' na žaru, je bila restavracija Dinho's leta 1973. V Braziliji je najbolj cenjen kos mesa ''picanha''. Tam je tradicionalna priprava meso nabodeno na nabodala in pečeno na žaru na oglju z minimalno količino začimb, sestavljenih iz grobe morske soli.<ref>{{navedi splet|url=https://steakschool.com/learn/what-cut-of-beef-is-picanha/|title=Picanha: How To Cook Rump Cap|date=August 25, 2020|access-date=January 19, 2022|archive-date=January 19, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220119050536/https://steakschool.com/learn/what-cut-of-beef-is-picanha/|url-status=live}}</ref> Maščoba se obdrži, dokler zrezek ni pečen. == Na Portugalskem == Čeprav je bil na Portugalskem že znan kot del ''alcatre'',<ref>Porto Editora – alcatra no Dicionário infopédia da Língua Portuguesa [em linha]. Porto: Porto Editora. [consult. 2024-01-01 21:42:14]. Disponível em [https://www.infopedia.pt/dicionarios/lingua-portuguesa/alcatra]</ref><ref>{{navedi splet |title=Alcatra dá origem a picanha, baby beef e mais cortes para grelha e panela |url=https://www.uol.com.br/nossa/noticias/redacao/2021/05/04/picanha-maminha-baby-beef-saem-da-mesma-peca-a-alcatra.htm |access-date=2024-01-01 |website=www.uol.com.br |language=pt-br |archive-date=2024-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101214342/https://www.uol.com.br/nossa/noticias/redacao/2021/05/04/picanha-maminha-baby-beef-saem-da-mesma-peca-a-alcatra.htm |url-status=live }}</ref> so rez in njegovo povezavo z žarom na Portugalskem popularizirali brazilski priseljenci in brazilske restavracije od konca 20. stoletja, pri čemer so izkoristili BSE v Združenem kraljestvu v 1990-ih. ''Picanha'' se streže v restavracijah<ref>{{navedi splet |date=2018-01-23 |title=Restaurantes em Lisboa: melhores sítios para comer picanha em Lisboa |url=https://www.timeout.pt/lisboa/pt/restaurantes/melhores-sitios-para-comer-picanha-em-lisboa |access-date=2024-01-01 |website=Time Out Lisboa |language=pt-PT |archive-date=2024-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101214343/https://www.timeout.pt/lisboa/pt/restaurantes/melhores-sitios-para-comer-picanha-em-lisboa |url-status=live }}</ref> in je široko dostopna v supermarketih in mesnicah, tako sveža kot pakirana v vakuumu. Večina se običajno proizvede v Evropski uniji (Republika Irska in Poljska)<ref>{{navedi splet |date=2017-03-19 |title=Produtores europeus pedem suspensão de carne brasileira |url=https://exame.com/economia/produtores-europeus-pedem-suspensao-de-carne-brasileira/ |access-date=2024-01-01 |website=Exame |language=pt-br |archive-date=2024-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101215845/https://exame.com/economia/produtores-europeus-pedem-suspensao-de-carne-brasileira/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Gomes |first=Adelino |date=2004-07-25 |title=Importações portuguesas de "boi gordo" disparam com picanha em destaque |url=https://www.publico.pt/2004/07/25/economia/noticia/importacoes-portuguesas-de-boi-gordo-disparam-com-picanha-em-destaque-1199804 |access-date=2024-01-01 |website=PÚBLICO |language=pt |archive-date=2024-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101214342/https://www.publico.pt/2004/07/25/economia/noticia/importacoes-portuguesas-de-boi-gordo-disparam-com-picanha-em-destaque-1199804 |url-status=live }}</ref> in tudi uvožena iz Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja v Južni Ameriki. == V Združenih državah Amerike == V Združenih državah je bil ta kos do nedavnega malo poznan in pogosto poimenovan ''top sirloin cap'', ''rump cover'', ''rump cap'' ali ''culotte'' (francosko). Ameriški mesarji običajno razdelijo ta kos na druge kose, kot so ramstek in hrbet.<ref>[http://streetsmartbrazil.com/blog/20101103/picanha-brazilian-brand-meat "Picanha&nbsp;– The Brazilian Brand of Meat"] ''Street Smart Brazil''. November 3, 2010. ''(Retrieved 2018-05-17.)''</ref> Za razliko od Brazilije se tradicionalno shranjena maščoba odstrani pred pripravo, razen če stranka zahteva drugače. == Etimologija == Izraz ''picanha'' je neznanega izvora. Lahko bi izhajala iz besede ''picana'', ki je bila palica, ki so jo uporabljali rančerji v južnih delih Portugalske in Španije, zlasti v Alenteju, za pašo goveda.<ref>{{navedi splet|url=https://dicionario.priberam.org/picanha|title=Dicionário Priberam da Língua Portuguesa|first=Priberam Informática|last=S.A|website=Dicionário Priberam da Língua Portuguesa|access-date=2018-10-17|archive-date=2018-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20181017203102/https://dicionario.priberam.org/picanha|url-status=live}}</ref> == Metode priprave == [[File:Picanha brazil.JPG|thumb|275x275px|Jed ''picanha'' v brazilskem slogu]] ''Picanho'' lahko pripravite na žaru, v pečici, na kuhalni plošči, v ponvi ali ''sous vide'' z različnimi začimbami in prilogami.<ref>{{navedi splet |last=Sanches |first=Mariana |date=2016-12-27 |title=12 receitas de picanha que vão agradar todos os amantes de carne |url=https://www.receiteria.com.br/receitas-de-picanha/ |access-date=2024-01-03 |website=Receiteria |language=pt-br |archive-date=2024-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240104180423/https://www.receiteria.com.br/receitas-de-picanha/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |last= |title=6 receitas com picanha que vão além do churrasco |url=https://www.terra.com.br/vida-e-estilo/degusta/6-receitas-com-picanha-que-vao-alem-do-churrasco,4b9ed2763b836476dae5afd95a0f09309hcfkt9t.html |access-date=2024-01-03 |website=Terra |language=pt-BR |archive-date=2024-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240103103531/https://www.terra.com.br/vida-e-estilo/degusta/6-receitas-com-picanha-que-vao-alem-do-churrasco,4b9ed2763b836476dae5afd95a0f09309hcfkt9t.html |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Picanha}} [[Kategorija:Meso]] [[Kategorija:Brazilska kuhinja]] sc5g471xnscj5o2o2ltkaiuhcmfl0mg 0 574504 6744762 6734684 2026-08-30T17:05:04Z TadejM 738 dramatik > dramaturg 6744762 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Adrijan Rustja''', [[Slovenci|slovenski]] [[režiser]], [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[dramaturg]], * [[1. julij]] [[1933]], [[Trst]], † [[10. avgust]] [[2026]], [[Trst]].<ref>{{Navedi splet |last=Dolhar {{!}} |first=Poljanka |title=Nad življenje Adrijana Rustje padel zastor |url=https://www.primorski.eu/kultura/nad-zivljenje-adrijana-rustje-padel-zastor-LX2246580 |access-date=2026-08-10 |website=www.primorski.eu |language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Adrijan Rustja se je rodil v slovenski družini v [[Trst|Trstu]], oče je bil Karlo, šofer, mati Danica (rojena Vrčon), gospodinja. Zaradi vojnih razmer in [[Fašizem v Italiji|fašizma]] je Adrijan obiskoval italijansko osnovno šolo in prvi razred italijanske nižje gimnazije Petrarca v Trstu, po vojni se je vpisal na slovensko gimnazijo in je maturiral leta 1953 na slovenski Državni trgovski akademiji v Trstu. Nato se je vpisal na [[Akademija za igralsko umetnost|Akademijo za igralsko umetnost]] (sedaj AGRFT) v [[Ljubljana|Ljubljani]] na oddelek za režijo. Leta 1958 je zaključil študij (bil je prvi Tržačan z diplomo AGRFT) in se vrnil v domače mesto, kjer je bil najprej za dve leti asistent režiserja [[Jože Babič (režiser)|Jožeta Babiča]] v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču - SSG]], nato od leta 1961 pa nastavljeni režiser v SSG.<ref>{{sloBio|sbi944810}}</ref> Med leti 1953 in 1955 je bil tudi član [[Radijski oder|Radijskega odra]]. Uradno se je upokojil leta 1993 a je še vedno deloval v gledališču,<ref>{{Navedi splet |title=Adrijan Rustja - Igralec |url=https://www.zdus.si/clani/adrijan-rustja/ |access-date=2026-08-11 |website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije |language=sl}}</ref> tudi kot režiser raznim amaterskim skupinam.<ref>{{Navedi splet|title=ePrimorski|url=https://epaper.primorski.eu/SubscriberPortal/#/?urlref=//EPAPER.PRIMORSKI.EU/epaper/viewer.aspx|website=epaper.primorski.eu|accessdate=2025-01-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Mladim, ki bi radi postali igralci, bi rekel, da je ta poklic nor«|url=https://www.primorski.eu/kultura/mladim-ki-bi-radi-postali-igralci-bi-rekel-da-je-ta-poklic-nor-MJ1380592|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> [[Slika:Pavel Golia, Sneguljčica, Slovensko gledališče v Trstu.jpg|thumb|right|250px|Rustja v igri [[Pavel Golia|Pavla Golie]] ''Sneguljčica'', [[Slovensko gledališče v Trstu]] leta 1961]] Adrijan Rustja velja za vsestranskega gledališkega ustvarjalca,<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Rustja|url=https://sigledal.org/geslo/Adrijan_Rustja|website=Geslo|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> saj je celo več igral kot režiral, bil je tudi urednik gledaliških listov in zbornikov,<ref>{{Citat|title=Režiser in igralec Adrijan Rustja , devetdesetletnik|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174973313|accessdate=2025-01-27|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> pisal je za razne medije, sodeloval je z [[Radio Trst A|Radiem Trst A]], vodil je gledališke tečaje.<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Rustja - Igralec|url=https://www.zdus.si/clani/adrijan-rustja/|website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije|accessdate=2025-01-27|language=sl|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211163538/https://www.zdus.si/clani/adrijan-rustja/|url-status=dead}}</ref> Adrijan Rustja je prejel marsikatero nagrado, med najpomembnejšimi so: * leta 1985 je prejel Plaketo boja in dela, ki jo je podeljavala [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ]].<ref>https://skgz.org/wp-content/uploads/2019/05/dobitniki-priznanj-SKGZ-po-letih-1.pdf</ref> * Leta 1997 je prejel ''Borštnikovo nagrado za igro'' (za vlogo Stanka Černigoja v igri Afrika ali Na svoji zemlji - SSG). * Leta 2005 je prejel odličje ''Marija Vera'' za igralski opus in življenjsko delo, ki ga podeljuje ZDUS.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado tantadruj za leto 2023 prejme tržaški igralec in režiser, naš član Adrijan Rustja|url=https://www.zdus.si/novice/nagrado-tantadruj-za-leto-2023-prejme-trzaski-igralec-in-reziser-nas-clan-adrijan-rustja/|website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije|accessdate=2025-01-27|language=sl|archive-date=2025-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20251008190824/https://www.zdus.si/novice/nagrado-tantadruj-za-leto-2023-prejme-trzaski-igralec-in-reziser-nas-clan-adrijan-rustja/|url-status=dead}}</ref> * Leta 2023 je prejel nagrado ''Tantadruj''<ref>{{Navedi splet|title=Tantadruj za življenjsko delo igralcu in režiserju Adrijanu Rustji|url=https://primorske.svet24.si/kultura/tantadruj-za-zivljenjsko-delo-igralcu-in-reziserju|website=Primorske Novice|accessdate=2025-01-27}}</ref> za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado tantadruj za življenjsko delo prejme Adrijan Rustja|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-tantadruj-za-zivljenjsko-delo-prejme-adrijan-rustja|website=veza.sigledal.org|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Adrijanu Rustji nagrada Tantadruj 2023 za življenjsko delo|url=https://www.primorski.eu/kultura/adrijanu-rustji-nagrada-tantadruj-2023-za-zivljenjsko-delo-JF1373469|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> * Leta 2025 sta mu [[Svet slovenskih organizacij|SSO - Svet slovenskih organizacij]] in [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ - Slovensko kulturno gospodarska zveza]] podelili nagrado ob prazniku slovenske kulture za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|title=Priznanje SKGZ in SSO prejmeta Adrijan Rustja in Tamara Ražem Locatelli|url=https://www.primorski.eu/kultura/priznanje-skgz-in-sso-prejmeta-adrijan-rustja-in-tamara-razem-locatelli-KH1810286?_gl=1*95joan*_up*MQ..*_ga*MTUyNTExNDI3MC4xNzM5NzM3MTI4*_ga_J74T3CCWXJ*MTczOTczNzEyOC4xLjAuMTczOTczNzEyOC4wLjAuMTgwMzk4ODQ2Mg..|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-16|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Svoja doživetja na odru in svojo avtobiografijo je Rustja objavil leta 2003 pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]] v knjigi ''Rodil sem se v soboto''. {{COBISS|ID=126565376}} Umrl je leta 2026 po krajši bolezni v rojstnem [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-10 |title=Umrl je tržaški igralec, veliki tantadrujevec Adrijan Rustja |url=https://primorske.si/kultura/umrl-je-trzaski-igralec-veliki-tantadrujevec-adrijan-rustja/ |access-date=2026-08-11 |website=primorske.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=G |first=P. |title=Umrl je Adrijan Rustja, tržaški gledališčnik impozantno presenetljivega ustvarjalnega loka |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-adrijan-rustja-trzaski-gledaliscnik-impozantno-presenetljivega-ustvarjalnega-loka/790554 |access-date=2026-08-11 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: Umrl tržaški igralec Adrijan Rustja |url=https://www.sta.si/3586635/umrl-trzaski-igralec-adrijan-rustja |access-date=2026-08-11 |website=www.sta.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrl tržaški igralec Adrijan Rustja {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/umrl-trzaski-igralec-adrijan-rustja.html |access-date=2026-08-11 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174973313 Režiser in igralec Adrijan Rustja , devetdesetletnik]. Naši umetniki pred mikrofonom (21. julij 2023). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rustja, Adrijan}} [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski radijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] ken2tx02wlxbucysm7cg83lm11j8tay 0 575113 6744701 6590030 2026-08-30T15:43:54Z Sivimedved 235862 6744701 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Boris Pangerc''', [[Slavistika|slavist]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[publicist]], [[politik]], [[kulturni delavec]], * [[3. avgust]] [[1952]], [[Dolina pri Trstu]]. == Življenje in delo == '''Boris Pangerc''' se je rodil v [[Dolina, Trst|Dolini]], oče je bil Vincenc, kmet, mati Frančiška Petaros, kmetica. Obvezno šolanje (osnovno in nižjo srednjo šolo) je opravil v domači vasi, nato se je vpisal na [[Znanstveni licej Franceta Prešerna|Znanstveni licej France Prešeren]] v [[Trst|Trstu]], kjer je maturiral leta 1972. Študij je nadaljeval na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1978 iz slovenskega jezika in književnosti. Za eno leto se je zaposlil kot časnikar na [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]] (kjer je že prej sodeloval kot športni dopisnik), nato je poučeval v Dolini in pri Sv. Jakobu v Trstu ter na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois. Od leta 1983 je dobil redno zaposlitev na Nižji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom Simona Gregorčiča v [[Dolina, Trst|Dolini]], kjer je poučeval slovenščino, zgodovino in zemljepis. V šolskem letu 1994-95 je bil ravnatelj na slovenski Nižji srednji šoli Frana Levstika na [[Prosek, Trst|Proseku]] (kasneje so šolo ukinili).<ref>{{Navedi splet|title=PANGERC, Boris|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pangerc-boris/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-02-06|language=sl-SI}}</ref> Boris Pangerc je pripravljal oddaje za [[Radio Trst A]], sodeloval je tudi pri [[RTV Ljubljana]] in z [[Radio Koper|Radiem Koper]]. Zbira ljudsko gradivo v Bregu<ref>{{Navedi splet|title=Ledinska imena iztrgali pozabi|url=https://www.primorski.eu/trzaska/ledinska-imena-iztrgali-pozabi-NX1716708|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-06|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> in preučuje besedišče dolinskega govora, ki ga tudi zapisuje. O svojih raziskavah je objavil mnogo reportaž in člankov v [[Jadranski koledar|Jadranskem koledarju]] in v [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]]. Že kot dijak je bil živahen v kulturnem življenju med [[Slovenci v Italiji]], saj je bil med leti 1970-72 predsednik [[Slovenski kulturni klub|Slovenskega kulturnega kluba]] v Trstu, v letih 1979-1984 predsednik KD Valentin Vodnik v [[Dolina, Trst|Dolini]] in nato odbornik društva, med leti 1989-1991 je bil prvi predsednik Združenja književnikov Primorske, leta 1994 pa predsednik pokrajinskega odbora [[Zveza slovenskih kulturnih društev|Zveze slovenskih kulturnih društev]] za Tržaško.<ref>{{Navedi splet|title=Pangerc, Boris (1952–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940350/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-02-06}}</ref> Ukvarjal se je tudi s politiko in je bil za dva mandata (med leti 1995-2004) izvoljen za župana [[Občina Dolina|občine Dolina]], nato je bil v mandatu 2006-2011 tudi predsednik Tržaškega pokrajinskega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Tržaški pokrajinski svet nesklepčen|url=https://www.primorski.eu/trzaska/130726-traki-pokrajinski-svet-nesklepen-OAPR132639|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-06|language=sl}}</ref> Medtem je bil leta 2005 predsednik Koordinacijskega odbora za proslavo 60-letnice slovenskih šol v Italiji, leta 2007 pa predsednik Organizacijskega odbora Slovenskega slavističnega kongresa v Trstu. Petje je vedno spremljalo Borisa Pangerca, saj je med leti 1974–78 študiral solopetje na [[Glasbena šola Franca Šturma|glasbeni šoli Franca Šturma]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] pri prof. Majdi Hercogovi. Že leta 1973 se je pridružil Primorskemu akademskemu zboru V. Vodopivec v Ljubljani (bil je tudi tajnik društva). V letih 1976–78 je pel v mešanem ansamblu Ancilla Vocis v Ljubljani, med leti 1975–77 pri oktetu Majnica v [[Dolina, Trst|Dolini]], medtem med leti 1975–79 tudi v moškem zboru Valentin Vodnik v Dolini. Leta 1978 je sodeloval pri oživitvi Tržaškega okteta (od leta 1980 tudi predsednik, leta 2020 je napisal knjigo oktetu)<ref>{{Navedi splet|title=ZAPISANI PETJU. Beležke iz življenja tržaškega okteta|url=https://www.mladika.com/izdelek/zapisani-petju/|website=Mladika|accessdate=2025-02-06|language=sl-SI}}</ref> in z njim prepeval do razpustitve leta 1998.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Pangerc: Zapisani petju – beležke iz življenja Tržaškega okteta|url=https://www.nasizbori.si/boris-pangerc-zapisani-petju-belezke-iz-zivljenja-trzaskega-okteta-2/|website=Naši zbori|date=2021-11-26|accessdate=2025-02-06}}</ref> Od leta 2012 do 2022 je bil član [[MePZ Jacobus Gallus|Mešanega pevskega zbora “Jacobus Gallus”]] iz Trsta (napisal je tudi knjigo o tej izkušnji).<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/111706371#full</ref><ref>{{Navedi splet|title=Snel je jadro in vesla potegnil v barko|url=https://www.primorski.eu/trzaska/snel-je-jadro-in-vesla-potegnil-v-barko-AC1172604|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-06|language=sl|first=Ivan|last=Žerjal {{!}}}}</ref> Odlikuje ga globoki bas. Boris Pangerc se od leta 2001 navdušeno ukvarja tudi z oljkarstvom<ref>{{Navedi splet|title=Il mio olio è onesto|url=https://www.olioofficina.it/magazine/culture/saperi/il-mio-olio-e-onesto.htm|website=Olio Officina Magazine|date=2014-09-28|accessdate=2025-02-06|language=it-IT|first=Olio Officina|last=Redazione}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in proizvaja ekstra deviško oljčno olje visoke kakovosti, kateremu je dal ime »Dagla«. Za kvaliteto svojega olja je na specializiranih sejmih prejel že več nagrad.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Pangerc in Peter Radovič v eliti oljkarjev|url=https://www.primorski.eu/trzaska/boris-pangerc-in-peter-radovic-v-eliti-oljkarjev-KC1343693|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-06|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris, nekdanji župan, ki šepeta oljkam|url=https://www.primorski.eu/se/185714-boris-nekdanji-upan-ki-epeta-oljkam-GKPR190060|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-06|language=sl}}</ref> Na Tržaškem je bil leta 2007 med pobudniki<ref>{{Navedi splet|title=Deset let sejma Olio Capitale » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/deset-let-sejma-olio-capitale/|website=Noviglas|date=2016-03-21|accessdate=2025-02-06|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> salona kakovstnih ekstra deviških oljčnih olj, ki so ga poimenovali »''Olio Capitale''«<ref>{{Navedi splet|title=Združenje oljčnih mest praznovalo 15. obletnico|url=https://www.primorski.eu/trzaska/77360-zdruenje-oljnih-mest-praznovalo-15-obletnico-FHPR77654|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-06|language=sl}}</ref> in se še dogaja vsako leto v Trstu v začetku meseca marca.<ref>{{Navedi splet|title=L'Italia dell'extravergine da scoprire a : Olio Capitale - Il Salone degli Oli Extra Vergini Tipici e di Qualità|url=https://www.oliocapitale.it/it/|website=Olio Capitale|accessdate=2025-02-06|language=it-IT|archive-date=2024-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20241209230723/https://www.oliocapitale.it/it/|url-status=dead}}</ref> Boris Pangerc izredno rad piše.<ref>https://primorske.svet24.si/novice/kultura/najsrecnejsi-je-ko-napise-ta-pravo{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Svojo prvo pesniško zbirko ''Amfora časa'' je izdal še kot študent leta 1972 pri založbi [[Mladika (založba)|Mladika]].<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/7171841#full</ref> Leto kasneje je pri [[Založništvo tržaškega tiska|Založništvu tržaškega tiska]] izdal knjigo črtic ''Beg pod daglo''.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/334647#full</ref> Že kot dijak je objavljal pesmi in prozo v [[Literarne vaje|Literarnih vajah]], v [[Mladika (revija)|Mladiki]], v [[Zaliv (revija)|Zalivu]], v [[Most (revija)|Mostu]], Dnevu in še marsikje. Doslej je objavil ogromno knjig, bodisi pesmi<ref>{{Navedi splet|title=Boris Pangerc: Oljke in morje in sol|url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/boris-pangerc-oljke-in-morje-in-sol/712254|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-06|language=sl|first=Iztok Ilich, Program|last=Ars}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pangerčeva pesniška polifonija|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pangerceva-pesniska-polifonija-DB1542317|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-06|language=sl|first=Valentina|last=Sancin {{!}}}}</ref> kot proze, piše pa tudi članke in eseje.<ref>{{Navedi splet|title=Slovesno literarno srečanje » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/slovesno-literarno-srecanje/|website=Noviglas|date=2022-10-07|accessdate=2025-02-06|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Marsikatero njegovo knjigo so tudi prevedli v italijanščino.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubezenski verzi v barvah domače zemlje|url=https://www.primorski.eu/trzaska/ljubezenski-verzi-v-barvah-domace-zemlje-CD1137646|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-06|language=sl|first=Valentina|last=Sancin {{!}}}}</ref> V [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISSu]] je skoraj 300 rezultatov na geslo Boris Pangerc.<ref>{{Navedi splet|title=Z zbirko Vmesni čas Boris Pangerc opozarja na vrednote naroda|url=https://megafon.si/kultura-vse/z-zbirko-vmesni-cas-boris-pangerc-opozarja-na-vrednote-naroda/|website=Megafon|accessdate=2025-02-06|language=sl-SI}}</ref> Od leta 1984 je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Njegove poezije so uglasbili razni znani skladatelji, med katerimi [[Ubald Vrabec]], [[Radovan Gobec]], [[Dina Slama]], [[Ignacij Ota]]. Leta 2005 je prejel nagrado [[Vstajenje (nagrada)|Vstajenje]] za pesniško zbirko ''Odžejališče,''<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2138860#full</ref> nasploh je za posamezne pesmi večkrat prejel razne nagrade.<ref>{{Navedi splet|title=Ne pozabite na pomen maternega jezika! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ne-pozabite-na-pomen-maternega-jezika/|website=Noviglas|date=2023-02-18|accessdate=2025-02-06|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Pangerc osvojil najvišjo lovoriko|url=https://www.primorski.eu/trzaska/291643-boris-pangerc-osvojil-najvijo-lovoriko-JDPR323468|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-06|language=sl}}</ref> Leta 2025 je izdal dvojezično pesniško zbirko v italijanščini in arabščini z naslovom: Una nuova stagione - مموسم جديد وسم جديد (''Novi letni čas'').<ref>{{Navedi splet|title=Pangerčeve poezije odslej tudi v arabščini|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pangerceve-poezije-odslej-tudi-v-arabscini-GK1941091|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-29|language=sl|first=Valentina|last=Sancin {{!}}}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pangerc, Boris}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 5tq6m6xse8ftt9u7ii5jg307hefdcag 0 576061 6744738 6721095 2026-08-30T16:31:35Z VidicK01 193275 /* Ura resnice */ brisanje - seznam odslej v svojem članku 6744738 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Nenad Glücks *'''Voditelji V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Nenad Glücks *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' Miran Videtič, [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]], [[Bernard Nežmah]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == {{glavni|Ura resnice z Bojanom Požarjem}} Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, v kateri voditelj [[Bojan Požar]] s po dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje ter pripravlja ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]]. Podkast izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360 ter na platformah za podkaste.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |87 | width=120|2. september 2025 | width=120|30. junij 2026 |-align=center |style="background:#ED9121;"| |3 | | width=120|1. september 2026 | width=120| |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |49 | width=120|28. avgust 2025 | width=120|28. julij 2026 |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:250px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- ! colspan=5| |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- ! colspan=5| |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- ! colspan=5| |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- ! colspan=5| |- | align=center|30 | align=center|8. januar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zmaga zdravnikov ali vlade? | Jan Zobec, Ivan Simič, Tadej Ostrc |- | align=center|31 | align=center|15. januar 2026 | align=center|Suzana Kos | Pod Golobovo vlado živimo bolje? | Rok Spruk, Blaž Hribar |- | align=center|32 | align=center|22. januar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Spopadanje z demenco | Zdenka Čebašek - Travnik, Štefanija Zlobec Lukič, Nina Dovšak |- | align=center|33 | align=center|29. januar 2026 | align=center|Suzana Kos | Zakaj levica ne zmore brez Kučana | Matjaž Han, Anže Logar |- ! colspan=5| |- | align=center|34 | align=center|5. februar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Ljubljana, mesto odpadkov | Tomaž Ogrin, Miran Brvar, Tanja Bolte, Gregor Colja |- | align=center|35 | align=center|12. februar 2026 | align=center|Suzana Kos | Golob pač res ni Drnovšek | Žiga Turk, Jernej Pikalo, Karl Erjavec, Jasmin Feratović |- | align=center|36 | align=center|19. februar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zdravstvo: odločilna tekma volitev | Janez Poklukar, Alenka Forte, Tadej Ostrc |- | align=center|37 | align=center|26. februar 2026 | align=center|Suzana Kos | Mandat, v katerem je padal kozmični dež | Meira Hot, Eva Irgl, Janez Cigler Kralj |- ! colspan=5| |- | align=center|38 | align=center|5. marec 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Ankete lažejo zaradi naročnikov | Klemen Grošelj, Vlado Dimovski, Karl Erjavec, Jasmin Feratović |- | align=center|39 | align=center|12. marec 2026 | align=center|Suzana Kos | Mediji so postali nerelevantni | Matej Rigelnik, Ana Pleško, Jan Macarol |- | align=center|40 | align=center|18. marec 2026 | align=center|Suzana Kos | Država je padla s tečajev: afera prisluhi | Boštjan Lindav, Luka Lisjak Gabrijelčič, Miro Haček, Niko Gamulin |- | align=center|41 | align=center|26. marec 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zloraba Sove za politične spine | Boštjan Penko, Janez Stušek, Iztok Podbregar |- ! colspan=5| |- | align=center|42 | align=center|2. april 2026 | align=center|Suzana Kos | Prazna kašča Roberta Goloba | Anton Rop, Žiga Turk |- | align=center|43 | align=center|9. april 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Kanal C0: Sinonim za korupcijo | Anja Bah Žibert, Klemen Golob |- | align=center|44 | align=center|16. april 2026 | align=center|Suzana Kos | Je Robert Golob res slovenski Trump? | Marko Jaklič, Ivan Simič, Andreja Katič, Janez Cigler Kralj |- | align=center|45 | align=center|23. april 2026 | align=center|Suzana Kos | Ugrabljena Slovenija | Andrej Božič, Miha Juhart |- | align=center|46 | align=center|30. april 2026 | align=center|Brigite Ferlič | RTV prispevek: ukiniti ali ne? | Borut Rončević, Vida Petrovčič, Jelka Stergel, Miran Zupanič |- ! colspan=5| |- | align=center|47 | align=center|7. maj 2026 | align=center|Suzana Kos | Kdaj bo Janša odvrgel ovčji kožuh? | Igor Lukšič, Luka Goršek, Janez Cigler Kralj, Andrej Šter |- | align=center|48 | align=center|14. maj 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zakon za razvoj, ne razkroj Slovenije | Marjan Trobiš, Tadej Ostrc, Sonja Šmuc, Peter Merše |- | align=center|49 | align=center|21. maj 2026 | align=center|Suzana Kos | Najšibkejši člen koalicije bo Janez Janša | Žiga Turk, Dejan Verčič, Miro Cerar |- | align=center|50 | align=center|28. maj 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Korupcijo smo ponotranjili | Boštjan Lindav, Jan Zobec, Boštjan Penko |- ! colspan=5| |- | align=center|51 | align=center|4. junij 2026 | align=center|Suzana Kos | Ni pomembno, kaj govori Marcel Štefančič | Jože P. Damijan, Rok Spruk, Andrej Vizjak, Rudi Medved |- | align=center|52 | align=center|11. junij 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Začetek konca Zorana Jankovića | Dejan Crnek, Maruša Babnik, Katja Damij |- | align=center|53 | align=center|18. junij 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Konec šole, začetek sprememb | Mojca Škrinjar, Lara Romih, Sašo Božič |- | align=center|54 | align=center|24. junij 2026 | align=center|Nenad Glücks | Od Macesnove gorice do ljubljanskih Žal? | Gorazd Trpin, Vida Čadonič Špelič, Mitja Ferenc |- ! colspan=5| |- | align=center|55 | align=center|2. julij 2026 | align=center|Suzana Kos | Parlamentarna preiskava: Kdo laže? | Luka Švab, Damijan Bezjak Zrim, Janez Žakelj, Andrej Poglajen |- | align=center|56 | align=center|9. julij 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Soočenje pred ljubljanskim referendumom | Dejan Crnek, Polona Zupan Klopčič, Klemen Fajs, Jasmin Feratović |- | align=center|57 | align=center|16. julij 2026 | align=center|Suzana Kos | Je Janez Janša strateg ali skrajnež? | Žiga Turk, Vinko Gorenak, Bogdan Biščak, Igor Lukšič |- | align=center|58 | align=center|23. julij 2026 | align=center|Nenad Glücks | Slovenija zaradi korupcije krvavi | Mihael Zupančič, Jan Zobec, Boštjan Penko |- | align=center|59 | align=center|28. julij 2026 | align=center|Suzana Kos | Ali smo v politiki dosegli dno? | Vladimir Prebilič, Marjan Šarec |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] ml229btyok1k4poljzpwtxevuahlyg1 6744741 6744738 2026-08-30T16:33:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Info360]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744741 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Nenad Glücks *'''Voditelji V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Nenad Glücks *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' Miran Videtič, [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]], [[Bernard Nežmah]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == {{glavni|Ura resnice z Bojanom Požarjem}} Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, v kateri voditelj [[Bojan Požar]] s po dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje ter pripravlja ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]]. Podkast izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360 ter na platformah za podkaste.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |87 | width=120|2. september 2025 | width=120|30. junij 2026 |-align=center |style="background:#ED9121;"| |3 | | width=120|1. september 2026 | width=120| |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |49 | width=120|28. avgust 2025 | width=120|28. julij 2026 |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:250px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- ! colspan=5| |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- ! colspan=5| |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- ! colspan=5| |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- ! colspan=5| |- | align=center|30 | align=center|8. januar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zmaga zdravnikov ali vlade? | Jan Zobec, Ivan Simič, Tadej Ostrc |- | align=center|31 | align=center|15. januar 2026 | align=center|Suzana Kos | Pod Golobovo vlado živimo bolje? | Rok Spruk, Blaž Hribar |- | align=center|32 | align=center|22. januar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Spopadanje z demenco | Zdenka Čebašek - Travnik, Štefanija Zlobec Lukič, Nina Dovšak |- | align=center|33 | align=center|29. januar 2026 | align=center|Suzana Kos | Zakaj levica ne zmore brez Kučana | Matjaž Han, Anže Logar |- ! colspan=5| |- | align=center|34 | align=center|5. februar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Ljubljana, mesto odpadkov | Tomaž Ogrin, Miran Brvar, Tanja Bolte, Gregor Colja |- | align=center|35 | align=center|12. februar 2026 | align=center|Suzana Kos | Golob pač res ni Drnovšek | Žiga Turk, Jernej Pikalo, Karl Erjavec, Jasmin Feratović |- | align=center|36 | align=center|19. februar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zdravstvo: odločilna tekma volitev | Janez Poklukar, Alenka Forte, Tadej Ostrc |- | align=center|37 | align=center|26. februar 2026 | align=center|Suzana Kos | Mandat, v katerem je padal kozmični dež | Meira Hot, Eva Irgl, Janez Cigler Kralj |- ! colspan=5| |- | align=center|38 | align=center|5. marec 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Ankete lažejo zaradi naročnikov | Klemen Grošelj, Vlado Dimovski, Karl Erjavec, Jasmin Feratović |- | align=center|39 | align=center|12. marec 2026 | align=center|Suzana Kos | Mediji so postali nerelevantni | Matej Rigelnik, Ana Pleško, Jan Macarol |- | align=center|40 | align=center|18. marec 2026 | align=center|Suzana Kos | Država je padla s tečajev: afera prisluhi | Boštjan Lindav, Luka Lisjak Gabrijelčič, Miro Haček, Niko Gamulin |- | align=center|41 | align=center|26. marec 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zloraba Sove za politične spine | Boštjan Penko, Janez Stušek, Iztok Podbregar |- ! colspan=5| |- | align=center|42 | align=center|2. april 2026 | align=center|Suzana Kos | Prazna kašča Roberta Goloba | Anton Rop, Žiga Turk |- | align=center|43 | align=center|9. april 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Kanal C0: Sinonim za korupcijo | Anja Bah Žibert, Klemen Golob |- | align=center|44 | align=center|16. april 2026 | align=center|Suzana Kos | Je Robert Golob res slovenski Trump? | Marko Jaklič, Ivan Simič, Andreja Katič, Janez Cigler Kralj |- | align=center|45 | align=center|23. april 2026 | align=center|Suzana Kos | Ugrabljena Slovenija | Andrej Božič, Miha Juhart |- | align=center|46 | align=center|30. april 2026 | align=center|Brigite Ferlič | RTV prispevek: ukiniti ali ne? | Borut Rončević, Vida Petrovčič, Jelka Stergel, Miran Zupanič |- ! colspan=5| |- | align=center|47 | align=center|7. maj 2026 | align=center|Suzana Kos | Kdaj bo Janša odvrgel ovčji kožuh? | Igor Lukšič, Luka Goršek, Janez Cigler Kralj, Andrej Šter |- | align=center|48 | align=center|14. maj 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zakon za razvoj, ne razkroj Slovenije | Marjan Trobiš, Tadej Ostrc, Sonja Šmuc, Peter Merše |- | align=center|49 | align=center|21. maj 2026 | align=center|Suzana Kos | Najšibkejši člen koalicije bo Janez Janša | Žiga Turk, Dejan Verčič, Miro Cerar |- | align=center|50 | align=center|28. maj 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Korupcijo smo ponotranjili | Boštjan Lindav, Jan Zobec, Boštjan Penko |- ! colspan=5| |- | align=center|51 | align=center|4. junij 2026 | align=center|Suzana Kos | Ni pomembno, kaj govori Marcel Štefančič | Jože P. Damijan, Rok Spruk, Andrej Vizjak, Rudi Medved |- | align=center|52 | align=center|11. junij 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Začetek konca Zorana Jankovića | Dejan Crnek, Maruša Babnik, Katja Damij |- | align=center|53 | align=center|18. junij 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Konec šole, začetek sprememb | Mojca Škrinjar, Lara Romih, Sašo Božič |- | align=center|54 | align=center|24. junij 2026 | align=center|Nenad Glücks | Od Macesnove gorice do ljubljanskih Žal? | Gorazd Trpin, Vida Čadonič Špelič, Mitja Ferenc |- ! colspan=5| |- | align=center|55 | align=center|2. julij 2026 | align=center|Suzana Kos | Parlamentarna preiskava: Kdo laže? | Luka Švab, Damijan Bezjak Zrim, Janez Žakelj, Andrej Poglajen |- | align=center|56 | align=center|9. julij 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Soočenje pred ljubljanskim referendumom | Dejan Crnek, Polona Zupan Klopčič, Klemen Fajs, Jasmin Feratović |- | align=center|57 | align=center|16. julij 2026 | align=center|Suzana Kos | Je Janez Janša strateg ali skrajnež? | Žiga Turk, Vinko Gorenak, Bogdan Biščak, Igor Lukšič |- | align=center|58 | align=center|23. julij 2026 | align=center|Nenad Glücks | Slovenija zaradi korupcije krvavi | Mihael Zupančič, Jan Zobec, Boštjan Penko |- | align=center|59 | align=center|28. julij 2026 | align=center|Suzana Kos | Ali smo v politiki dosegli dno? | Vladimir Prebilič, Marjan Šarec |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] [[Kategorija:Info360]] l9h2nmebiq9v1vme11rkp5zuuvxme2u 0 582239 6744660 6612591 2026-08-30T15:01:45Z A09 188929 pp, slog 6744660 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Gaznavidska dinastija | common_name = Gaznavidi | native_name = {{lang|fa|غزنویان}}<br/>''Ġaznaviyān'' | era = Medieval | status = [[Imperij]] | status_text = | empire = | government_type = Dedna monarhija | year_start = 977 | year_end = 1186 | event_start = | date_start = | event_end = | date_end = | p1 = Samanidska dinastija | p2 = Safaridska dinastija | p3 = Ma'munidi | p4 = Farigunidi | p5 = hindujski šahi | p6 = Emirat Multan | p7 = dinastija Chaulukya | p8 = Veje dinastije Rashtrakuta | p9 = dinastija Pratihara | p10 = dinastija Habbari | s2 = Guridi | s1 = Seldžuško cesarstvo | image_flag = <!--see [[Flag_of_Iran#Ghaznavid_dynasty]] for discussion--> | flag_type = | image_coat = | image_map = Map_of_the_Ghaznavid_Empire_(drab).png | image_map_caption = Ghaznavidsko cesarstvo v svojem največjem obsegu leta 1030 n. št. pod Mahmudom<ref>{{cite book |last1=Bosworth |first1=C.E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date=1 January 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |pages=430–431 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA430 |language=en}}</ref> | capital = [[Gazni]]<br/><small>(977–1163)</small><br/>[[Lahore]]<br/><small>(1163–1186)</small> | common_languages = [[Perzijščina]]{{efn|"''Indeed, since the formation of the Ghaznavids state in the tenth century until the fall of Qajars at the beginning of the twentieth century, most parts of the Iranian cultural regions were ruled by Turkic-speaking dynasties most of the time. At the same time, the official language was Persian, the court literature was in Persian, and most of the chancellors, ministers, and mandarins were Persian speakers of the highest learning and ability.''"{{sfn|Katouzian|2003|p=128}}}} (<small>([[lingua franca]], uradni in dvorni jezik);</small>)<br>[[Sanskrit]] <br>[[Arabščina]] (<small>kovanci in teologija</small>)<br> [[Turški jeziki]] (<small>vojska</small>){{sfn|Bosworth|1963|p=134}} | religion = [[Sunitizem]] (uradno)<br>[[Hinduizem]] (večina v Indiji) | currency = | leader1 = Sabuktigin <small>(first)</small> | leader2 = Khusrau Malik <small>(last)</small> | year_leader1 = 977–997 | year_leader2 = 1160–1186 | title_leader = [[Sultan]] | title_deputy = [[Vezir]] | deputy1 = Abu'l-Hasan Isfaraini <small>(prvi omenjen)</small> | year_deputy1 = 998–1013 | deputy2 = Abu'l-Ma'ali Nasrallah <small>(nazadnje omenjen)</small> | year_deputy2 = 12. stoletje | stat_year1 = 1029 est.{{sfn|Turchin|Adams|Hall|2006|p=223}}{{sfn|Taagepera|1997|p=496}}<ref name="OxfordArea">{{Cite book|last1=Bang|first1=Peter Fibiger|url=https://books.google.com/books?id=9mkLEAAAQBAJ&pg=PA92|title=The Oxford World History of Empire: Volume One: The Imperial Experience|last2=Bayly|first2=C. A.|last3=Scheidel|first3=Walter|year=2020|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-977311-4|pages=92–94|language=en}}</ref> | stat_area1 = 3.400.000 | demonym = | area_km2 = | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | HDI = | HDI_year = | today = | image_flag2 = }} '''Gaznavidsko cesarstvo''' ({{jezik-fa|غزنویان}}) je ime iranske države, ki se je med 10. in 12. stoletjem širila po [[Iransko višavje|Iranski planoti]], [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] in [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]]. Glavno mesto je bilo v [[Gazni|Gazniju]] v današnjem [[Afganistan|Afganistanu]]. Za ustanovitelja dinastije velja Alptigin, ki je skupaj s svojimi nasledniki razširil meje Gaznavidov na račun dinastij Bujidov in Samanidov. Dinastija Gaznavidov je trajala približno 200 let, nakar so njene zahodne dele najprej osvojili [[Seldžuki]], nato pa vzhodne dele [[Guridi]]. Dinastiji Gaznavidov in Seldžukov sta specifični po tem, da so večino prebivalstva njunih držav sestavljali [[Iranski narodi|iranski narodi]], tj. so bili nosilci iranske kulture, vladajoči razred pa je bil večinoma [[Turška ljudstva|turškega]] izvora. Vendar sta bili obe dinastiji jezikovno asimilirani, zato se je perzijski jezik uporabljal tako med prebivalstvom kot tudi na kraljevem dvoru. == Dominacija == === Sabuktigin === [[File:Ghaznavid ruins of Lashkari Bazar (northern view, composite).jpg|thumb|400px|Gaznavidska trdnjava "Laškari Bazar" v Laškargahu, starodavni Bost, južni [[Afganistan]]. Ustanovil ga je Mahmud iz Gaznija 998-1030.]] Sabuktigin je v mladosti živel kot [[mameluk]], turški suženj-vojak,{{sfn|Levi|Sela|2010|p=83}}{{efn|Gaznavidi so bili dinastija turških sužnjev-vojakov ...''{{sfn|Levi|Sela|2010|p=83}}}}{{sfn|Bosworth|1963|p=4}} in se kasneje poročil s hčerko svojega gospodarja Alptigina,{{sfn|Asher|Talbot|2006|p=19}}, ki je po neuspelem poskusu državnega udara pobegnil v [[Gazni]] (današnja Provinca Gazni v Afganistanu).{{sfn|Bosworth|1963|p=37}} Po Alptiginovi smrti je vladal njegov sin Abu Ishak Ibrahim Gazni tri leta. {{sfn|Bosworth|1963|p=38}} Njegovi smrti je sledila vladavina nekdanjega Alptiginovega gulama, Bilgetigina. Bilgetiginova vladavina je bila tako kruta, da je prebivalstvo poklicalo nazaj Abu Bakra Lavika.{{sfn|Bosworth|1963|p=38}} Prav zaradi Sabuktiginove vojaške spretnosti je bil Lavik odstavljen, Bilgetigin izgnan, Sabuktigin pa je dobil guvernerstvo.{{sfn|Bosworth|1963|p=39}} Ko je bil Sabuktigin imenovan za guvernerja Gaznija, so na vztrajanje samanidskega emirja prosili, naj posreduje v [[Veliki Horasan|Horasanu]], po zmagoviti kampanji pa so mu dodelili guvernerstvo nad Balkom, Tuharistanom, Bamijanom, Ghurjem in Garčistanom. {{sfn|Bosworth|1963|p=44}} Sabuktigin je na mesto guvernerja prišel v nemirih. {{sfn|Bosworth|1963|p=42}} V Zabulistanu se je tipičen vojaški fevdalni sistem (''mustagal'') spremenil v trajno lastništvo (''tamlik''), kar je turške vojake pripeljajlo do tega, da so opustili vojskovanje. {{sfn|Bosworth|1963|p=42}} Sabuktigin je reformiral sistem tako, da so bili vsi fevdi tipa mustagal. {{sfn|Bosworth|1963|p=42}} Leta 976 je pri Bustu končal spor med dvema turškima gulamoma in podprl prvotnega vladarja.{{sfn|Bosworth|1994|p=203}} Kasneje istega leta je Sabuktigin začel pohod proti Kusdarju, vladarja (verjetno Mutaza Ahmada) pa je našel nepripravljenega in od njega zahteval letni davek.{{sfn|Bosworth|1994|p=203}} Po Sabuktiginovi smrti je njegov sin z Alptiginovo hčerko Ismail iz Gaznija dobil Gazni.{{efn|Kaushik Roy navaja, da so turški plemiči v Balku izvolili Ismaila za emirja.{{sfn|Roy|2015|p=88}}}}{{sfn|Bosworth|1963|p=45}} Drugi sin Abul-Muzaffar Nasr je dobil guvernerstvo Busta, najstarejši sin Mahmud pa poveljstvo nad vojsko v Horasanu.{{sfn|Bosworth|1963|p=44}} Sabuktiginov namen je bil zagotoviti guvernerstvo za svojo družino kljub upadajočemu vplivu Samanidskega cesarstva in svoje dinastije ni imel za neodvisno.{{sfn|Bosworth|1963|p=44}} Ismail je po prejemu dediščine hitro odpotoval v Bust in se poklonil emirju Abul-Haritu Mansurju.{{sfn|Bosworth|1963|p=45}} Mahmud, ki je bil izključen iz kakršnega koli pomembnega nasledstva je predlagal delitev oblasti, kar je Ismail zavrnil.{{sfn|Bosworth|1975|p=169}} Mahmud je odkorakal na Gazni, Ismail pa je bil kasneje leta 998 poražen in ujet v bitki pri Gazniju (998).{{sfn|Roy|2015|p=88}} === Mahmud, sin Sabuktigina === [[File:Mahmud in robe from the caliph.jpg|thumb|left|upright=1.5|Mahmud iz Gaznija na svojem dvoru (na sredini) prejema haljo od kalifa Al-Kadirja; slika Rashid-al-Din Hamadani.]] Leta 998 je Mahmud Gaznavidski, sin Sebuktigina, podedoval guvernerstvo <ref name="британика">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. Л-М |date=2005 |publisher=Политика : Народна књига |location=Београд |isbn=86-331-2116-6 |pages=138}}</ref>, Gazni in dinastija Gaznavidov pa sta se trajno povezala z njim. V pismu kalifu je poudaril svojo zvestobo in dejal, da so bili Samanidi odstavljeni le zaradi svoje izdaje. {{sfn|Kennedy|1986|p=301}} Mahmudu je bilo dodeljen guvernerstvo Horasana ter nazivi Jamin al-Dawla in Amin al-Mila. {{sfn|Kennedy|1986|p=301}} Kot predstavnik kalifata se je zavzemal za sunitski islam z kampanjami proti ismailitom in šiitom Bujidom.{{sfn|Kennedy|1986|p=301}} Osvojil je samanidska in šahijska ozemlja, vključno z ismailijskim kraljestvom Multan, [[Sind|Sindom]] in nekaterimi ozemlji dinastije Bujidov. Po vseh poročilih je bila vladavina Mahmuda zlata doba in vrhunec Gaznavidskega cesarstva. Mahmud je vodil sedemnajst odprav skozi severno Indijo, da bi vzpostavil svoj nadzor in vazalne države, njegovi napadi pa so povzročili tudi obsežno plenjenje. Svojo oblast je vzpostavil od meja Raya, Iran|Raja do [[Samarkand|Samarkanda]], od [[Kaspijsko morje|Kaspijskega morja]] do Jamune. Med Mahmudovo vladavino (997–1030) so Gaznavidi naselili 4.000 turkmenskih družin blizu Farane v Horasanu. Do leta 1027 je zaradi turkmenskih napadov na sosednja naselja guverner Tusa Abu l'Alarit Arslan Jadib vodil vojaške napade nanje. Turkmeni so bili poraženi in razpršeni v sosednje države.{{sfn|Bosworth|1963|p=224}} Vendar pa je šele leta 1033 gaznavidski guverner Tash Farrash usmrtil petdeset turkmenskih poglavarjev zaradi napada na Horasan.{{sfn|Bosworth|1963|p=225}} ==== Indijska osvajanja ==== [[File:Mahmud of Ghazni receiving Indian elephants as tribute (Majmu al-Tawarikh, Hafiz i-Abru, Herat, 1425).jpg|thumb|rigth|250px|Mahmud od Gaznija sprejemaindijske slonove kao davek (''Majmu al-Tavarih'', Hafiz i-Abru, Herat, 1425).]] Mahmud iz Gaznija je vodil vdore globoko v [[Indija|Indijo]] vse do Mathure, Kanauja in Somnatha. Med letoma 1004 in 1005 je napadel je kneževino Bhera in leta 1006 sosednji emirat emirat Multan.<ref name="DAA">{{cite book |last1=Ahmad |first1=Dr Aijaz |title=New Dimensions of Indian Historiography : Historical Facts and Hindutva Interpretation |date=6 March 2022 |publisher=K.K. Publications |page=145 |url=https://books.google.com/books?id=AttiEAAAQBAJ&pg=PA145 |language=en}}</ref> Leta 1008–1009 je v[bitki pri Chachu premagal hindujske Šahije in na osvojenih območjih postavil guvernerje.<ref name="DAA"/> Gaznavidi so se v Indiji imenovali "Turuski" ali "Turki". "Hamiras" (iz arabščine "amir" - "poveljnik").{{sfn|Eaton|2019|p=29}} Leta 1018 je izropal mesto Mathuro, ki je bilo "neusmiljeno izropano, opustošeno, oskrunjeno in uničeno".<ref>{{cite book |last1=Grousset |first1=René |title=The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |date=1970 |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-1304-1 |page=146 |url=https://books.google.com/books?id=CHzGvqRbV_IC&pg=PA146 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Sethi |first1=R. R. |last2=Saran |first2=Parmatma |last3=Bhandari |first3=D. R. |title=The March of Indian History |date=1951 |publisher=Ranjit Printers & Publishers |page=269 |url=https://books.google.com/books?id=LbNGAAAAMAAJ |language=en}}</ref> Po mnenju Firishte, ki je v 16. in 17. stoletju napisal »Zgodovino Hindustana«, je bilo mesto Mathura najbogatejše v Indiji. Ko ga je napadel Mahmud iz Gaznija, so bili »vsi idoli« v dvajsetih dneh sežgani in uničeni, zlato in srebro sta bila staljena za plen, mesto pa je bilo požgano.<ref>{{cite book |last1=Firishtah |first1=Muḥammad Qāsim Hindū Shāh Astarābādī |title=The history of Hindustan. Vol. 1 |date=2003 |publisher=Motilal Banarsidass Publisher |isbn=978-81-208-1994-8 |page=60 |url=https://books.google.com/books?id=bTyRYXtxMSEC&pg=PA60 |language=en}}</ref> Leta 1018 je Mahmud zavzel tudi Kanauj, glavno mesto Gurjara-Pratiharov, nato pa se je spopadel s Čandelami, od katerih je prejel davke.<ref>{{cite book |last1=Mitra |first1=Sisir Kumar |title=The Early Rulers of Khajur |date=1977 |publisher=Motilal Banarsidass Publ. |isbn=978-81-208-1997-9 |pages=81–82 |url=https://books.google.com/books?id=irHN2UA_Z7gC&pg=PA81 |language=en|edition=Second Revised }}</ref> Leta 1026 je napadel in oropal [[Hindujski tempelj|tempelj Somnath]], pri čemer je odnesel plen v vrednosti 20 milijonov dinarjev.{{sfn|Yagnik|Sheth|2005|pp=39–40}}{{sfn|Thapar|2004|pp=36–37}} ====Konec dinastije==== Po padcu Gaznija leta 1163 so se Gaznavidi naselili v Lahoreju, svoji regionalni prestolnici za indijska ozemlja od osvojitve Mahmuda iz Gaznija, ki je postala nova prestolnica poznih Gaznavidov.<ref name="CEB299"/> Moč Gaznavidov v severozahodni Indiji se je nadaljevala do [[Guridi|guridske]] osvojitve Lahoreja leta 1186, ko je Mohamed iz Ghorja (obleganje Lahoreja (1186)) odstavil zadnjega gaznavidskega vladarja Kusrava Malika.{{sfn|Bosworth|2006}} Tako Kusrava Malika kot njegovega sina so leta 1191 zaprli in usmrčili v Firozkohu, s čimer so ugasnili rodbino Gaznavidov.{{sfn|Bosworth|1977|p=131}} ====Seznam vladarjev==== ==List of rulers== {| class="wikitable" style="width:100%; text-align:center;" |- ! width="5%" | # ! width="20%" | Laqab ! width="20%" | Osebno ime ! width="15%" | Pravica do vladanja ! width="15%" | Succession right ! width="25%" | Opombe |- | 1 | Nasir-ud-din {{Nastaliq|{{Nastaliq|نصر الدين}}}}<br/>''Branilec vere'' | [[Sabuktigin]] | 977–997 | | |- | 2 | Brez naslova | [[Ismail iz Gaznija|Ismail]] | 997–998 | sin Sabuktigina | |- | 3 | Yamin ad-Dawlah Abu Qasim<br/>{{Nastaliq|یمین الدولہ ابو لقاسم}}<br/>"Desna roka države" | [[Mahmud iz Gaznija|Mahmud]] | 998–1030 | prvi sin Sabuktigina | |- | 4 | Jalal ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|جلال الدولہ}}<br/>"Dostojanstvo države" | [[Mohammad Ghaznavi|Muhammad]] | 1030<br/>''1. vladavina'' | drugi sin Mahmuda | |- | 5 | Shihab ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|شھاب الدولہ}}<br/>"Zvezda države" | [[Ma'sud I. iz Gaznija|Masud I.]] | 1030–1041 | prvi sin Mahmuda | Po bitki pri Dandanaqanu je bil strmoglavljen, zaprt in usmrčen |- | — | Jalal ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|جلال الدولہ}}<br/>"Dostojanstvo države" | [[Mohammad Ghaznavi|Muhammad]] | 1041<br/>"2. vladavina" | drugi sin Mahmuda | Povzdignjen na prestol po odstranitvi Masuda I. |- | 6 | Shihab ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|شھاب الدولہ}}<br/>"Zvezda države" | [[Maw'dud Ghaznavi|Mawdud]] | 1041–1048 | sin Masuda I | Premagal Mohameda v bitki pri Nangraharju in pridobil prestol.{{sfn|Bosworth|1977|p=22-24}} |- | 7 | ?<br/>{{Nastaliq|?}} | [[Mas'ud II iz Gaznija|Masud II]] | 1048 | sin Mawduda | |- | 8 | Baha ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|بھاء الدولہ }}<br/>"Sijaj države" | [[Ali iz Ghazne|Ali]] | 1048–1049 | sin Masuda I | |- | 9 | Izz ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|عز الدولہ}}<br/>''Slava države'' | [[Abd al-Rašid iz Ghazne|Abd al-Rašid]] | 1049–1052 | peti Mahmudov sin | |- | 10 | Qiwam ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|قوام الدولہ}}<br/>''Podpora države'' | [[Toghrul iz Ghazne|Toghrul]] | 1052–1053 | Turški mameluški general | Uzurpiral gaznavidski prestol po masakru Abd al-Rašida in enajstih drugih gaznavidskih princev.{{sfn|Bosworth|1977|p=45}} |- | 11 | Jamal ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|جمال الدولہ}}<br/>''Lepota države'' | [[Farrukh-Zad iz Ghazne|Farrukh-Zad]] | 1053–1059 | sin Masuda I | |- | 12 | Zahir ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|ظھیر الدولہ}}<br/>''Pomoč države'' | [[Ibrahim iz Ghazne|Ibrahim]] | 1059–1099 | sin Masuda I | |- | 13 | Ala ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|علاء الدولہ}}<br/>"Blagoslov države" | [[Mas'ud III iz Gaznija|Mas'ud III]] | 1099–1115 | sin Ibrahima | |- | 14 | Kamal ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|کمال الدولہ}}<br/>''Popolnost države'' | [[Šir-Zad iz Ghazne|Šir-Zad]] | 1115–1116 | sin Masuda III | Umoril ga je njegov mlajši brat Arslan ibn Mas'ud.{{sfn|Bosworth|1977|p=90}} |- | 15 | Sultan ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|سلطان الدولہ}}<br/>"Sultan države" | [[Arslan ibn Mas'ud|Arslan-Shah]] | 1116–1117 | sin Masuda III | Prevzel je prestol od svojega starejšega brata Shirzada, vendar se je soočil z uporom svojega drugega brata Bahram Shaha, ki ga je podpiral sultan Velikega seldžuškega cesarstva Ahmad Sanjar.{{sfn|Bosworth|1977|p=93-95}} |- | 16 | Yamin ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|یمین الدولہ }}<br/>"Desna roka države" | [[Bahram-Shah iz Ghazne|Bahram Shah]] | 1117–1157 | sin Masuda III | Pod Bahram-Shahom je Gaznavidsko cesarstvo postalo podložnik [[Seldžuki|Seldžuškega cesarstva]]. Bahramu je pomagal Ahmad Sanjar, sultan Velikega seldžuškega imperija, pri zagotavljanju njegovega prestola.{{sfn|Bosworth|1996|p=297}} |- | 17 | Muizz ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|معزالدولہ }}<br/>"Državna čast" | [[Khusrau Shah iz Ghazne|Khusrau Shah]] | 1157–1160 | sin Bahram-Shaha | |- | 18 | Taj ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|تاج الدولہ}}<br/>"Krona države" | [[Khusrau Malik]] | 1160–1186 | sin Khusrau-Shaha | |} == Opombe== {{seznam opomb}} == Viri== {{sklici|}} == Literatura == * -{Bosworth, Clifford Edmund (1975). „5. The Early Ghaznavids”.}- u: -{Frye, Richard Nelson: ''The Period From the Arab Invasion to the Saljuqs''. The Cambridge History of Iran IV. Cambridge: Cambridge University Press.}- *{{cite journal |title=The Institution of Persian Literature and the Genealogy of Bahar's "Stylistics" |first=Wali |last=Ahmadi |journal=British Journal of Middle Eastern Studies |volume= 31| issue = 2 (Nov.) |publisher=Taylor & Francis, Ltd. |year=2004 }} *{{cite book |first1=Muzaffar |last1=Alam |first2=Françoise Delvoye |last2=Nalini |first3=Marc |last3=Gaborieau |title=The making of Indo-Persian Culture: Indian and French Studies |publisher=Manohar Publishers & Distributors |year=2000 }} *{{cite journal |title=Truths and Lies: Irony and Intrigue in the Tārīkh-i Bayhaqī: The Uses of Guile: Literary and Historical Moments |first=Soheila |last=Amirsoleimani |journal=Iranian Studies |volume= 32| issue = 2, Spring |publisher= Taylor & Francis, Ltd. |year=1999 |doi=10.1080/00210869908701955 }} *{{cite encyclopedia |title=Patrimonial state |first=Said Amir |last=Arjomand |editor-last1=Böwering |editor-first1=Gerhard |editor-last2=Crone |editor-first2=Patricia |editor-last3=Mirza |editor-first3=Mahan |year=2012 |encyclopedia=The Princeton Encyclopedia of Islamic Political Thought |publisher=Princeton University Press }} *{{cite book |title=India Before Europe |url=https://archive.org/details/indiabeforeeurop0000ashe |first1=Catherine B. |last1=Asher |first2=Cynthia |last2=Talbot |publisher=Cambridge University Press |year=2006}} *{{cite book |first=C.E. |last=Bosworth |title=The Ghaznavids:994–1040 |url=https://archive.org/details/ghaznavids0000unse |publisher=Edinburgh University Press |year=1963 }} *{{cite journal |title=The Development of Persian Culture under the Early Ghaznavids |first=C.E. |last=Bosworth |journal=Iran |volume= 6 |year=1968 |pages=33–44 |publisher=Taylor & Francis, Ltd. |doi=10.2307/4299599 |jstor=4299599 }} *{{cite book |chapter=The Early Ghaznavids |first=C.E. |last=Bosworth |title=The Cambridge History of Iran |volume=4 |editor-first=C. E. |editor-last=Bosworth |publisher=Cambridge University Press |year=1975 }} *{{cite book |first=C.E. |last=Bosworth |title=The Later Ghaznavids |publisher=Columbia University Press |year=1977 }} *{{cite journal |last=Bosworth |first=C.E. |date=1994 |journal=Studia Iranica |title=Rulers of Makrān and Quṣdār in the Early Islamic Period |volume=23 |issue=2 |publisher=Peeters Publishers |pages=199–209 |doi=10.2143/SI.23.2.2014304 }} *{{cite book |first=C.E. |last=Bosworth |title=The New Islamic Dynasties |url=https://archive.org/details/newislamicdynast0000bosw |publisher=Columbia University Press |year=1996 }} *{{cite encyclopedia |first=C.E. |last=Bosworth |title=Ghaznavids |encyclopedia=Encyclopaedia Iranica |url=http://www.iranicaonline.org/articles/ghaznavids |year=2006 }} *{{cite book |last1=Eaton |first1=Richard M. |title=India in the Persianate Age: 1000-1765 |year=2019 |publisher=Penguin UK |isbn=978-0-14-196655-7 |url=https://books.google.com/books?id=aIF6DwAAQBAJ&pg=PP29 }} *{{cite book|title=E.J. Brill's first encyclopaedia of Islam, 1913–1936|last1=Houtsma|first1=Martijn Theodoor|volume=2|year=1987|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-08265-6|page=151|url=https://books.google.com/books?id=GEl6N2tQeawC&pg=PA151 |access-date=24 September 2010 }} *{{cite book |first=Homa |last=Katouzian |title=Iranian history and politics:The Dialectic of State and Society |publisher=Routledge |year=2003 }} *{{cite book |title=The Prophet and the Age of the Caliphates: The Islamic Near East from the Sixth to the Eleventh Century |first=Hugh |last=Kennedy |publisher=Taylor & Francis |year=1986 }} *{{cite book |title=Islamic Central Asia: an anthology of historical sources |editor-first1=Scott Cameron |editor-last1=Levi |editor-first2=Ron |editor-last2=Sela |publisher=Indiana University Press |year=2010 }} *{{cite book |last=Lewis |first=Bernard |title=The World of Islam |publisher=Thames and Hudson |location=London |isbn=978-0-500-27624-2 |year=1992 |url=https://archive.org/details/worldofislam00bern/page/205 }} *{{cite journal |title=The Past in Service of the Present: Two Views of History in Medieval Persia |first=J. S. |last=Meisami |journal=Poetics Today:Cultural Processes in Muslim and Arab Societies: Medieval and Early Modern Periods |volume= 14| issue = 2,(Summer) |year=1993 |publisher=Duke University Press }} *{{cite book |last=Meisami |first=Julie Scott |title=Persian historiography to the end of the twelfth century |url=https://archive.org/details/persianhistoriog0000meis_m7u0 |publisher=Edinburgh University Press |year=1999 }} *{{cite journal |title=Hail to Heydarbaba: A Comparative View of Popular Turkish & Classical Persian Poetical Languages |first1=Hamid |last1=Notghi |first2=Gholam-Reza |last2=Sabri-Tabrizi |journal=British Journal of Middle Eastern Studies |volume= 21| issue = 2 |year=1994 |pages=240–251 |publisher=Taylor & Francis, Ltd. |doi=10.1080/13530199408705603 }} *{{cite journal |title=The Development of a Literary Canon in Medieval Persian Chronicles: The Triumph of Etiquette |first=E. A. |last=Poliakova |journal=Iranian Studies |volume= 17| issue = 2/3 (Spring – Summer) |year=1984 |pages=237–256 |publisher= Taylor & Francis, Ltd. |doi=10.1080/00210868408701630 }} *{{cite encyclopedia |title=Ghaznavids |first=E.K. |last=Rowson |encyclopedia=Encyclopedia of Arabic Literature |volume=1 |editor-first1=Julie Scott |editor-last1=Meisami |editor-first2=Paul |editor-last2=Starkey |publisher=Routledge |year=1998 }} *{{cite book |title=Warfare in Pre-British India - 1500BCE to 1740CE |first=Kaushik |last=Roy |publisher=Routledge |year=2015 }} *{{cite book |title=Military Manpower, Armies and Warfare in South Asia |first=Kaushik |last=Roy |publisher=Routledge |year=2016 }} *{{cite book |last1=Schwartzberg |first1=Joseph E. |title=A Historical atlas of South Asia |year=1978 |publisher=University of Chicago Press |location=Chicago |page=146, map XIV.2 (l)|isbn=0226742210 |url=https://dsal.uchicago.edu/reference/schwartzberg/pager.html?object=183}} *{{cite book |first=Jocelyn |last=Sharlet |title=Patronage and Poetry in the Islamic World: Social Mobility and Status in the Medieval Middle East and Central Asia |publisher=Tauris Academic Studies |year=2011 }} *{{cite book |first1=Brian |last1=Spooner |first2=William L. |last2=Hanaway |title=Literacy in the Persianate World: Writing and the Social Order |publisher=University of Pennsylvania Press |year=2012 }} *{{cite book |first=B. |last=Spuler |chapter=The Disintegration of the Caliphate in the East |title=Cambridge History of Islam |volume=IA: The Central islamic Lands from Pre-Islamic Times to the First World War |editor-first1=P.M. |editor-last1=Holt |editor-first2=Ann K.S. |editor-last2=Lambton |editor-first3=Bernard |editor-last3=Lewis |publisher=Cambridge University Press |year=1970 }} * {{citation |last1=Yagnik |first1=Achyut |last2=Sheth |first2=Suchitra |title=The Shaping of Modern Gujarat: Plurality, Hindutva, and Beyond |url=https://books.google.com/books?id=wmKIiAPgnF0C&pg=PA39 |year=2005 |publisher=Penguin Books India |isbn=978-0-14-400038-8 |page=39}} *{{cite encyclopedia |title=Ghaznawids |first=B. |last=Spuler |encyclopedia=The Encyclopedia of Islam |volume=II |editor-first1=B. |editor-last1=Lewis |editor-first2=C. |editor-last2=Pellat |editor-first3=J. |editor-last3=Schacht |publisher=Brill |year=1991 }} *{{cite journal |first=Rein |last=Taagepera |title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |journal=International Studies Quarterly |volume=41 (3):(September) |year= 1997 |issue=3 |pages=475–504 |doi=10.1111/0020-8833.00053 |publisher=Wiley |url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }} * {{cite book |last=Thapar |first=Romila |title=Somanatha: The Many Voices of a History |url=https://archive.org/details/somanathamanyvoi0000thap |publisher=Penguin Books India |year=2004 |isbn=1-84467-020-1 }} *{{cite journal |last1=Turchin |first1=Peter |last2=Adams |first2=Jonathan M. |last3=Hall |first3=Thomas D |title=East-West Orientation of Historical Empires |journal=Journal of World-Systems Research |volume=12 (2):(December) |publisher=University of Pittsburgh Press |year=2006 |issn=1076-156X }} *{{cite book |first=Andre |last=Wink |title=Al-Hind: The Making of the Indo-Islamic World |volume=2 |publisher=Brill |year=2002 }} *{{cite journal |title=The Theme of Wine-Drinking and the Concept of the Beloved in Early Persian Poetry |first=E. |last=Yarshater |journal=Studia Islamica |volume=No. 13 |publisher=Brill |year=1960 }} *{{cite encyclopedia |first=Ehsan |last=Yarshater |title=Welcome to Encyclopaedia Iranica |encyclopedia=Encyclopaedia Iranica |chapter-url=http://www.iranicaonline.org/articles/iran-ii2-islamic-period-page-2 |chapter=Iran |year=2008 }} *{{cite encyclopedia |editor-first=J. |editor-last=Meri |encyclopedia=Medieval Islamic Civilization: An Encyclopedia |title=Ghaznavids |first=Homayra |last=Ziad |publisher=Routledge |year=2006 }} * Bosworth, Clifford Edmund (1963) ''The Ghaznavids: Their Empire in Afghanistan and Eastern Iran 994–1040'' Edinburgh University Press, Edinburgh, {{OCLC|3601436}} * Bosworth, Clifford Edmund (1977) ''The Later Ghaznavids: Splendour and Decay, The Dynasty in Afghanistan and Northern India 1040–1186'' Columbia University Press, New York, {{ISBN|0-231-04428-3}} *{{citation|url=https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20ghaznavids.pdf|last = Bosworth|first = Clifford Edmund|contribution = THE GHAZNAVIDS|year = 1998|title = History of Civilisations of Central Asia|editor1-last = Asimov|editor1-first = M.S.|editor2-last = Bosworth|editor2-first = C.E.|publisher = UNESCO Publishing|isbn = 978-92-3-103467-1 }} * M. Ismail Marcinkowski (2003) ''Persian Historiography and Geography: Bertold Spuler on Major Works Produced in Iran, the Caucasus, Central Asia, India and Early Ottoman Turkey'' Pustaka Nasional, Singapore, {{ISBN|9971-77-488-7}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ghaznavid Empire}} * [http://www.infoplease.com/ce6/people/A0831222.html Mahmud of Ghazna] Columbia Encyclopedia (Sixth Edition) * [https://www.britannica.com/eb/article-9050135/Mahmud Mahmud] Encyclopædia Britannica (Online Edition) * [https://www.britannica.com/eb/article-9036676/Ghaznavid-Dynasty Ghaznavid Dynasty] Encyclopædia Britannica (Online Edition) * [https://www.britannica.com/eb/article-14003/Central-Asian-arts Ghaznavids and Ghurids] Encyclopædia Britannica (Online Edition) * [https://web.archive.org/web/20070311042545/http://orbat.com/site/cimh/kings_master/kings/mahmud_ghaznavi/Mahmud%20Ghaznavi.html Mahmud Ghaznavi's 17 invasions of India] * [https://web.archive.org/web/20070929125948/http://persian.packhum.org/persian/index.jsp?serv=pf&file=80201010&ct=0 ''The History of India, as Told by Its Own Historians. The Muhammadan Period''by Sir H. M. Elliot; Edited by John Dowson; London Trubner Company 1867–1877 Elliot, Sir H. M., Edited by Dowson, John. ''The History of India, as Told by Its Own Historians. The Muhammadan Period''] published by London Trubner Company 1867–1877. (Online Copy: – Online version posted by: The Packard Humanities Institute; Persian Texts in translation) * [http://www.smh.com.au/news/web/afghan-secrets-revealed-on-google-earth/2008/07/18/1216163136557.html Afghan secrets revealed on Google Earth] * {{cite EB1911 |wstitle=Persia |volume=21 |pages=187–252 |first=Karl Hermann |last=Ethé}} {{Predloga:Iranska zgodovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Indije]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] 2993nxkp8kx0dapxv3s9xjol0u72vh5 6744672 6744660 2026-08-30T15:08:11Z A09 188929 slo. 6744672 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Gaznavidska dinastija | common_name = Gaznavidi | native_name = {{lang|fa|غزنویان}}<br/>''Ġaznaviyān'' | era = Medieval | status = [[Imperij]] | status_text = | empire = | government_type = Dedna monarhija | year_start = 977 | year_end = 1186 | event_start = | date_start = | event_end = | date_end = | p1 = Samanidska dinastija | p2 = Safaridska dinastija | p3 = Mamunidi | p4 = Farigunidi | p5 = hindujski šahi | p6 = Emirat Multan | p7 = dinastija Čaulukja | p8 = Veje dinastije Raštrakuta | p9 = dinastija Pratihara | p10 = dinastija Habari | s2 = Guridi | s1 = Seldžuško cesarstvo | image_flag = <!--see [[Flag_of_Iran#Ghaznavid_dynasty]] for discussion--> | flag_type = | image_coat = | image_map = Map_of_the_Ghaznavid_Empire_(drab).png | image_map_caption = Ghaznavidsko cesarstvo v svojem največjem obsegu leta 1030 n. št. pod Mahmudom<ref>{{cite book |last1=Bosworth |first1=C.E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date=1 January 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |pages=430–431 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA430 |language=en}}</ref> | capital = [[Gazni]]<br/><small>(977–1163)</small><br/>[[Lahore]]<br/><small>(1163–1186)</small> | common_languages = [[Perzijščina]]{{efn|"''Indeed, since the formation of the Ghaznavids state in the tenth century until the fall of Qajars at the beginning of the twentieth century, most parts of the Iranian cultural regions were ruled by Turkic-speaking dynasties most of the time. At the same time, the official language was Persian, the court literature was in Persian, and most of the chancellors, ministers, and mandarins were Persian speakers of the highest learning and ability.''"{{sfn|Katouzian|2003|p=128}}}} (<small>([[lingua franca]], uradni in dvorni jezik);</small>)<br>[[Sanskrit]] <br>[[Arabščina]] (<small>kovanci in teologija</small>)<br> [[Turški jeziki]] (<small>vojska</small>){{sfn|Bosworth|1963|p=134}} | religion = [[Sunitizem]] (uradno)<br>[[Hinduizem]] (večina v Indiji) | currency = | leader1 = Sabuktigin <small>(first)</small> | leader2 = Khusrau Malik <small>(last)</small> | year_leader1 = 977–997 | year_leader2 = 1160–1186 | title_leader = [[Sultan]] | title_deputy = [[Vezir]] | deputy1 = Abu'l-Hasan Isfaraini <small>(prvi omenjen)</small> | year_deputy1 = 998–1013 | deputy2 = Abu'l-Ma'ali Nasrallah <small>(nazadnje omenjen)</small> | year_deputy2 = 12. stoletje | stat_year1 = 1029 est.{{sfn|Turchin|Adams|Hall|2006|p=223}}{{sfn|Taagepera|1997|p=496}}<ref name="OxfordArea">{{Cite book|last1=Bang|first1=Peter Fibiger|url=https://books.google.com/books?id=9mkLEAAAQBAJ&pg=PA92|title=The Oxford World History of Empire: Volume One: The Imperial Experience|last2=Bayly|first2=C. A.|last3=Scheidel|first3=Walter|year=2020|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-977311-4|pages=92–94|language=en}}</ref> | stat_area1 = 3.400.000 | demonym = | area_km2 = | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | HDI = | HDI_year = | today = | image_flag2 = }} '''Gaznavidsko cesarstvo''' ({{jezik-fa|غزنویان}}) je ime iranske države, ki se je med 10. in 12. stoletjem širila po [[Iransko višavje|Iranski planoti]], [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] in [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]]. Glavno mesto je bilo v [[Gazni|Gazniju]] v današnjem [[Afganistan|Afganistanu]]. Za ustanovitelja dinastije velja Alptigin, ki je skupaj s svojimi nasledniki razširil meje Gaznavidov na račun dinastij Bujidov in Samanidov. Dinastija Gaznavidov je trajala približno 200 let, nakar so njene zahodne dele najprej osvojili [[Seldžuki]], nato pa vzhodne dele [[Guridi]]. Dinastiji Gaznavidov in Seldžukov sta specifični po tem, da so večino prebivalstva njunih držav sestavljali [[Iranski narodi|iranski narodi]], tj. so bili nosilci iranske kulture, vladajoči razred pa je bil večinoma [[Turška ljudstva|turškega]] izvora. Vendar sta bili obe dinastiji jezikovno asimilirani, zato se je perzijski jezik uporabljal tako med prebivalstvom kot tudi na kraljevem dvoru. == Dominacija == === Sabuktigin === [[File:Ghaznavid ruins of Lashkari Bazar (northern view, composite).jpg|thumb|400px|Gaznavidska trdnjava "Laškari Bazar" v Laškargahu, starodavni Bost, južni [[Afganistan]]. Ustanovil ga je Mahmud iz Gaznija 998-1030.]] Sabuktigin je v mladosti živel kot [[mameluk]], turški suženj-vojak,{{sfn|Levi|Sela|2010|p=83}}{{efn|Gaznavidi so bili dinastija turških sužnjev-vojakov ...''{{sfn|Levi|Sela|2010|p=83}}}}{{sfn|Bosworth|1963|p=4}} in se kasneje poročil s hčerko svojega gospodarja Alptigina,{{sfn|Asher|Talbot|2006|p=19}}, ki je po neuspelem poskusu državnega udara pobegnil v [[Gazni]] (današnja Provinca Gazni v Afganistanu).{{sfn|Bosworth|1963|p=37}} Po Alptiginovi smrti je vladal njegov sin Abu Ishak Ibrahim Gazni tri leta. {{sfn|Bosworth|1963|p=38}} Njegovi smrti je sledila vladavina nekdanjega Alptiginovega gulama, Bilgetigina. Bilgetiginova vladavina je bila tako kruta, da je prebivalstvo poklicalo nazaj Abu Bakra Lavika.{{sfn|Bosworth|1963|p=38}} Prav zaradi Sabuktiginove vojaške spretnosti je bil Lavik odstavljen, Bilgetigin izgnan, Sabuktigin pa je dobil guvernerstvo.{{sfn|Bosworth|1963|p=39}} Ko je bil Sabuktigin imenovan za guvernerja Gaznija, so na vztrajanje samanidskega emirja prosili, naj posreduje v [[Veliki Horasan|Horasanu]], po zmagoviti kampanji pa so mu dodelili guvernerstvo nad Balkom, Tuharistanom, Bamijanom, Ghurjem in Garčistanom. {{sfn|Bosworth|1963|p=44}} Sabuktigin je na mesto guvernerja prišel v nemirih. {{sfn|Bosworth|1963|p=42}} V Zabulistanu se je tipičen vojaški fevdalni sistem (''mustagal'') spremenil v trajno lastništvo (''tamlik''), kar je turške vojake pripeljajlo do tega, da so opustili vojskovanje. {{sfn|Bosworth|1963|p=42}} Sabuktigin je reformiral sistem tako, da so bili vsi fevdi tipa mustagal. {{sfn|Bosworth|1963|p=42}} Leta 976 je pri Bustu končal spor med dvema turškima gulamoma in podprl prvotnega vladarja.{{sfn|Bosworth|1994|p=203}} Kasneje istega leta je Sabuktigin začel pohod proti Kusdarju, vladarja (verjetno Mutaza Ahmada) pa je našel nepripravljenega in od njega zahteval letni davek.{{sfn|Bosworth|1994|p=203}} Po Sabuktiginovi smrti je njegov sin z Alptiginovo hčerko Ismail iz Gaznija dobil Gazni.{{efn|Kaushik Roy navaja, da so turški plemiči v Balku izvolili Ismaila za emirja.{{sfn|Roy|2015|p=88}}}}{{sfn|Bosworth|1963|p=45}} Drugi sin Abul-Muzaffar Nasr je dobil guvernerstvo Busta, najstarejši sin Mahmud pa poveljstvo nad vojsko v Horasanu.{{sfn|Bosworth|1963|p=44}} Sabuktiginov namen je bil zagotoviti guvernerstvo za svojo družino kljub upadajočemu vplivu Samanidskega cesarstva in svoje dinastije ni imel za neodvisno.{{sfn|Bosworth|1963|p=44}} Ismail je po prejemu dediščine hitro odpotoval v Bust in se poklonil emirju Abul-Haritu Mansurju.{{sfn|Bosworth|1963|p=45}} Mahmud, ki je bil izključen iz kakršnega koli pomembnega nasledstva je predlagal delitev oblasti, kar je Ismail zavrnil.{{sfn|Bosworth|1975|p=169}} Mahmud je odkorakal na Gazni, Ismail pa je bil kasneje leta 998 poražen in ujet v bitki pri Gazniju (998).{{sfn|Roy|2015|p=88}} === Mahmud, sin Sabuktigina === [[File:Mahmud in robe from the caliph.jpg|thumb|left|upright=1.5|Mahmud iz Gaznija na svojem dvoru (na sredini) prejema haljo od kalifa Al-Kadirja; slika Rashid-al-Din Hamadani.]] Leta 998 je Mahmud Gaznavidski, sin Sebuktigina, podedoval guvernerstvo <ref name="британика">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. Л-М |date=2005 |publisher=Политика : Народна књига |location=Београд |isbn=86-331-2116-6 |pages=138}}</ref>, Gazni in dinastija Gaznavidov pa sta se trajno povezala z njim. V pismu kalifu je poudaril svojo zvestobo in dejal, da so bili Samanidi odstavljeni le zaradi svoje izdaje. {{sfn|Kennedy|1986|p=301}} Mahmudu je bilo dodeljen guvernerstvo Horasana ter nazivi Jamin al-Dawla in Amin al-Mila. {{sfn|Kennedy|1986|p=301}} Kot predstavnik kalifata se je zavzemal za sunitski islam z kampanjami proti ismailitom in šiitom Bujidom.{{sfn|Kennedy|1986|p=301}} Osvojil je samanidska in šahijska ozemlja, vključno z ismailijskim kraljestvom Multan, [[Sind|Sindom]] in nekaterimi ozemlji dinastije Bujidov. Po vseh poročilih je bila vladavina Mahmuda zlata doba in vrhunec Gaznavidskega cesarstva. Mahmud je vodil sedemnajst odprav skozi severno Indijo, da bi vzpostavil svoj nadzor in vazalne države, njegovi napadi pa so povzročili tudi obsežno plenjenje. Svojo oblast je vzpostavil od meja Raya, Iran|Raja do [[Samarkand|Samarkanda]], od [[Kaspijsko morje|Kaspijskega morja]] do Jamune. Med Mahmudovo vladavino (997–1030) so Gaznavidi naselili 4.000 turkmenskih družin blizu Farane v Horasanu. Do leta 1027 je zaradi turkmenskih napadov na sosednja naselja guverner Tusa Abu l'Alarit Arslan Jadib vodil vojaške napade nanje. Turkmeni so bili poraženi in razpršeni v sosednje države.{{sfn|Bosworth|1963|p=224}} Vendar pa je šele leta 1033 gaznavidski guverner Tash Farrash usmrtil petdeset turkmenskih poglavarjev zaradi napada na Horasan.{{sfn|Bosworth|1963|p=225}} ==== Indijska osvajanja ==== [[File:Mahmud of Ghazni receiving Indian elephants as tribute (Majmu al-Tawarikh, Hafiz i-Abru, Herat, 1425).jpg|thumb|rigth|250px|Mahmud od Gaznija sprejemaindijske slonove kao davek (''Majmu al-Tavarih'', Hafiz i-Abru, Herat, 1425).]] Mahmud iz Gaznija je vodil vdore globoko v [[Indija|Indijo]] vse do Mathure, Kanauja in Somnatha. Med letoma 1004 in 1005 je napadel je kneževino Bhera in leta 1006 sosednji emirat emirat Multan.<ref name="DAA">{{cite book |last1=Ahmad |first1=Dr Aijaz |title=New Dimensions of Indian Historiography : Historical Facts and Hindutva Interpretation |date=6 March 2022 |publisher=K.K. Publications |page=145 |url=https://books.google.com/books?id=AttiEAAAQBAJ&pg=PA145 |language=en}}</ref> Leta 1008–1009 je v[bitki pri Chachu premagal hindujske Šahije in na osvojenih območjih postavil guvernerje.<ref name="DAA"/> Gaznavidi so se v Indiji imenovali "Turuski" ali "Turki". "Hamiras" (iz arabščine "amir" - "poveljnik").{{sfn|Eaton|2019|p=29}} Leta 1018 je izropal mesto Mathuro, ki je bilo "neusmiljeno izropano, opustošeno, oskrunjeno in uničeno".<ref>{{cite book |last1=Grousset |first1=René |title=The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |date=1970 |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-1304-1 |page=146 |url=https://books.google.com/books?id=CHzGvqRbV_IC&pg=PA146 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Sethi |first1=R. R. |last2=Saran |first2=Parmatma |last3=Bhandari |first3=D. R. |title=The March of Indian History |date=1951 |publisher=Ranjit Printers & Publishers |page=269 |url=https://books.google.com/books?id=LbNGAAAAMAAJ |language=en}}</ref> Po mnenju Firishte, ki je v 16. in 17. stoletju napisal »Zgodovino Hindustana«, je bilo mesto Mathura najbogatejše v Indiji. Ko ga je napadel Mahmud iz Gaznija, so bili »vsi idoli« v dvajsetih dneh sežgani in uničeni, zlato in srebro sta bila staljena za plen, mesto pa je bilo požgano.<ref>{{cite book |last1=Firishtah |first1=Muḥammad Qāsim Hindū Shāh Astarābādī |title=The history of Hindustan. Vol. 1 |date=2003 |publisher=Motilal Banarsidass Publisher |isbn=978-81-208-1994-8 |page=60 |url=https://books.google.com/books?id=bTyRYXtxMSEC&pg=PA60 |language=en}}</ref> Leta 1018 je Mahmud zavzel tudi Kanauj, glavno mesto Gurjara-Pratiharov, nato pa se je spopadel s Čandelami, od katerih je prejel davke.<ref>{{cite book |last1=Mitra |first1=Sisir Kumar |title=The Early Rulers of Khajur |date=1977 |publisher=Motilal Banarsidass Publ. |isbn=978-81-208-1997-9 |pages=81–82 |url=https://books.google.com/books?id=irHN2UA_Z7gC&pg=PA81 |language=en|edition=Second Revised }}</ref> Leta 1026 je napadel in oropal [[Hindujski tempelj|tempelj Somnath]], pri čemer je odnesel plen v vrednosti 20 milijonov dinarjev.{{sfn|Yagnik|Sheth|2005|pp=39–40}}{{sfn|Thapar|2004|pp=36–37}} ====Konec dinastije==== Po padcu Gaznija leta 1163 so se Gaznavidi naselili v Lahoreju, svoji regionalni prestolnici za indijska ozemlja od osvojitve Mahmuda iz Gaznija, ki je postala nova prestolnica poznih Gaznavidov.<ref name="CEB299"/> Moč Gaznavidov v severozahodni Indiji se je nadaljevala do [[Guridi|guridske]] osvojitve Lahoreja leta 1186, ko je Mohamed iz Ghorja (obleganje Lahoreja (1186)) odstavil zadnjega gaznavidskega vladarja Kusrava Malika.{{sfn|Bosworth|2006}} Tako Kusrava Malika kot njegovega sina so leta 1191 zaprli in usmrčili v Firozkohu, s čimer so ugasnili rodbino Gaznavidov.{{sfn|Bosworth|1977|p=131}} ====Seznam vladarjev==== ==List of rulers== {| class="wikitable" style="width:100%; text-align:center;" |- ! width="5%" | # ! width="20%" | Laqab ! width="20%" | Osebno ime ! width="15%" | Pravica do vladanja ! width="15%" | Succession right ! width="25%" | Opombe |- | 1 | Nasir-ud-din {{Nastaliq|{{Nastaliq|نصر الدين}}}}<br/>''Branilec vere'' | [[Sabuktigin]] | 977–997 | | |- | 2 | Brez naslova | [[Ismail iz Gaznija|Ismail]] | 997–998 | sin Sabuktigina | |- | 3 | Yamin ad-Dawlah Abu Qasim<br/>{{Nastaliq|یمین الدولہ ابو لقاسم}}<br/>"Desna roka države" | [[Mahmud iz Gaznija|Mahmud]] | 998–1030 | prvi sin Sabuktigina | |- | 4 | Jalal ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|جلال الدولہ}}<br/>"Dostojanstvo države" | [[Mohammad Ghaznavi|Muhammad]] | 1030<br/>''1. vladavina'' | drugi sin Mahmuda | |- | 5 | Shihab ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|شھاب الدولہ}}<br/>"Zvezda države" | [[Ma'sud I. iz Gaznija|Masud I.]] | 1030–1041 | prvi sin Mahmuda | Po bitki pri Dandanaqanu je bil strmoglavljen, zaprt in usmrčen |- | — | Jalal ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|جلال الدولہ}}<br/>"Dostojanstvo države" | [[Mohammad Ghaznavi|Muhammad]] | 1041<br/>"2. vladavina" | drugi sin Mahmuda | Povzdignjen na prestol po odstranitvi Masuda I. |- | 6 | Shihab ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|شھاب الدولہ}}<br/>"Zvezda države" | [[Maw'dud Ghaznavi|Mawdud]] | 1041–1048 | sin Masuda I | Premagal Mohameda v bitki pri Nangraharju in pridobil prestol.{{sfn|Bosworth|1977|p=22-24}} |- | 7 | ?<br/>{{Nastaliq|?}} | [[Mas'ud II iz Gaznija|Masud II]] | 1048 | sin Mawduda | |- | 8 | Baha ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|بھاء الدولہ }}<br/>"Sijaj države" | [[Ali iz Ghazne|Ali]] | 1048–1049 | sin Masuda I | |- | 9 | Izz ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|عز الدولہ}}<br/>''Slava države'' | [[Abd al-Rašid iz Ghazne|Abd al-Rašid]] | 1049–1052 | peti Mahmudov sin | |- | 10 | Qiwam ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|قوام الدولہ}}<br/>''Podpora države'' | [[Toghrul iz Ghazne|Toghrul]] | 1052–1053 | Turški mameluški general | Uzurpiral gaznavidski prestol po masakru Abd al-Rašida in enajstih drugih gaznavidskih princev.{{sfn|Bosworth|1977|p=45}} |- | 11 | Jamal ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|جمال الدولہ}}<br/>''Lepota države'' | [[Farrukh-Zad iz Ghazne|Farrukh-Zad]] | 1053–1059 | sin Masuda I | |- | 12 | Zahir ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|ظھیر الدولہ}}<br/>''Pomoč države'' | [[Ibrahim iz Ghazne|Ibrahim]] | 1059–1099 | sin Masuda I | |- | 13 | Ala ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|علاء الدولہ}}<br/>"Blagoslov države" | [[Mas'ud III iz Gaznija|Mas'ud III]] | 1099–1115 | sin Ibrahima | |- | 14 | Kamal ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|کمال الدولہ}}<br/>''Popolnost države'' | [[Šir-Zad iz Ghazne|Šir-Zad]] | 1115–1116 | sin Masuda III | Umoril ga je njegov mlajši brat Arslan ibn Mas'ud.{{sfn|Bosworth|1977|p=90}} |- | 15 | Sultan ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|سلطان الدولہ}}<br/>"Sultan države" | [[Arslan ibn Mas'ud|Arslan-Shah]] | 1116–1117 | sin Masuda III | Prevzel je prestol od svojega starejšega brata Shirzada, vendar se je soočil z uporom svojega drugega brata Bahram Shaha, ki ga je podpiral sultan Velikega seldžuškega cesarstva Ahmad Sanjar.{{sfn|Bosworth|1977|p=93-95}} |- | 16 | Yamin ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|یمین الدولہ }}<br/>"Desna roka države" | [[Bahram-Shah iz Ghazne|Bahram Shah]] | 1117–1157 | sin Masuda III | Pod Bahram-Shahom je Gaznavidsko cesarstvo postalo podložnik [[Seldžuki|Seldžuškega cesarstva]]. Bahramu je pomagal Ahmad Sanjar, sultan Velikega seldžuškega imperija, pri zagotavljanju njegovega prestola.{{sfn|Bosworth|1996|p=297}} |- | 17 | Muizz ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|معزالدولہ }}<br/>"Državna čast" | [[Khusrau Shah iz Ghazne|Khusrau Shah]] | 1157–1160 | sin Bahram-Shaha | |- | 18 | Taj ad-Dawlah<br/>{{Nastaliq|تاج الدولہ}}<br/>"Krona države" | [[Khusrau Malik]] | 1160–1186 | sin Khusrau-Shaha | |} == Opombe== {{seznam opomb}} == Viri== {{sklici|}} == Literatura == * -{Bosworth, Clifford Edmund (1975). „5. The Early Ghaznavids”.}- u: -{Frye, Richard Nelson: ''The Period From the Arab Invasion to the Saljuqs''. The Cambridge History of Iran IV. Cambridge: Cambridge University Press.}- *{{cite journal |title=The Institution of Persian Literature and the Genealogy of Bahar's "Stylistics" |first=Wali |last=Ahmadi |journal=British Journal of Middle Eastern Studies |volume= 31| issue = 2 (Nov.) |publisher=Taylor & Francis, Ltd. |year=2004 }} *{{cite book |first1=Muzaffar |last1=Alam |first2=Françoise Delvoye |last2=Nalini |first3=Marc |last3=Gaborieau |title=The making of Indo-Persian Culture: Indian and French Studies |publisher=Manohar Publishers & Distributors |year=2000 }} *{{cite journal |title=Truths and Lies: Irony and Intrigue in the Tārīkh-i Bayhaqī: The Uses of Guile: Literary and Historical Moments |first=Soheila |last=Amirsoleimani |journal=Iranian Studies |volume= 32| issue = 2, Spring |publisher= Taylor & Francis, Ltd. |year=1999 |doi=10.1080/00210869908701955 }} *{{cite encyclopedia |title=Patrimonial state |first=Said Amir |last=Arjomand |editor-last1=Böwering |editor-first1=Gerhard |editor-last2=Crone |editor-first2=Patricia |editor-last3=Mirza |editor-first3=Mahan |year=2012 |encyclopedia=The Princeton Encyclopedia of Islamic Political Thought |publisher=Princeton University Press }} *{{cite book |title=India Before Europe |url=https://archive.org/details/indiabeforeeurop0000ashe |first1=Catherine B. |last1=Asher |first2=Cynthia |last2=Talbot |publisher=Cambridge University Press |year=2006}} *{{cite book |first=C.E. |last=Bosworth |title=The Ghaznavids:994–1040 |url=https://archive.org/details/ghaznavids0000unse |publisher=Edinburgh University Press |year=1963 }} *{{cite journal |title=The Development of Persian Culture under the Early Ghaznavids |first=C.E. |last=Bosworth |journal=Iran |volume= 6 |year=1968 |pages=33–44 |publisher=Taylor & Francis, Ltd. |doi=10.2307/4299599 |jstor=4299599 }} *{{cite book |chapter=The Early Ghaznavids |first=C.E. |last=Bosworth |title=The Cambridge History of Iran |volume=4 |editor-first=C. E. |editor-last=Bosworth |publisher=Cambridge University Press |year=1975 }} *{{cite book |first=C.E. |last=Bosworth |title=The Later Ghaznavids |publisher=Columbia University Press |year=1977 }} *{{cite journal |last=Bosworth |first=C.E. |date=1994 |journal=Studia Iranica |title=Rulers of Makrān and Quṣdār in the Early Islamic Period |volume=23 |issue=2 |publisher=Peeters Publishers |pages=199–209 |doi=10.2143/SI.23.2.2014304 }} *{{cite book |first=C.E. |last=Bosworth |title=The New Islamic Dynasties |url=https://archive.org/details/newislamicdynast0000bosw |publisher=Columbia University Press |year=1996 }} *{{cite encyclopedia |first=C.E. |last=Bosworth |title=Ghaznavids |encyclopedia=Encyclopaedia Iranica |url=http://www.iranicaonline.org/articles/ghaznavids |year=2006 }} *{{cite book |last1=Eaton |first1=Richard M. |title=India in the Persianate Age: 1000-1765 |year=2019 |publisher=Penguin UK |isbn=978-0-14-196655-7 |url=https://books.google.com/books?id=aIF6DwAAQBAJ&pg=PP29 }} *{{cite book|title=E.J. Brill's first encyclopaedia of Islam, 1913–1936|last1=Houtsma|first1=Martijn Theodoor|volume=2|year=1987|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-08265-6|page=151|url=https://books.google.com/books?id=GEl6N2tQeawC&pg=PA151 |access-date=24 September 2010 }} *{{cite book |first=Homa |last=Katouzian |title=Iranian history and politics:The Dialectic of State and Society |publisher=Routledge |year=2003 }} *{{cite book |title=The Prophet and the Age of the Caliphates: The Islamic Near East from the Sixth to the Eleventh Century |first=Hugh |last=Kennedy |publisher=Taylor & Francis |year=1986 }} *{{cite book |title=Islamic Central Asia: an anthology of historical sources |editor-first1=Scott Cameron |editor-last1=Levi |editor-first2=Ron |editor-last2=Sela |publisher=Indiana University Press |year=2010 }} *{{cite book |last=Lewis |first=Bernard |title=The World of Islam |publisher=Thames and Hudson |location=London |isbn=978-0-500-27624-2 |year=1992 |url=https://archive.org/details/worldofislam00bern/page/205 }} *{{cite journal |title=The Past in Service of the Present: Two Views of History in Medieval Persia |first=J. S. |last=Meisami |journal=Poetics Today:Cultural Processes in Muslim and Arab Societies: Medieval and Early Modern Periods |volume= 14| issue = 2,(Summer) |year=1993 |publisher=Duke University Press }} *{{cite book |last=Meisami |first=Julie Scott |title=Persian historiography to the end of the twelfth century |url=https://archive.org/details/persianhistoriog0000meis_m7u0 |publisher=Edinburgh University Press |year=1999 }} *{{cite journal |title=Hail to Heydarbaba: A Comparative View of Popular Turkish & Classical Persian Poetical Languages |first1=Hamid |last1=Notghi |first2=Gholam-Reza |last2=Sabri-Tabrizi |journal=British Journal of Middle Eastern Studies |volume= 21| issue = 2 |year=1994 |pages=240–251 |publisher=Taylor & Francis, Ltd. |doi=10.1080/13530199408705603 }} *{{cite journal |title=The Development of a Literary Canon in Medieval Persian Chronicles: The Triumph of Etiquette |first=E. A. |last=Poliakova |journal=Iranian Studies |volume= 17| issue = 2/3 (Spring – Summer) |year=1984 |pages=237–256 |publisher= Taylor & Francis, Ltd. |doi=10.1080/00210868408701630 }} *{{cite encyclopedia |title=Ghaznavids |first=E.K. |last=Rowson |encyclopedia=Encyclopedia of Arabic Literature |volume=1 |editor-first1=Julie Scott |editor-last1=Meisami |editor-first2=Paul |editor-last2=Starkey |publisher=Routledge |year=1998 }} *{{cite book |title=Warfare in Pre-British India - 1500BCE to 1740CE |first=Kaushik |last=Roy |publisher=Routledge |year=2015 }} *{{cite book |title=Military Manpower, Armies and Warfare in South Asia |first=Kaushik |last=Roy |publisher=Routledge |year=2016 }} *{{cite book |last1=Schwartzberg |first1=Joseph E. |title=A Historical atlas of South Asia |year=1978 |publisher=University of Chicago Press |location=Chicago |page=146, map XIV.2 (l)|isbn=0226742210 |url=https://dsal.uchicago.edu/reference/schwartzberg/pager.html?object=183}} *{{cite book |first=Jocelyn |last=Sharlet |title=Patronage and Poetry in the Islamic World: Social Mobility and Status in the Medieval Middle East and Central Asia |publisher=Tauris Academic Studies |year=2011 }} *{{cite book |first1=Brian |last1=Spooner |first2=William L. |last2=Hanaway |title=Literacy in the Persianate World: Writing and the Social Order |publisher=University of Pennsylvania Press |year=2012 }} *{{cite book |first=B. |last=Spuler |chapter=The Disintegration of the Caliphate in the East |title=Cambridge History of Islam |volume=IA: The Central islamic Lands from Pre-Islamic Times to the First World War |editor-first1=P.M. |editor-last1=Holt |editor-first2=Ann K.S. |editor-last2=Lambton |editor-first3=Bernard |editor-last3=Lewis |publisher=Cambridge University Press |year=1970 }} * {{citation |last1=Yagnik |first1=Achyut |last2=Sheth |first2=Suchitra |title=The Shaping of Modern Gujarat: Plurality, Hindutva, and Beyond |url=https://books.google.com/books?id=wmKIiAPgnF0C&pg=PA39 |year=2005 |publisher=Penguin Books India |isbn=978-0-14-400038-8 |page=39}} *{{cite encyclopedia |title=Ghaznawids |first=B. |last=Spuler |encyclopedia=The Encyclopedia of Islam |volume=II |editor-first1=B. |editor-last1=Lewis |editor-first2=C. |editor-last2=Pellat |editor-first3=J. |editor-last3=Schacht |publisher=Brill |year=1991 }} *{{cite journal |first=Rein |last=Taagepera |title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |journal=International Studies Quarterly |volume=41 (3):(September) |year= 1997 |issue=3 |pages=475–504 |doi=10.1111/0020-8833.00053 |publisher=Wiley |url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }} * {{cite book |last=Thapar |first=Romila |title=Somanatha: The Many Voices of a History |url=https://archive.org/details/somanathamanyvoi0000thap |publisher=Penguin Books India |year=2004 |isbn=1-84467-020-1 }} *{{cite journal |last1=Turchin |first1=Peter |last2=Adams |first2=Jonathan M. |last3=Hall |first3=Thomas D |title=East-West Orientation of Historical Empires |journal=Journal of World-Systems Research |volume=12 (2):(December) |publisher=University of Pittsburgh Press |year=2006 |issn=1076-156X }} *{{cite book |first=Andre |last=Wink |title=Al-Hind: The Making of the Indo-Islamic World |volume=2 |publisher=Brill |year=2002 }} *{{cite journal |title=The Theme of Wine-Drinking and the Concept of the Beloved in Early Persian Poetry |first=E. |last=Yarshater |journal=Studia Islamica |volume=No. 13 |publisher=Brill |year=1960 }} *{{cite encyclopedia |first=Ehsan |last=Yarshater |title=Welcome to Encyclopaedia Iranica |encyclopedia=Encyclopaedia Iranica |chapter-url=http://www.iranicaonline.org/articles/iran-ii2-islamic-period-page-2 |chapter=Iran |year=2008 }} *{{cite encyclopedia |editor-first=J. |editor-last=Meri |encyclopedia=Medieval Islamic Civilization: An Encyclopedia |title=Ghaznavids |first=Homayra |last=Ziad |publisher=Routledge |year=2006 }} * Bosworth, Clifford Edmund (1963) ''The Ghaznavids: Their Empire in Afghanistan and Eastern Iran 994–1040'' Edinburgh University Press, Edinburgh, {{OCLC|3601436}} * Bosworth, Clifford Edmund (1977) ''The Later Ghaznavids: Splendour and Decay, The Dynasty in Afghanistan and Northern India 1040–1186'' Columbia University Press, New York, {{ISBN|0-231-04428-3}} *{{citation|url=https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20ghaznavids.pdf|last = Bosworth|first = Clifford Edmund|contribution = THE GHAZNAVIDS|year = 1998|title = History of Civilisations of Central Asia|editor1-last = Asimov|editor1-first = M.S.|editor2-last = Bosworth|editor2-first = C.E.|publisher = UNESCO Publishing|isbn = 978-92-3-103467-1 }} * M. Ismail Marcinkowski (2003) ''Persian Historiography and Geography: Bertold Spuler on Major Works Produced in Iran, the Caucasus, Central Asia, India and Early Ottoman Turkey'' Pustaka Nasional, Singapore, {{ISBN|9971-77-488-7}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ghaznavid Empire}} * [http://www.infoplease.com/ce6/people/A0831222.html Mahmud of Ghazna] Columbia Encyclopedia (Sixth Edition) * [https://www.britannica.com/eb/article-9050135/Mahmud Mahmud] Encyclopædia Britannica (Online Edition) * [https://www.britannica.com/eb/article-9036676/Ghaznavid-Dynasty Ghaznavid Dynasty] Encyclopædia Britannica (Online Edition) * [https://www.britannica.com/eb/article-14003/Central-Asian-arts Ghaznavids and Ghurids] Encyclopædia Britannica (Online Edition) * [https://web.archive.org/web/20070311042545/http://orbat.com/site/cimh/kings_master/kings/mahmud_ghaznavi/Mahmud%20Ghaznavi.html Mahmud Ghaznavi's 17 invasions of India] * [https://web.archive.org/web/20070929125948/http://persian.packhum.org/persian/index.jsp?serv=pf&file=80201010&ct=0 ''The History of India, as Told by Its Own Historians. The Muhammadan Period''by Sir H. M. Elliot; Edited by John Dowson; London Trubner Company 1867–1877 Elliot, Sir H. M., Edited by Dowson, John. ''The History of India, as Told by Its Own Historians. The Muhammadan Period''] published by London Trubner Company 1867–1877. (Online Copy: – Online version posted by: The Packard Humanities Institute; Persian Texts in translation) * [http://www.smh.com.au/news/web/afghan-secrets-revealed-on-google-earth/2008/07/18/1216163136557.html Afghan secrets revealed on Google Earth] * {{cite EB1911 |wstitle=Persia |volume=21 |pages=187–252 |first=Karl Hermann |last=Ethé}} {{Predloga:Iranska zgodovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Indije]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] 1b5xcygqdopgspv6owbx9u946tiak8y 0 582544 6744747 6725034 2026-08-30T16:41:57Z Sporti 5955 /* Prvenstva */ dp 6744747 wikitext text/x-wiki [[Slika:2022-08-12 European Championships 2022 – Sport Climbing Men's Lead by Sandro Halank–125.jpg|thumb|right|300px|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|Evropsko prenstvo 2022]] v [[München|Münchnu]]]] '''Evropsko prvenstvo v športnem plezanju''' je [[športno tekmovanje]] za [[evropsko prvenstvo]] v [[športno plezanje|športnem plezanju]], ki ga na dve leti organizira [[Mednarodna zveza za športno plezanje]]. Poteka za moške in ženske v težavnosti, [[Balvansko plezanje|balvanih]] in hitrosti, od leta 2015 pa še v kombinaciji. Prvič je potekalo leta [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] v [[Frankfurt]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|title=Climbing Competitions' History|publisher=ifsc-climbing.org|access-date=18 May 2013|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924033224/http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|url-status=dead}}</ref> == Prvenstva == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" | Št. !! rowspan="2" | Leto !! rowspan="2" | Prizorišče !! rowspan="2" | Datum !! colspan="4" | Discipline !! rowspan="2" | Vir |- !{{Abbr|T|Težavnost}} !{{Abbr|H|Hitrost}} !{{Abbr|B|Balvani}} !{{Abbr|K|Kombinacija}} |- |1 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Frankfurt]] | align="left" | 18. september|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-frankfurt-1992|title=UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/120/|title=Results of UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |2 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1996|1996]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 28. januar|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-paris-1996|title=European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/155/|title=Results of European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |3 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1998|1998]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Nürnberg]] | align="left" | 3. april|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-nurnberg-ger-1998|title=UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/184/|title=Results of UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |4 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2000|2000]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 7. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-munchen-ger-2000|title=UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/230/|title=Results of UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |5 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2002|2002]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 11.–14. julij|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-chamonix-fra-2002/|title=UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/292/|title=Results of UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |6 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2004|2004]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Lecco]] | align="left" | 21.–27. junijj|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-lecco-ita-2004/|title=UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/365/|title=Results of UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" |7 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2006|2006]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterinburg]] | align="left" | 29. junij–3. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-ekatarinburg-rus-2006|title=UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/445/|title=Results of UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2007|2007]] | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Birmingham]] | align="left" | 16.–18. marec|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-boulder-championship-birmingham-gbr-2007/|title=IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/489/|title=Results of IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |8 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2008|2008]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 15.–18. oktober|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championship-paris-fra-2008/|title=IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/531/|title=Results of IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |9 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2010|2010]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Imst]]/[[Innsbruck]] | align="left" | 14.–18. september|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-imst-innsbruck-aut-2010/|title=European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/629/|title=Results of European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 10 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2013|2013]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 12.–13. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2013|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/816/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|NED}} [[Eindhoven]] | align="left" | 31. avgust–1. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-eindhoven-ned-2013/|title=European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/817/|title=Results of European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 11 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|2015]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] | align="left" | 14.–16. maj|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-innsbruck-aut-2015|title=European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/916/|title=Results of European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 10.–12. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2015|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/917/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 12 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|2017]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Campitello di Fassa]] | align="left" | 30. junij–1. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-campitello-di-fassa-ita-2017|title=European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1008/|title=Results of European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 18.–19. avgust|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-munich-ger-2017|title=European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1009/|title=Results of European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 13 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2019|2019]] | align="left" | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]] | align="left" | 5.–7. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-zakopane-pol-2019|title=European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1135/|title=Results of European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]] | align="left" | 4.–6. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-edinburgh-gbr-2019|title=European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1136/|title=Results of European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 14 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2020|2020]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Moskva]] | align="left" | 21.–28. november|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-c-moscow-rus-2020/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1166/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 15 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|2022]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 11.–21. avgust|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-munich-ger-2022/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1247/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 16 | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2024|2024]] | align="left" |{{flagicon|CHE}} [[Villars-sur-Ollon]] | align="left" |27. avgust–1. september|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championships-villars-2024|title=IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1381/|title=Results of IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 17 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2026|2026]] | align="left" |{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]] | align="left" |17. julij–19. julij|| - || - || • || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=Results of World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |- | align="left" |{{flagicon|FRA}} [[Laval, Mayenne|Laval]] | align="left" |28. avgust–30. avgust|| • || • || - || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=IFSC European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=Results of World Climbing European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |} == Dobitniki medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|FRA}} [[François Legrand (plezalec)|François Legrand]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Arnaud Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Lombard]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|GBR}} [[Ian Vickers]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|GER}} [[Christian Bindhammer]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Ovčinikov]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|FRA}} [[François Auclair]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|ESP}} [[Patxi Usobiaga Lakunza]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|FRA}} [[Manuel Romain]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|NED}} [[Jorg Verhoeven]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Halenke]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|BEL}} [[Nicolas Collin]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Fakirjanov]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|SLO}} [[Luka Potočar]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|ESP}} [[Guillermo Peinado Franganillo]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|ITA}} [[Christian Core]] | {{flagicon|ITA}} [[Mauro Calibani]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|FRA}} [[Daniel Dulac]] | {{flagicon|GBR}} [[Andy Earl (plezalec)|Andrew Earl]] | {{flagicon|ITA}} [[Gabriele Moroni]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|FIN}} [[Nalle Hukkataival]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|FRA}} [[Jérôme Meyer]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefan Scarperi]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|GER}} [[Alexander Megos]] | {{flagicon|SVN}} [[Anže Peharc]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|FRA}} [[Mickaël Mawem]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Skorodumov]] | {{flagicon|RUS}} [[Vadim Timonov]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SLO}} [[Jernej Kruder]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužecki]] | {{flagicon|RUS}} [[Nikolaj Jarilovec]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Nicolai Uznik]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|GBR}} [[Dayan Akhtar]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|KAZ}} [[Kairat Rahmetov]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|POL}} [[Andrzej Marcisz]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|UKR}} [[Andrej Vedenmeer]] | {{flagicon|FRA}} [[Mathieu Dutray]] | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Samoiline]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|POL}} [[Tomasz Oleksy]] | {{flagicon|UKR}} [[Aleksander Paukajev]] | {{flagicon|UKR}} [[Vladimir Zaharov (plezalec)|Vladimir Zaharov]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Jakov Soubbotine]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergey Sinitcyn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Gadejev]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Sinicjn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Osipov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Abdrahmanov]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|RUS}} [[Vladislav Deulin]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Timofejev]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Lev Rudacki]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|FRA}} [[Guillaume Moro]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Ludovico Fossali]] | {{flagicon|ITA}} [[Matteo Zurloni]] | {{flagicon|ESP}} [[Erik Noya Cardona]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefano Ghisolfi]] | {{flagicon|ESP}} [[Javier Cano Blázquez]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Michael Piccolruaz]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Rubcov]] | {{flagicon|SUI}} [[Sascha Lehmann]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužetski]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|SUI}} [[Jonas Utelli]] |} == Dobitnice medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|SUI}} [[Susi Good]] | {{flagicon|FRA}} [[Isabelle Patissier]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]]<br/>{{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] | {{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|GER}} [[Katrin Sedlmayer]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]] | {{flagicon|GER}} [[Marietta Uhden]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Chloé Minoret]] | {{flagicon|SLO}} [[Martina Čufar]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]]<br />{{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|AUT}} [[Bettina Schöpf]] | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Angela Eiter]] | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|FRA}} [[Alizée Dufraisse]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Dinara Fahritdinova]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Hélène Janicot]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|BEL}} [[Anak Verhoeven]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|FRA}} [[Luce Douady]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliška Adamovská]] | {{flagicon|GBR}} [[Molly Thompson-Smith]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|FRA}} [[Manon Hily]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|NED}} [[Lynn Van Der Meer]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|FRA}} [[Fanny Rogeaux]] | {{flagicon|CZE}} [[Vera Kotasova-Kostruhova]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Olga Bibik (plezalka)|Olga Bibik]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|FRA}} [[Corinne Theroux]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|FRA}} [[Juliette Danion]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Bežko]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|NOR}} [[Hannah Midtboe]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Mélanie Sandoz]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SVN}} [[Urška Repušič]] | {{flagicon|SVN}} [[Vita Lukan]] | {{flagicon|RUS}} [[Irina Kuzmenko]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|BEL}} [[Chloe Caulier]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|GER}} [[Hannah Meul]] | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Naïlé Meignan]] | {{flagicon|ISR}} [[Ayala Kerem]] | {{flagicon|FRA}} [[Agathe Calliet]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Ovčinikova (plezalka)|Jelena Ovčinikova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Inozemceva]] | {{flagicon|FRA}} [[Claudine Trecourt]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|GER}} [[Ameli Haager]] | {{flagicon|BEL}} [[Kim Anthoni]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Tatjana Rujga]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Zaharova]] | {{flagicon|RUS}} [[Svetlana Sutkina]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] | {{flagicon|RUS}} [[Maja Piratinska]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Olga Morozkina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Natalija Titova (plezalka)|Natalija Titova]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Rudzińska]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Levočkina]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Remizova (plezalka)|Jelena Remizova]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterina Baraščuk]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelizaveta Ivanova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Patrycja Chudziak]] | {{flagicon|ITA}} [[Giulia Randi]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|SER}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliska Adamovska]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SVN}} [[Mia Krampl]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] |} == Medalje po državah == {{Medals table | caption = | host = | flag_template = flagcountry | event = | team = | gold_FRA = 20 | silver_FRA = 11 | bronze_FRA = 20 | gold_RUS = 17 | silver_RUS = 19 | bronze_RUS = 28 | gold_AUT = 12 | silver_AUT = 7 | bronze_AUT = 9 | gold_SLO = 9 | silver_SLO = 12 | bronze_SLO = 3 | gold_UKR = 7 | silver_UKR = 11 | bronze_UKR = 5 | gold_POL = 7 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 4 | gold_GER = 5 | silver_GER = 4 | bronze_GER = 3 | gold_CZE = 4 | silver_CZE = 9 | bronze_CZE = 5 | gold_ITA = 4 | silver_ITA = 7 | bronze_ITA = 4 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 4 | bronze_SUI = 4 | gold_ESP = 4 | silver_ESP = 2 | bronze_ESP = 6 | gold_BEL = 2 | silver_BEL = 2 | bronze_BEL = 2 | gold_GBR = 1 | silver_GBR = 2 | bronze_GBR = 2 | gold_SER = 1 | silver_SER = 1 | bronze_SER = 2 | gold_KAZ = 1 | silver_KAZ = 0 | bronze_KAZ = 0 | gold_FIN = 0 | silver_FIN = 1 | bronze_FIN = 0 | gold_ISR = 0 | silver_ISR = 1 | bronze_ISR = 0 | gold_NED = 0 | silver_NED = 0 | bronze_NED = 2 | gold_NOR = 0 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 1 }} == Sklici == {{sklici}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Športno plezanje]] [[Kategorija:Evropska prvenstva|Športno plezanje]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] c78owbg6ljbqfupq33w02xd1p743all 6744748 6744747 2026-08-30T16:42:27Z Sporti 5955 /* Težavnost */ 2026 6744748 wikitext text/x-wiki [[Slika:2022-08-12 European Championships 2022 – Sport Climbing Men's Lead by Sandro Halank–125.jpg|thumb|right|300px|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|Evropsko prenstvo 2022]] v [[München|Münchnu]]]] '''Evropsko prvenstvo v športnem plezanju''' je [[športno tekmovanje]] za [[evropsko prvenstvo]] v [[športno plezanje|športnem plezanju]], ki ga na dve leti organizira [[Mednarodna zveza za športno plezanje]]. Poteka za moške in ženske v težavnosti, [[Balvansko plezanje|balvanih]] in hitrosti, od leta 2015 pa še v kombinaciji. Prvič je potekalo leta [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] v [[Frankfurt]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|title=Climbing Competitions' History|publisher=ifsc-climbing.org|access-date=18 May 2013|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924033224/http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|url-status=dead}}</ref> == Prvenstva == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" | Št. !! rowspan="2" | Leto !! rowspan="2" | Prizorišče !! rowspan="2" | Datum !! colspan="4" | Discipline !! rowspan="2" | Vir |- !{{Abbr|T|Težavnost}} !{{Abbr|H|Hitrost}} !{{Abbr|B|Balvani}} !{{Abbr|K|Kombinacija}} |- |1 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Frankfurt]] | align="left" | 18. september|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-frankfurt-1992|title=UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/120/|title=Results of UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |2 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1996|1996]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 28. januar|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-paris-1996|title=European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/155/|title=Results of European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |3 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1998|1998]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Nürnberg]] | align="left" | 3. april|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-nurnberg-ger-1998|title=UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/184/|title=Results of UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |4 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2000|2000]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 7. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-munchen-ger-2000|title=UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/230/|title=Results of UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |5 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2002|2002]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 11.–14. julij|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-chamonix-fra-2002/|title=UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/292/|title=Results of UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |6 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2004|2004]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Lecco]] | align="left" | 21.–27. junijj|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-lecco-ita-2004/|title=UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/365/|title=Results of UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" |7 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2006|2006]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterinburg]] | align="left" | 29. junij–3. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-ekatarinburg-rus-2006|title=UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/445/|title=Results of UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2007|2007]] | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Birmingham]] | align="left" | 16.–18. marec|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-boulder-championship-birmingham-gbr-2007/|title=IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/489/|title=Results of IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |8 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2008|2008]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 15.–18. oktober|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championship-paris-fra-2008/|title=IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/531/|title=Results of IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |9 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2010|2010]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Imst]]/[[Innsbruck]] | align="left" | 14.–18. september|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-imst-innsbruck-aut-2010/|title=European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/629/|title=Results of European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 10 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2013|2013]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 12.–13. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2013|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/816/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|NED}} [[Eindhoven]] | align="left" | 31. avgust–1. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-eindhoven-ned-2013/|title=European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/817/|title=Results of European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 11 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|2015]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] | align="left" | 14.–16. maj|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-innsbruck-aut-2015|title=European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/916/|title=Results of European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 10.–12. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2015|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/917/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 12 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|2017]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Campitello di Fassa]] | align="left" | 30. junij–1. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-campitello-di-fassa-ita-2017|title=European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1008/|title=Results of European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 18.–19. avgust|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-munich-ger-2017|title=European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1009/|title=Results of European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 13 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2019|2019]] | align="left" | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]] | align="left" | 5.–7. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-zakopane-pol-2019|title=European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1135/|title=Results of European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]] | align="left" | 4.–6. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-edinburgh-gbr-2019|title=European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1136/|title=Results of European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 14 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2020|2020]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Moskva]] | align="left" | 21.–28. november|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-c-moscow-rus-2020/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1166/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 15 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|2022]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 11.–21. avgust|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-munich-ger-2022/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1247/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 16 | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2024|2024]] | align="left" |{{flagicon|CHE}} [[Villars-sur-Ollon]] | align="left" |27. avgust–1. september|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championships-villars-2024|title=IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1381/|title=Results of IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 17 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2026|2026]] | align="left" |{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]] | align="left" |17. julij–19. julij|| - || - || • || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=Results of World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |- | align="left" |{{flagicon|FRA}} [[Laval, Mayenne|Laval]] | align="left" |28. avgust–30. avgust|| • || • || - || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=IFSC European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=Results of World Climbing European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |} == Dobitniki medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|FRA}} [[François Legrand (plezalec)|François Legrand]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Arnaud Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Lombard]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|GBR}} [[Ian Vickers]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|GER}} [[Christian Bindhammer]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Ovčinikov]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|FRA}} [[François Auclair]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|ESP}} [[Patxi Usobiaga Lakunza]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|FRA}} [[Manuel Romain]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|NED}} [[Jorg Verhoeven]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Halenke]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|BEL}} [[Nicolas Collin]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Fakirjanov]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|SLO}} [[Luka Potočar]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|ESP}} [[Guillermo Peinado Franganillo]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés]] | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Placci]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|ITA}} [[Christian Core]] | {{flagicon|ITA}} [[Mauro Calibani]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|FRA}} [[Daniel Dulac]] | {{flagicon|GBR}} [[Andy Earl (plezalec)|Andrew Earl]] | {{flagicon|ITA}} [[Gabriele Moroni]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|FIN}} [[Nalle Hukkataival]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|FRA}} [[Jérôme Meyer]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefan Scarperi]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|GER}} [[Alexander Megos]] | {{flagicon|SVN}} [[Anže Peharc]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|FRA}} [[Mickaël Mawem]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Skorodumov]] | {{flagicon|RUS}} [[Vadim Timonov]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SLO}} [[Jernej Kruder]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužecki]] | {{flagicon|RUS}} [[Nikolaj Jarilovec]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Nicolai Uznik]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|GBR}} [[Dayan Akhtar]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|KAZ}} [[Kairat Rahmetov]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|POL}} [[Andrzej Marcisz]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|UKR}} [[Andrej Vedenmeer]] | {{flagicon|FRA}} [[Mathieu Dutray]] | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Samoiline]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|POL}} [[Tomasz Oleksy]] | {{flagicon|UKR}} [[Aleksander Paukajev]] | {{flagicon|UKR}} [[Vladimir Zaharov (plezalec)|Vladimir Zaharov]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Jakov Soubbotine]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergey Sinitcyn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Gadejev]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Sinicjn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Osipov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Abdrahmanov]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|RUS}} [[Vladislav Deulin]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Timofejev]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Lev Rudacki]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|FRA}} [[Guillaume Moro]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Ludovico Fossali]] | {{flagicon|ITA}} [[Matteo Zurloni]] | {{flagicon|ESP}} [[Erik Noya Cardona]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefano Ghisolfi]] | {{flagicon|ESP}} [[Javier Cano Blázquez]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Michael Piccolruaz]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Rubcov]] | {{flagicon|SUI}} [[Sascha Lehmann]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužetski]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|SUI}} [[Jonas Utelli]] |} == Dobitnice medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|SUI}} [[Susi Good]] | {{flagicon|FRA}} [[Isabelle Patissier]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]]<br/>{{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] | {{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|GER}} [[Katrin Sedlmayer]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]] | {{flagicon|GER}} [[Marietta Uhden]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Chloé Minoret]] | {{flagicon|SLO}} [[Martina Čufar]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]]<br />{{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|AUT}} [[Bettina Schöpf]] | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Angela Eiter]] | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|FRA}} [[Alizée Dufraisse]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Dinara Fahritdinova]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Hélène Janicot]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|BEL}} [[Anak Verhoeven]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|FRA}} [[Luce Douady]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliška Adamovská]] | {{flagicon|GBR}} [[Molly Thompson-Smith]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|FRA}} [[Manon Hily]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|NED}} [[Lynn Van Der Meer]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|FRA}} [[Fanny Rogeaux]] | {{flagicon|CZE}} [[Vera Kotasova-Kostruhova]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Olga Bibik (plezalka)|Olga Bibik]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|FRA}} [[Corinne Theroux]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|FRA}} [[Juliette Danion]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Bežko]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|NOR}} [[Hannah Midtboe]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Mélanie Sandoz]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SVN}} [[Urška Repušič]] | {{flagicon|SVN}} [[Vita Lukan]] | {{flagicon|RUS}} [[Irina Kuzmenko]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|BEL}} [[Chloe Caulier]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|GER}} [[Hannah Meul]] | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Naïlé Meignan]] | {{flagicon|ISR}} [[Ayala Kerem]] | {{flagicon|FRA}} [[Agathe Calliet]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Ovčinikova (plezalka)|Jelena Ovčinikova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Inozemceva]] | {{flagicon|FRA}} [[Claudine Trecourt]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|GER}} [[Ameli Haager]] | {{flagicon|BEL}} [[Kim Anthoni]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Tatjana Rujga]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Zaharova]] | {{flagicon|RUS}} [[Svetlana Sutkina]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] | {{flagicon|RUS}} [[Maja Piratinska]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Olga Morozkina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Natalija Titova (plezalka)|Natalija Titova]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Rudzińska]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Levočkina]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Remizova (plezalka)|Jelena Remizova]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterina Baraščuk]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelizaveta Ivanova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Patrycja Chudziak]] | {{flagicon|ITA}} [[Giulia Randi]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|SER}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliska Adamovska]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SVN}} [[Mia Krampl]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] |} == Medalje po državah == {{Medals table | caption = | host = | flag_template = flagcountry | event = | team = | gold_FRA = 20 | silver_FRA = 11 | bronze_FRA = 20 | gold_RUS = 17 | silver_RUS = 19 | bronze_RUS = 28 | gold_AUT = 12 | silver_AUT = 7 | bronze_AUT = 9 | gold_SLO = 9 | silver_SLO = 12 | bronze_SLO = 3 | gold_UKR = 7 | silver_UKR = 11 | bronze_UKR = 5 | gold_POL = 7 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 4 | gold_GER = 5 | silver_GER = 4 | bronze_GER = 3 | gold_CZE = 4 | silver_CZE = 9 | bronze_CZE = 5 | gold_ITA = 4 | silver_ITA = 7 | bronze_ITA = 4 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 4 | bronze_SUI = 4 | gold_ESP = 4 | silver_ESP = 2 | bronze_ESP = 6 | gold_BEL = 2 | silver_BEL = 2 | bronze_BEL = 2 | gold_GBR = 1 | silver_GBR = 2 | bronze_GBR = 2 | gold_SER = 1 | silver_SER = 1 | bronze_SER = 2 | gold_KAZ = 1 | silver_KAZ = 0 | bronze_KAZ = 0 | gold_FIN = 0 | silver_FIN = 1 | bronze_FIN = 0 | gold_ISR = 0 | silver_ISR = 1 | bronze_ISR = 0 | gold_NED = 0 | silver_NED = 0 | bronze_NED = 2 | gold_NOR = 0 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 1 }} == Sklici == {{sklici}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Športno plezanje]] [[Kategorija:Evropska prvenstva|Športno plezanje]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] 3vq0ya7qzoweaebzrftc7g1xhxw474f 6744749 6744748 2026-08-30T16:42:49Z Sporti 5955 /* Balvani */ 2026 6744749 wikitext text/x-wiki [[Slika:2022-08-12 European Championships 2022 – Sport Climbing Men's Lead by Sandro Halank–125.jpg|thumb|right|300px|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|Evropsko prenstvo 2022]] v [[München|Münchnu]]]] '''Evropsko prvenstvo v športnem plezanju''' je [[športno tekmovanje]] za [[evropsko prvenstvo]] v [[športno plezanje|športnem plezanju]], ki ga na dve leti organizira [[Mednarodna zveza za športno plezanje]]. Poteka za moške in ženske v težavnosti, [[Balvansko plezanje|balvanih]] in hitrosti, od leta 2015 pa še v kombinaciji. Prvič je potekalo leta [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] v [[Frankfurt]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|title=Climbing Competitions' History|publisher=ifsc-climbing.org|access-date=18 May 2013|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924033224/http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|url-status=dead}}</ref> == Prvenstva == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" | Št. !! rowspan="2" | Leto !! rowspan="2" | Prizorišče !! rowspan="2" | Datum !! colspan="4" | Discipline !! rowspan="2" | Vir |- !{{Abbr|T|Težavnost}} !{{Abbr|H|Hitrost}} !{{Abbr|B|Balvani}} !{{Abbr|K|Kombinacija}} |- |1 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Frankfurt]] | align="left" | 18. september|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-frankfurt-1992|title=UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/120/|title=Results of UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |2 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1996|1996]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 28. januar|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-paris-1996|title=European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/155/|title=Results of European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |3 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1998|1998]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Nürnberg]] | align="left" | 3. april|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-nurnberg-ger-1998|title=UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/184/|title=Results of UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |4 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2000|2000]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 7. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-munchen-ger-2000|title=UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/230/|title=Results of UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |5 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2002|2002]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 11.–14. julij|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-chamonix-fra-2002/|title=UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/292/|title=Results of UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |6 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2004|2004]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Lecco]] | align="left" | 21.–27. junijj|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-lecco-ita-2004/|title=UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/365/|title=Results of UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" |7 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2006|2006]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterinburg]] | align="left" | 29. junij–3. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-ekatarinburg-rus-2006|title=UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/445/|title=Results of UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2007|2007]] | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Birmingham]] | align="left" | 16.–18. marec|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-boulder-championship-birmingham-gbr-2007/|title=IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/489/|title=Results of IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |8 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2008|2008]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 15.–18. oktober|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championship-paris-fra-2008/|title=IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/531/|title=Results of IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |9 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2010|2010]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Imst]]/[[Innsbruck]] | align="left" | 14.–18. september|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-imst-innsbruck-aut-2010/|title=European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/629/|title=Results of European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 10 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2013|2013]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 12.–13. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2013|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/816/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|NED}} [[Eindhoven]] | align="left" | 31. avgust–1. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-eindhoven-ned-2013/|title=European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/817/|title=Results of European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 11 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|2015]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] | align="left" | 14.–16. maj|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-innsbruck-aut-2015|title=European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/916/|title=Results of European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 10.–12. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2015|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/917/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 12 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|2017]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Campitello di Fassa]] | align="left" | 30. junij–1. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-campitello-di-fassa-ita-2017|title=European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1008/|title=Results of European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 18.–19. avgust|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-munich-ger-2017|title=European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1009/|title=Results of European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 13 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2019|2019]] | align="left" | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]] | align="left" | 5.–7. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-zakopane-pol-2019|title=European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1135/|title=Results of European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]] | align="left" | 4.–6. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-edinburgh-gbr-2019|title=European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1136/|title=Results of European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 14 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2020|2020]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Moskva]] | align="left" | 21.–28. november|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-c-moscow-rus-2020/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1166/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 15 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|2022]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 11.–21. avgust|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-munich-ger-2022/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1247/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 16 | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2024|2024]] | align="left" |{{flagicon|CHE}} [[Villars-sur-Ollon]] | align="left" |27. avgust–1. september|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championships-villars-2024|title=IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1381/|title=Results of IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 17 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2026|2026]] | align="left" |{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]] | align="left" |17. julij–19. julij|| - || - || • || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=Results of World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |- | align="left" |{{flagicon|FRA}} [[Laval, Mayenne|Laval]] | align="left" |28. avgust–30. avgust|| • || • || - || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=IFSC European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=Results of World Climbing European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |} == Dobitniki medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|FRA}} [[François Legrand (plezalec)|François Legrand]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Arnaud Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Lombard]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|GBR}} [[Ian Vickers]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|GER}} [[Christian Bindhammer]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Ovčinikov]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|FRA}} [[François Auclair]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|ESP}} [[Patxi Usobiaga Lakunza]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|FRA}} [[Manuel Romain]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|NED}} [[Jorg Verhoeven]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Halenke]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|BEL}} [[Nicolas Collin]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Fakirjanov]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|SLO}} [[Luka Potočar]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|ESP}} [[Guillermo Peinado Franganillo]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés]] | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Placci]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|ITA}} [[Christian Core]] | {{flagicon|ITA}} [[Mauro Calibani]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|FRA}} [[Daniel Dulac]] | {{flagicon|GBR}} [[Andy Earl (plezalec)|Andrew Earl]] | {{flagicon|ITA}} [[Gabriele Moroni]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|FIN}} [[Nalle Hukkataival]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|FRA}} [[Jérôme Meyer]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefan Scarperi]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|GER}} [[Alexander Megos]] | {{flagicon|SVN}} [[Anže Peharc]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|FRA}} [[Mickaël Mawem]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Skorodumov]] | {{flagicon|RUS}} [[Vadim Timonov]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SLO}} [[Jernej Kruder]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužecki]] | {{flagicon|RUS}} [[Nikolaj Jarilovec]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Nicolai Uznik]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|GBR}} [[Dayan Akhtar]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|BEL}} [[Hannes Van Duysen]] | {{flagicon|FRA}} [[Samuel Richard]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|KAZ}} [[Kairat Rahmetov]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|POL}} [[Andrzej Marcisz]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|UKR}} [[Andrej Vedenmeer]] | {{flagicon|FRA}} [[Mathieu Dutray]] | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Samoiline]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|POL}} [[Tomasz Oleksy]] | {{flagicon|UKR}} [[Aleksander Paukajev]] | {{flagicon|UKR}} [[Vladimir Zaharov (plezalec)|Vladimir Zaharov]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Jakov Soubbotine]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergey Sinitcyn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Gadejev]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Sinicjn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Osipov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Abdrahmanov]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|RUS}} [[Vladislav Deulin]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Timofejev]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Lev Rudacki]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|FRA}} [[Guillaume Moro]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Ludovico Fossali]] | {{flagicon|ITA}} [[Matteo Zurloni]] | {{flagicon|ESP}} [[Erik Noya Cardona]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefano Ghisolfi]] | {{flagicon|ESP}} [[Javier Cano Blázquez]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Michael Piccolruaz]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Rubcov]] | {{flagicon|SUI}} [[Sascha Lehmann]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužetski]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|SUI}} [[Jonas Utelli]] |} == Dobitnice medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|SUI}} [[Susi Good]] | {{flagicon|FRA}} [[Isabelle Patissier]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]]<br/>{{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] | {{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|GER}} [[Katrin Sedlmayer]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]] | {{flagicon|GER}} [[Marietta Uhden]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Chloé Minoret]] | {{flagicon|SLO}} [[Martina Čufar]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]]<br />{{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|AUT}} [[Bettina Schöpf]] | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Angela Eiter]] | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|FRA}} [[Alizée Dufraisse]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Dinara Fahritdinova]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Hélène Janicot]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|BEL}} [[Anak Verhoeven]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|FRA}} [[Luce Douady]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliška Adamovská]] | {{flagicon|GBR}} [[Molly Thompson-Smith]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|FRA}} [[Manon Hily]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|NED}} [[Lynn Van Der Meer]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|FRA}} [[Fanny Rogeaux]] | {{flagicon|CZE}} [[Vera Kotasova-Kostruhova]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Olga Bibik (plezalka)|Olga Bibik]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|FRA}} [[Corinne Theroux]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|FRA}} [[Juliette Danion]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Bežko]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|NOR}} [[Hannah Midtboe]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Mélanie Sandoz]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SVN}} [[Urška Repušič]] | {{flagicon|SVN}} [[Vita Lukan]] | {{flagicon|RUS}} [[Irina Kuzmenko]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|BEL}} [[Chloe Caulier]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|GER}} [[Hannah Meul]] | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Naïlé Meignan]] | {{flagicon|ISR}} [[Ayala Kerem]] | {{flagicon|FRA}} [[Agathe Calliet]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Ovčinikova (plezalka)|Jelena Ovčinikova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Inozemceva]] | {{flagicon|FRA}} [[Claudine Trecourt]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|GER}} [[Ameli Haager]] | {{flagicon|BEL}} [[Kim Anthoni]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Tatjana Rujga]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Zaharova]] | {{flagicon|RUS}} [[Svetlana Sutkina]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] | {{flagicon|RUS}} [[Maja Piratinska]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Olga Morozkina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Natalija Titova (plezalka)|Natalija Titova]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Rudzińska]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Levočkina]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Remizova (plezalka)|Jelena Remizova]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterina Baraščuk]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelizaveta Ivanova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Patrycja Chudziak]] | {{flagicon|ITA}} [[Giulia Randi]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|SER}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliska Adamovska]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SVN}} [[Mia Krampl]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] |} == Medalje po državah == {{Medals table | caption = | host = | flag_template = flagcountry | event = | team = | gold_FRA = 20 | silver_FRA = 11 | bronze_FRA = 20 | gold_RUS = 17 | silver_RUS = 19 | bronze_RUS = 28 | gold_AUT = 12 | silver_AUT = 7 | bronze_AUT = 9 | gold_SLO = 9 | silver_SLO = 12 | bronze_SLO = 3 | gold_UKR = 7 | silver_UKR = 11 | bronze_UKR = 5 | gold_POL = 7 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 4 | gold_GER = 5 | silver_GER = 4 | bronze_GER = 3 | gold_CZE = 4 | silver_CZE = 9 | bronze_CZE = 5 | gold_ITA = 4 | silver_ITA = 7 | bronze_ITA = 4 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 4 | bronze_SUI = 4 | gold_ESP = 4 | silver_ESP = 2 | bronze_ESP = 6 | gold_BEL = 2 | silver_BEL = 2 | bronze_BEL = 2 | gold_GBR = 1 | silver_GBR = 2 | bronze_GBR = 2 | gold_SER = 1 | silver_SER = 1 | bronze_SER = 2 | gold_KAZ = 1 | silver_KAZ = 0 | bronze_KAZ = 0 | gold_FIN = 0 | silver_FIN = 1 | bronze_FIN = 0 | gold_ISR = 0 | silver_ISR = 1 | bronze_ISR = 0 | gold_NED = 0 | silver_NED = 0 | bronze_NED = 2 | gold_NOR = 0 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 1 }} == Sklici == {{sklici}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Športno plezanje]] [[Kategorija:Evropska prvenstva|Športno plezanje]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] tpoapbhxhcfl92j2z33iyedilppywmd 6744750 6744749 2026-08-30T16:43:53Z Sporti 5955 /* Hitrost */ 2026 6744750 wikitext text/x-wiki [[Slika:2022-08-12 European Championships 2022 – Sport Climbing Men's Lead by Sandro Halank–125.jpg|thumb|right|300px|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|Evropsko prenstvo 2022]] v [[München|Münchnu]]]] '''Evropsko prvenstvo v športnem plezanju''' je [[športno tekmovanje]] za [[evropsko prvenstvo]] v [[športno plezanje|športnem plezanju]], ki ga na dve leti organizira [[Mednarodna zveza za športno plezanje]]. Poteka za moške in ženske v težavnosti, [[Balvansko plezanje|balvanih]] in hitrosti, od leta 2015 pa še v kombinaciji. Prvič je potekalo leta [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] v [[Frankfurt]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|title=Climbing Competitions' History|publisher=ifsc-climbing.org|access-date=18 May 2013|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924033224/http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|url-status=dead}}</ref> == Prvenstva == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" | Št. !! rowspan="2" | Leto !! rowspan="2" | Prizorišče !! rowspan="2" | Datum !! colspan="4" | Discipline !! rowspan="2" | Vir |- !{{Abbr|T|Težavnost}} !{{Abbr|H|Hitrost}} !{{Abbr|B|Balvani}} !{{Abbr|K|Kombinacija}} |- |1 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Frankfurt]] | align="left" | 18. september|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-frankfurt-1992|title=UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/120/|title=Results of UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |2 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1996|1996]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 28. januar|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-paris-1996|title=European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/155/|title=Results of European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |3 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1998|1998]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Nürnberg]] | align="left" | 3. april|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-nurnberg-ger-1998|title=UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/184/|title=Results of UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |4 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2000|2000]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 7. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-munchen-ger-2000|title=UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/230/|title=Results of UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |5 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2002|2002]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 11.–14. julij|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-chamonix-fra-2002/|title=UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/292/|title=Results of UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |6 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2004|2004]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Lecco]] | align="left" | 21.–27. junijj|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-lecco-ita-2004/|title=UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/365/|title=Results of UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" |7 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2006|2006]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterinburg]] | align="left" | 29. junij–3. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-ekatarinburg-rus-2006|title=UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/445/|title=Results of UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2007|2007]] | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Birmingham]] | align="left" | 16.–18. marec|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-boulder-championship-birmingham-gbr-2007/|title=IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/489/|title=Results of IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |8 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2008|2008]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 15.–18. oktober|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championship-paris-fra-2008/|title=IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/531/|title=Results of IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |9 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2010|2010]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Imst]]/[[Innsbruck]] | align="left" | 14.–18. september|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-imst-innsbruck-aut-2010/|title=European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/629/|title=Results of European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 10 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2013|2013]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 12.–13. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2013|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/816/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|NED}} [[Eindhoven]] | align="left" | 31. avgust–1. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-eindhoven-ned-2013/|title=European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/817/|title=Results of European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 11 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|2015]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] | align="left" | 14.–16. maj|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-innsbruck-aut-2015|title=European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/916/|title=Results of European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 10.–12. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2015|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/917/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 12 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|2017]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Campitello di Fassa]] | align="left" | 30. junij–1. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-campitello-di-fassa-ita-2017|title=European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1008/|title=Results of European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 18.–19. avgust|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-munich-ger-2017|title=European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1009/|title=Results of European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 13 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2019|2019]] | align="left" | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]] | align="left" | 5.–7. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-zakopane-pol-2019|title=European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1135/|title=Results of European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]] | align="left" | 4.–6. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-edinburgh-gbr-2019|title=European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1136/|title=Results of European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 14 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2020|2020]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Moskva]] | align="left" | 21.–28. november|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-c-moscow-rus-2020/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1166/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 15 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|2022]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 11.–21. avgust|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-munich-ger-2022/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1247/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 16 | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2024|2024]] | align="left" |{{flagicon|CHE}} [[Villars-sur-Ollon]] | align="left" |27. avgust–1. september|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championships-villars-2024|title=IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1381/|title=Results of IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 17 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2026|2026]] | align="left" |{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]] | align="left" |17. julij–19. julij|| - || - || • || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=Results of World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |- | align="left" |{{flagicon|FRA}} [[Laval, Mayenne|Laval]] | align="left" |28. avgust–30. avgust|| • || • || - || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=IFSC European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=Results of World Climbing European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |} == Dobitniki medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|FRA}} [[François Legrand (plezalec)|François Legrand]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Arnaud Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Lombard]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|GBR}} [[Ian Vickers]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|GER}} [[Christian Bindhammer]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Ovčinikov]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|FRA}} [[François Auclair]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|ESP}} [[Patxi Usobiaga Lakunza]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|FRA}} [[Manuel Romain]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|NED}} [[Jorg Verhoeven]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Halenke]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|BEL}} [[Nicolas Collin]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Fakirjanov]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|SLO}} [[Luka Potočar]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|ESP}} [[Guillermo Peinado Franganillo]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés]] | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Placci]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|ITA}} [[Christian Core]] | {{flagicon|ITA}} [[Mauro Calibani]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|FRA}} [[Daniel Dulac]] | {{flagicon|GBR}} [[Andy Earl (plezalec)|Andrew Earl]] | {{flagicon|ITA}} [[Gabriele Moroni]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|FIN}} [[Nalle Hukkataival]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|FRA}} [[Jérôme Meyer]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefan Scarperi]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|GER}} [[Alexander Megos]] | {{flagicon|SVN}} [[Anže Peharc]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|FRA}} [[Mickaël Mawem]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Skorodumov]] | {{flagicon|RUS}} [[Vadim Timonov]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SLO}} [[Jernej Kruder]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužecki]] | {{flagicon|RUS}} [[Nikolaj Jarilovec]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Nicolai Uznik]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|GBR}} [[Dayan Akhtar]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|BEL}} [[Hannes Van Duysen]] | {{flagicon|FRA}} [[Samuel Richard]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|KAZ}} [[Kairat Rahmetov]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|POL}} [[Andrzej Marcisz]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|UKR}} [[Andrej Vedenmeer]] | {{flagicon|FRA}} [[Mathieu Dutray]] | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Samoiline]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|POL}} [[Tomasz Oleksy]] | {{flagicon|UKR}} [[Aleksander Paukajev]] | {{flagicon|UKR}} [[Vladimir Zaharov (plezalec)|Vladimir Zaharov]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Jakov Soubbotine]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergey Sinitcyn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Gadejev]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Sinicjn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Osipov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Abdrahmanov]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|RUS}} [[Vladislav Deulin]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Timofejev]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Lev Rudacki]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|FRA}} [[Guillaume Moro]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Ludovico Fossali]] | {{flagicon|ITA}} [[Matteo Zurloni]] | {{flagicon|ESP}} [[Erik Noya Cardona]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|AIN}} [[Peter Zemljakov]] | {{flagicon|FRA}} [[Marceau Garnier]] | {{flagicon|AIN}} [[Ivan Zemljakov]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefano Ghisolfi]] | {{flagicon|ESP}} [[Javier Cano Blázquez]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Michael Piccolruaz]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Rubcov]] | {{flagicon|SUI}} [[Sascha Lehmann]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužetski]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|SUI}} [[Jonas Utelli]] |} == Dobitnice medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|SUI}} [[Susi Good]] | {{flagicon|FRA}} [[Isabelle Patissier]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]]<br/>{{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] | {{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|GER}} [[Katrin Sedlmayer]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]] | {{flagicon|GER}} [[Marietta Uhden]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Chloé Minoret]] | {{flagicon|SLO}} [[Martina Čufar]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]]<br />{{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|AUT}} [[Bettina Schöpf]] | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Angela Eiter]] | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|FRA}} [[Alizée Dufraisse]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Dinara Fahritdinova]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Hélène Janicot]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|BEL}} [[Anak Verhoeven]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|FRA}} [[Luce Douady]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliška Adamovská]] | {{flagicon|GBR}} [[Molly Thompson-Smith]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|FRA}} [[Manon Hily]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|NED}} [[Lynn Van Der Meer]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|FRA}} [[Fanny Rogeaux]] | {{flagicon|CZE}} [[Vera Kotasova-Kostruhova]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Olga Bibik (plezalka)|Olga Bibik]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|FRA}} [[Corinne Theroux]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|FRA}} [[Juliette Danion]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Bežko]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|NOR}} [[Hannah Midtboe]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Mélanie Sandoz]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SVN}} [[Urška Repušič]] | {{flagicon|SVN}} [[Vita Lukan]] | {{flagicon|RUS}} [[Irina Kuzmenko]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|BEL}} [[Chloe Caulier]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|GER}} [[Hannah Meul]] | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Naïlé Meignan]] | {{flagicon|ISR}} [[Ayala Kerem]] | {{flagicon|FRA}} [[Agathe Calliet]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Ovčinikova (plezalka)|Jelena Ovčinikova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Inozemceva]] | {{flagicon|FRA}} [[Claudine Trecourt]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|GER}} [[Ameli Haager]] | {{flagicon|BEL}} [[Kim Anthoni]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Tatjana Rujga]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Zaharova]] | {{flagicon|RUS}} [[Svetlana Sutkina]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] | {{flagicon|RUS}} [[Maja Piratinska]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Olga Morozkina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Natalija Titova (plezalka)|Natalija Titova]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Rudzińska]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Levočkina]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Remizova (plezalka)|Jelena Remizova]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterina Baraščuk]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelizaveta Ivanova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Patrycja Chudziak]] | {{flagicon|ITA}} [[Giulia Randi]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|SER}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliska Adamovska]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SVN}} [[Mia Krampl]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] |} == Medalje po državah == {{Medals table | caption = | host = | flag_template = flagcountry | event = | team = | gold_FRA = 20 | silver_FRA = 11 | bronze_FRA = 20 | gold_RUS = 17 | silver_RUS = 19 | bronze_RUS = 28 | gold_AUT = 12 | silver_AUT = 7 | bronze_AUT = 9 | gold_SLO = 9 | silver_SLO = 12 | bronze_SLO = 3 | gold_UKR = 7 | silver_UKR = 11 | bronze_UKR = 5 | gold_POL = 7 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 4 | gold_GER = 5 | silver_GER = 4 | bronze_GER = 3 | gold_CZE = 4 | silver_CZE = 9 | bronze_CZE = 5 | gold_ITA = 4 | silver_ITA = 7 | bronze_ITA = 4 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 4 | bronze_SUI = 4 | gold_ESP = 4 | silver_ESP = 2 | bronze_ESP = 6 | gold_BEL = 2 | silver_BEL = 2 | bronze_BEL = 2 | gold_GBR = 1 | silver_GBR = 2 | bronze_GBR = 2 | gold_SER = 1 | silver_SER = 1 | bronze_SER = 2 | gold_KAZ = 1 | silver_KAZ = 0 | bronze_KAZ = 0 | gold_FIN = 0 | silver_FIN = 1 | bronze_FIN = 0 | gold_ISR = 0 | silver_ISR = 1 | bronze_ISR = 0 | gold_NED = 0 | silver_NED = 0 | bronze_NED = 2 | gold_NOR = 0 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 1 }} == Sklici == {{sklici}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Športno plezanje]] [[Kategorija:Evropska prvenstva|Športno plezanje]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] d41176sjgntgt2swg9tk1qd1dyca40p 6744751 6744750 2026-08-30T16:44:22Z Sporti 5955 /* Težavnost */ 2026 6744751 wikitext text/x-wiki [[Slika:2022-08-12 European Championships 2022 – Sport Climbing Men's Lead by Sandro Halank–125.jpg|thumb|right|300px|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|Evropsko prenstvo 2022]] v [[München|Münchnu]]]] '''Evropsko prvenstvo v športnem plezanju''' je [[športno tekmovanje]] za [[evropsko prvenstvo]] v [[športno plezanje|športnem plezanju]], ki ga na dve leti organizira [[Mednarodna zveza za športno plezanje]]. Poteka za moške in ženske v težavnosti, [[Balvansko plezanje|balvanih]] in hitrosti, od leta 2015 pa še v kombinaciji. Prvič je potekalo leta [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] v [[Frankfurt]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|title=Climbing Competitions' History|publisher=ifsc-climbing.org|access-date=18 May 2013|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924033224/http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|url-status=dead}}</ref> == Prvenstva == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" | Št. !! rowspan="2" | Leto !! rowspan="2" | Prizorišče !! rowspan="2" | Datum !! colspan="4" | Discipline !! rowspan="2" | Vir |- !{{Abbr|T|Težavnost}} !{{Abbr|H|Hitrost}} !{{Abbr|B|Balvani}} !{{Abbr|K|Kombinacija}} |- |1 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Frankfurt]] | align="left" | 18. september|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-frankfurt-1992|title=UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/120/|title=Results of UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |2 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1996|1996]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 28. januar|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-paris-1996|title=European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/155/|title=Results of European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |3 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1998|1998]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Nürnberg]] | align="left" | 3. april|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-nurnberg-ger-1998|title=UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/184/|title=Results of UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |4 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2000|2000]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 7. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-munchen-ger-2000|title=UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/230/|title=Results of UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |5 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2002|2002]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 11.–14. julij|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-chamonix-fra-2002/|title=UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/292/|title=Results of UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |6 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2004|2004]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Lecco]] | align="left" | 21.–27. junijj|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-lecco-ita-2004/|title=UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/365/|title=Results of UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" |7 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2006|2006]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterinburg]] | align="left" | 29. junij–3. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-ekatarinburg-rus-2006|title=UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/445/|title=Results of UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2007|2007]] | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Birmingham]] | align="left" | 16.–18. marec|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-boulder-championship-birmingham-gbr-2007/|title=IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/489/|title=Results of IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |8 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2008|2008]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 15.–18. oktober|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championship-paris-fra-2008/|title=IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/531/|title=Results of IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |9 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2010|2010]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Imst]]/[[Innsbruck]] | align="left" | 14.–18. september|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-imst-innsbruck-aut-2010/|title=European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/629/|title=Results of European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 10 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2013|2013]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 12.–13. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2013|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/816/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|NED}} [[Eindhoven]] | align="left" | 31. avgust–1. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-eindhoven-ned-2013/|title=European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/817/|title=Results of European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 11 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|2015]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] | align="left" | 14.–16. maj|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-innsbruck-aut-2015|title=European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/916/|title=Results of European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 10.–12. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2015|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/917/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 12 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|2017]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Campitello di Fassa]] | align="left" | 30. junij–1. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-campitello-di-fassa-ita-2017|title=European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1008/|title=Results of European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 18.–19. avgust|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-munich-ger-2017|title=European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1009/|title=Results of European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 13 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2019|2019]] | align="left" | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]] | align="left" | 5.–7. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-zakopane-pol-2019|title=European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1135/|title=Results of European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]] | align="left" | 4.–6. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-edinburgh-gbr-2019|title=European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1136/|title=Results of European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 14 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2020|2020]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Moskva]] | align="left" | 21.–28. november|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-c-moscow-rus-2020/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1166/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 15 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|2022]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 11.–21. avgust|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-munich-ger-2022/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1247/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 16 | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2024|2024]] | align="left" |{{flagicon|CHE}} [[Villars-sur-Ollon]] | align="left" |27. avgust–1. september|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championships-villars-2024|title=IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1381/|title=Results of IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 17 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2026|2026]] | align="left" |{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]] | align="left" |17. julij–19. julij|| - || - || • || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=Results of World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |- | align="left" |{{flagicon|FRA}} [[Laval, Mayenne|Laval]] | align="left" |28. avgust–30. avgust|| • || • || - || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=IFSC European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=Results of World Climbing European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |} == Dobitniki medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|FRA}} [[François Legrand (plezalec)|François Legrand]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Arnaud Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Lombard]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|GBR}} [[Ian Vickers]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|GER}} [[Christian Bindhammer]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Ovčinikov]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|FRA}} [[François Auclair]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|ESP}} [[Patxi Usobiaga Lakunza]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|FRA}} [[Manuel Romain]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|NED}} [[Jorg Verhoeven]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Halenke]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|BEL}} [[Nicolas Collin]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Fakirjanov]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|SLO}} [[Luka Potočar]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|ESP}} [[Guillermo Peinado Franganillo]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés]] | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Placci]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|ITA}} [[Christian Core]] | {{flagicon|ITA}} [[Mauro Calibani]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|FRA}} [[Daniel Dulac]] | {{flagicon|GBR}} [[Andy Earl (plezalec)|Andrew Earl]] | {{flagicon|ITA}} [[Gabriele Moroni]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|FIN}} [[Nalle Hukkataival]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|FRA}} [[Jérôme Meyer]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefan Scarperi]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|GER}} [[Alexander Megos]] | {{flagicon|SVN}} [[Anže Peharc]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|FRA}} [[Mickaël Mawem]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Skorodumov]] | {{flagicon|RUS}} [[Vadim Timonov]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SLO}} [[Jernej Kruder]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužecki]] | {{flagicon|RUS}} [[Nikolaj Jarilovec]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Nicolai Uznik]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|GBR}} [[Dayan Akhtar]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|BEL}} [[Hannes Van Duysen]] | {{flagicon|FRA}} [[Samuel Richard]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|KAZ}} [[Kairat Rahmetov]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|POL}} [[Andrzej Marcisz]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|UKR}} [[Andrej Vedenmeer]] | {{flagicon|FRA}} [[Mathieu Dutray]] | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Samoiline]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|POL}} [[Tomasz Oleksy]] | {{flagicon|UKR}} [[Aleksander Paukajev]] | {{flagicon|UKR}} [[Vladimir Zaharov (plezalec)|Vladimir Zaharov]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Jakov Soubbotine]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergey Sinitcyn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Gadejev]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Sinicjn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Osipov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Abdrahmanov]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|RUS}} [[Vladislav Deulin]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Timofejev]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Lev Rudacki]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|FRA}} [[Guillaume Moro]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Ludovico Fossali]] | {{flagicon|ITA}} [[Matteo Zurloni]] | {{flagicon|ESP}} [[Erik Noya Cardona]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|AIN}} [[Peter Zemljakov]] | {{flagicon|FRA}} [[Marceau Garnier]] | {{flagicon|AIN}} [[Ivan Zemljakov]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefano Ghisolfi]] | {{flagicon|ESP}} [[Javier Cano Blázquez]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Michael Piccolruaz]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Rubcov]] | {{flagicon|SUI}} [[Sascha Lehmann]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužetski]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|SUI}} [[Jonas Utelli]] |} == Dobitnice medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|SUI}} [[Susi Good]] | {{flagicon|FRA}} [[Isabelle Patissier]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]]<br/>{{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] | {{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|GER}} [[Katrin Sedlmayer]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]] | {{flagicon|GER}} [[Marietta Uhden]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Chloé Minoret]] | {{flagicon|SLO}} [[Martina Čufar]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]]<br />{{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|AUT}} [[Bettina Schöpf]] | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Angela Eiter]] | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|FRA}} [[Alizée Dufraisse]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Dinara Fahritdinova]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Hélène Janicot]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|BEL}} [[Anak Verhoeven]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|FRA}} [[Luce Douady]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliška Adamovská]] | {{flagicon|GBR}} [[Molly Thompson-Smith]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|FRA}} [[Manon Hily]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|NED}} [[Lynn Van Der Meer]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Erin McNeice]] | {{flagicon|BEL}} [[Heloïse Doumont]] | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|FRA}} [[Fanny Rogeaux]] | {{flagicon|CZE}} [[Vera Kotasova-Kostruhova]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Olga Bibik (plezalka)|Olga Bibik]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|FRA}} [[Corinne Theroux]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|FRA}} [[Juliette Danion]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Bežko]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|NOR}} [[Hannah Midtboe]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Mélanie Sandoz]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SVN}} [[Urška Repušič]] | {{flagicon|SVN}} [[Vita Lukan]] | {{flagicon|RUS}} [[Irina Kuzmenko]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|BEL}} [[Chloe Caulier]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|GER}} [[Hannah Meul]] | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Naïlé Meignan]] | {{flagicon|ISR}} [[Ayala Kerem]] | {{flagicon|FRA}} [[Agathe Calliet]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Ovčinikova (plezalka)|Jelena Ovčinikova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Inozemceva]] | {{flagicon|FRA}} [[Claudine Trecourt]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|GER}} [[Ameli Haager]] | {{flagicon|BEL}} [[Kim Anthoni]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Tatjana Rujga]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Zaharova]] | {{flagicon|RUS}} [[Svetlana Sutkina]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] | {{flagicon|RUS}} [[Maja Piratinska]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Olga Morozkina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Natalija Titova (plezalka)|Natalija Titova]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Rudzińska]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Levočkina]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Remizova (plezalka)|Jelena Remizova]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterina Baraščuk]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelizaveta Ivanova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Patrycja Chudziak]] | {{flagicon|ITA}} [[Giulia Randi]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|SER}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliska Adamovska]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SVN}} [[Mia Krampl]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] |} == Medalje po državah == {{Medals table | caption = | host = | flag_template = flagcountry | event = | team = | gold_FRA = 20 | silver_FRA = 11 | bronze_FRA = 20 | gold_RUS = 17 | silver_RUS = 19 | bronze_RUS = 28 | gold_AUT = 12 | silver_AUT = 7 | bronze_AUT = 9 | gold_SLO = 9 | silver_SLO = 12 | bronze_SLO = 3 | gold_UKR = 7 | silver_UKR = 11 | bronze_UKR = 5 | gold_POL = 7 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 4 | gold_GER = 5 | silver_GER = 4 | bronze_GER = 3 | gold_CZE = 4 | silver_CZE = 9 | bronze_CZE = 5 | gold_ITA = 4 | silver_ITA = 7 | bronze_ITA = 4 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 4 | bronze_SUI = 4 | gold_ESP = 4 | silver_ESP = 2 | bronze_ESP = 6 | gold_BEL = 2 | silver_BEL = 2 | bronze_BEL = 2 | gold_GBR = 1 | silver_GBR = 2 | bronze_GBR = 2 | gold_SER = 1 | silver_SER = 1 | bronze_SER = 2 | gold_KAZ = 1 | silver_KAZ = 0 | bronze_KAZ = 0 | gold_FIN = 0 | silver_FIN = 1 | bronze_FIN = 0 | gold_ISR = 0 | silver_ISR = 1 | bronze_ISR = 0 | gold_NED = 0 | silver_NED = 0 | bronze_NED = 2 | gold_NOR = 0 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 1 }} == Sklici == {{sklici}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Športno plezanje]] [[Kategorija:Evropska prvenstva|Športno plezanje]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] 1oigtg622tmsfzgs9u59jf67uq6tvxf 6744752 6744751 2026-08-30T16:44:48Z Sporti 5955 /* Balvani */ 2026 6744752 wikitext text/x-wiki [[Slika:2022-08-12 European Championships 2022 – Sport Climbing Men's Lead by Sandro Halank–125.jpg|thumb|right|300px|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|Evropsko prenstvo 2022]] v [[München|Münchnu]]]] '''Evropsko prvenstvo v športnem plezanju''' je [[športno tekmovanje]] za [[evropsko prvenstvo]] v [[športno plezanje|športnem plezanju]], ki ga na dve leti organizira [[Mednarodna zveza za športno plezanje]]. Poteka za moške in ženske v težavnosti, [[Balvansko plezanje|balvanih]] in hitrosti, od leta 2015 pa še v kombinaciji. Prvič je potekalo leta [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] v [[Frankfurt]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|title=Climbing Competitions' History|publisher=ifsc-climbing.org|access-date=18 May 2013|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924033224/http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|url-status=dead}}</ref> == Prvenstva == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" | Št. !! rowspan="2" | Leto !! rowspan="2" | Prizorišče !! rowspan="2" | Datum !! colspan="4" | Discipline !! rowspan="2" | Vir |- !{{Abbr|T|Težavnost}} !{{Abbr|H|Hitrost}} !{{Abbr|B|Balvani}} !{{Abbr|K|Kombinacija}} |- |1 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Frankfurt]] | align="left" | 18. september|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-frankfurt-1992|title=UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/120/|title=Results of UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |2 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1996|1996]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 28. januar|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-paris-1996|title=European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/155/|title=Results of European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |3 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1998|1998]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Nürnberg]] | align="left" | 3. april|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-nurnberg-ger-1998|title=UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/184/|title=Results of UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |4 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2000|2000]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 7. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-munchen-ger-2000|title=UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/230/|title=Results of UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |5 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2002|2002]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 11.–14. julij|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-chamonix-fra-2002/|title=UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/292/|title=Results of UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |6 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2004|2004]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Lecco]] | align="left" | 21.–27. junijj|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-lecco-ita-2004/|title=UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/365/|title=Results of UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" |7 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2006|2006]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterinburg]] | align="left" | 29. junij–3. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-ekatarinburg-rus-2006|title=UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/445/|title=Results of UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2007|2007]] | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Birmingham]] | align="left" | 16.–18. marec|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-boulder-championship-birmingham-gbr-2007/|title=IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/489/|title=Results of IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |8 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2008|2008]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 15.–18. oktober|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championship-paris-fra-2008/|title=IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/531/|title=Results of IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |9 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2010|2010]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Imst]]/[[Innsbruck]] | align="left" | 14.–18. september|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-imst-innsbruck-aut-2010/|title=European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/629/|title=Results of European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 10 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2013|2013]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 12.–13. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2013|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/816/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|NED}} [[Eindhoven]] | align="left" | 31. avgust–1. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-eindhoven-ned-2013/|title=European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/817/|title=Results of European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 11 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|2015]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] | align="left" | 14.–16. maj|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-innsbruck-aut-2015|title=European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/916/|title=Results of European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 10.–12. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2015|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/917/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 12 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|2017]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Campitello di Fassa]] | align="left" | 30. junij–1. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-campitello-di-fassa-ita-2017|title=European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1008/|title=Results of European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 18.–19. avgust|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-munich-ger-2017|title=European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1009/|title=Results of European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 13 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2019|2019]] | align="left" | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]] | align="left" | 5.–7. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-zakopane-pol-2019|title=European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1135/|title=Results of European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]] | align="left" | 4.–6. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-edinburgh-gbr-2019|title=European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1136/|title=Results of European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 14 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2020|2020]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Moskva]] | align="left" | 21.–28. november|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-c-moscow-rus-2020/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1166/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 15 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|2022]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 11.–21. avgust|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-munich-ger-2022/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1247/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 16 | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2024|2024]] | align="left" |{{flagicon|CHE}} [[Villars-sur-Ollon]] | align="left" |27. avgust–1. september|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championships-villars-2024|title=IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1381/|title=Results of IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 17 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2026|2026]] | align="left" |{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]] | align="left" |17. julij–19. julij|| - || - || • || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=Results of World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |- | align="left" |{{flagicon|FRA}} [[Laval, Mayenne|Laval]] | align="left" |28. avgust–30. avgust|| • || • || - || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=IFSC European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=Results of World Climbing European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |} == Dobitniki medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|FRA}} [[François Legrand (plezalec)|François Legrand]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Arnaud Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Lombard]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|GBR}} [[Ian Vickers]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|GER}} [[Christian Bindhammer]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Ovčinikov]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|FRA}} [[François Auclair]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|ESP}} [[Patxi Usobiaga Lakunza]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|FRA}} [[Manuel Romain]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|NED}} [[Jorg Verhoeven]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Halenke]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|BEL}} [[Nicolas Collin]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Fakirjanov]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|SLO}} [[Luka Potočar]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|ESP}} [[Guillermo Peinado Franganillo]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés]] | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Placci]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|ITA}} [[Christian Core]] | {{flagicon|ITA}} [[Mauro Calibani]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|FRA}} [[Daniel Dulac]] | {{flagicon|GBR}} [[Andy Earl (plezalec)|Andrew Earl]] | {{flagicon|ITA}} [[Gabriele Moroni]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|FIN}} [[Nalle Hukkataival]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|FRA}} [[Jérôme Meyer]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefan Scarperi]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|GER}} [[Alexander Megos]] | {{flagicon|SVN}} [[Anže Peharc]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|FRA}} [[Mickaël Mawem]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Skorodumov]] | {{flagicon|RUS}} [[Vadim Timonov]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SLO}} [[Jernej Kruder]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužecki]] | {{flagicon|RUS}} [[Nikolaj Jarilovec]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Nicolai Uznik]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|GBR}} [[Dayan Akhtar]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|BEL}} [[Hannes Van Duysen]] | {{flagicon|FRA}} [[Samuel Richard]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|KAZ}} [[Kairat Rahmetov]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|POL}} [[Andrzej Marcisz]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|UKR}} [[Andrej Vedenmeer]] | {{flagicon|FRA}} [[Mathieu Dutray]] | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Samoiline]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|POL}} [[Tomasz Oleksy]] | {{flagicon|UKR}} [[Aleksander Paukajev]] | {{flagicon|UKR}} [[Vladimir Zaharov (plezalec)|Vladimir Zaharov]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Jakov Soubbotine]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergey Sinitcyn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Gadejev]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Sinicjn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Osipov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Abdrahmanov]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|RUS}} [[Vladislav Deulin]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Timofejev]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Lev Rudacki]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|FRA}} [[Guillaume Moro]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Ludovico Fossali]] | {{flagicon|ITA}} [[Matteo Zurloni]] | {{flagicon|ESP}} [[Erik Noya Cardona]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|AIN}} [[Peter Zemljakov]] | {{flagicon|FRA}} [[Marceau Garnier]] | {{flagicon|AIN}} [[Ivan Zemljakov]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefano Ghisolfi]] | {{flagicon|ESP}} [[Javier Cano Blázquez]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Michael Piccolruaz]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Rubcov]] | {{flagicon|SUI}} [[Sascha Lehmann]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužetski]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|SUI}} [[Jonas Utelli]] |} == Dobitnice medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|SUI}} [[Susi Good]] | {{flagicon|FRA}} [[Isabelle Patissier]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]]<br/>{{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] | {{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|GER}} [[Katrin Sedlmayer]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]] | {{flagicon|GER}} [[Marietta Uhden]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Chloé Minoret]] | {{flagicon|SLO}} [[Martina Čufar]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]]<br />{{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|AUT}} [[Bettina Schöpf]] | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Angela Eiter]] | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|FRA}} [[Alizée Dufraisse]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Dinara Fahritdinova]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Hélène Janicot]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|BEL}} [[Anak Verhoeven]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|FRA}} [[Luce Douady]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliška Adamovská]] | {{flagicon|GBR}} [[Molly Thompson-Smith]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|FRA}} [[Manon Hily]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|NED}} [[Lynn Van Der Meer]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Erin McNeice]] | {{flagicon|BEL}} [[Heloïse Doumont]] | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|FRA}} [[Fanny Rogeaux]] | {{flagicon|CZE}} [[Vera Kotasova-Kostruhova]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Olga Bibik (plezalka)|Olga Bibik]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|FRA}} [[Corinne Theroux]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|FRA}} [[Juliette Danion]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Bežko]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|NOR}} [[Hannah Midtboe]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Mélanie Sandoz]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SVN}} [[Urška Repušič]] | {{flagicon|SVN}} [[Vita Lukan]] | {{flagicon|RUS}} [[Irina Kuzmenko]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|BEL}} [[Chloe Caulier]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|GER}} [[Hannah Meul]] | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Naïlé Meignan]] | {{flagicon|ISR}} [[Ayala Kerem]] | {{flagicon|FRA}} [[Agathe Calliet]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] | {{flagicon|ITA}} [[Camilla Moroni]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Ovčinikova (plezalka)|Jelena Ovčinikova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Inozemceva]] | {{flagicon|FRA}} [[Claudine Trecourt]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|GER}} [[Ameli Haager]] | {{flagicon|BEL}} [[Kim Anthoni]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Tatjana Rujga]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Zaharova]] | {{flagicon|RUS}} [[Svetlana Sutkina]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] | {{flagicon|RUS}} [[Maja Piratinska]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Olga Morozkina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Natalija Titova (plezalka)|Natalija Titova]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Rudzińska]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Levočkina]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Remizova (plezalka)|Jelena Remizova]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterina Baraščuk]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelizaveta Ivanova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Patrycja Chudziak]] | {{flagicon|ITA}} [[Giulia Randi]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|SER}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliska Adamovska]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SVN}} [[Mia Krampl]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] |} == Medalje po državah == {{Medals table | caption = | host = | flag_template = flagcountry | event = | team = | gold_FRA = 20 | silver_FRA = 11 | bronze_FRA = 20 | gold_RUS = 17 | silver_RUS = 19 | bronze_RUS = 28 | gold_AUT = 12 | silver_AUT = 7 | bronze_AUT = 9 | gold_SLO = 9 | silver_SLO = 12 | bronze_SLO = 3 | gold_UKR = 7 | silver_UKR = 11 | bronze_UKR = 5 | gold_POL = 7 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 4 | gold_GER = 5 | silver_GER = 4 | bronze_GER = 3 | gold_CZE = 4 | silver_CZE = 9 | bronze_CZE = 5 | gold_ITA = 4 | silver_ITA = 7 | bronze_ITA = 4 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 4 | bronze_SUI = 4 | gold_ESP = 4 | silver_ESP = 2 | bronze_ESP = 6 | gold_BEL = 2 | silver_BEL = 2 | bronze_BEL = 2 | gold_GBR = 1 | silver_GBR = 2 | bronze_GBR = 2 | gold_SER = 1 | silver_SER = 1 | bronze_SER = 2 | gold_KAZ = 1 | silver_KAZ = 0 | bronze_KAZ = 0 | gold_FIN = 0 | silver_FIN = 1 | bronze_FIN = 0 | gold_ISR = 0 | silver_ISR = 1 | bronze_ISR = 0 | gold_NED = 0 | silver_NED = 0 | bronze_NED = 2 | gold_NOR = 0 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 1 }} == Sklici == {{sklici}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Športno plezanje]] [[Kategorija:Evropska prvenstva|Športno plezanje]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] iquekjbjg5tc2sz3vrvzj7qyr7qbst6 6744753 6744752 2026-08-30T16:45:22Z Sporti 5955 /* Hitrost */ 2026 6744753 wikitext text/x-wiki [[Slika:2022-08-12 European Championships 2022 – Sport Climbing Men's Lead by Sandro Halank–125.jpg|thumb|right|300px|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|Evropsko prenstvo 2022]] v [[München|Münchnu]]]] '''Evropsko prvenstvo v športnem plezanju''' je [[športno tekmovanje]] za [[evropsko prvenstvo]] v [[športno plezanje|športnem plezanju]], ki ga na dve leti organizira [[Mednarodna zveza za športno plezanje]]. Poteka za moške in ženske v težavnosti, [[Balvansko plezanje|balvanih]] in hitrosti, od leta 2015 pa še v kombinaciji. Prvič je potekalo leta [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] v [[Frankfurt]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|title=Climbing Competitions' History|publisher=ifsc-climbing.org|access-date=18 May 2013|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924033224/http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|url-status=dead}}</ref> == Prvenstva == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" | Št. !! rowspan="2" | Leto !! rowspan="2" | Prizorišče !! rowspan="2" | Datum !! colspan="4" | Discipline !! rowspan="2" | Vir |- !{{Abbr|T|Težavnost}} !{{Abbr|H|Hitrost}} !{{Abbr|B|Balvani}} !{{Abbr|K|Kombinacija}} |- |1 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Frankfurt]] | align="left" | 18. september|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-frankfurt-1992|title=UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/120/|title=Results of UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |2 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1996|1996]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 28. januar|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-paris-1996|title=European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/155/|title=Results of European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |3 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1998|1998]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Nürnberg]] | align="left" | 3. april|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-nurnberg-ger-1998|title=UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/184/|title=Results of UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |4 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2000|2000]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 7. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-munchen-ger-2000|title=UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/230/|title=Results of UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |5 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2002|2002]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 11.–14. julij|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-chamonix-fra-2002/|title=UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/292/|title=Results of UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |6 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2004|2004]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Lecco]] | align="left" | 21.–27. junijj|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-lecco-ita-2004/|title=UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/365/|title=Results of UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" |7 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2006|2006]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterinburg]] | align="left" | 29. junij–3. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-ekatarinburg-rus-2006|title=UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/445/|title=Results of UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2007|2007]] | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Birmingham]] | align="left" | 16.–18. marec|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-boulder-championship-birmingham-gbr-2007/|title=IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/489/|title=Results of IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |8 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2008|2008]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 15.–18. oktober|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championship-paris-fra-2008/|title=IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/531/|title=Results of IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |9 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2010|2010]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Imst]]/[[Innsbruck]] | align="left" | 14.–18. september|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-imst-innsbruck-aut-2010/|title=European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/629/|title=Results of European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 10 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2013|2013]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 12.–13. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2013|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/816/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|NED}} [[Eindhoven]] | align="left" | 31. avgust–1. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-eindhoven-ned-2013/|title=European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/817/|title=Results of European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 11 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|2015]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] | align="left" | 14.–16. maj|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-innsbruck-aut-2015|title=European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/916/|title=Results of European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 10.–12. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2015|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/917/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 12 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|2017]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Campitello di Fassa]] | align="left" | 30. junij–1. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-campitello-di-fassa-ita-2017|title=European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1008/|title=Results of European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 18.–19. avgust|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-munich-ger-2017|title=European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1009/|title=Results of European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 13 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2019|2019]] | align="left" | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]] | align="left" | 5.–7. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-zakopane-pol-2019|title=European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1135/|title=Results of European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]] | align="left" | 4.–6. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-edinburgh-gbr-2019|title=European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1136/|title=Results of European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 14 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2020|2020]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Moskva]] | align="left" | 21.–28. november|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-c-moscow-rus-2020/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1166/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 15 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|2022]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 11.–21. avgust|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-munich-ger-2022/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1247/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 16 | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2024|2024]] | align="left" |{{flagicon|CHE}} [[Villars-sur-Ollon]] | align="left" |27. avgust–1. september|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championships-villars-2024|title=IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1381/|title=Results of IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 17 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2026|2026]] | align="left" |{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]] | align="left" |17. julij–19. julij|| - || - || • || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=Results of World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |- | align="left" |{{flagicon|FRA}} [[Laval, Mayenne|Laval]] | align="left" |28. avgust–30. avgust|| • || • || - || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=IFSC European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=Results of World Climbing European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |} == Dobitniki medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|FRA}} [[François Legrand (plezalec)|François Legrand]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Arnaud Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Lombard]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|GBR}} [[Ian Vickers]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|GER}} [[Christian Bindhammer]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Ovčinikov]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|FRA}} [[François Auclair]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|ESP}} [[Patxi Usobiaga Lakunza]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|FRA}} [[Manuel Romain]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|NED}} [[Jorg Verhoeven]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Halenke]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|BEL}} [[Nicolas Collin]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Fakirjanov]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|SLO}} [[Luka Potočar]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|ESP}} [[Guillermo Peinado Franganillo]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés]] | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Placci]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|ITA}} [[Christian Core]] | {{flagicon|ITA}} [[Mauro Calibani]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|FRA}} [[Daniel Dulac]] | {{flagicon|GBR}} [[Andy Earl (plezalec)|Andrew Earl]] | {{flagicon|ITA}} [[Gabriele Moroni]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|FIN}} [[Nalle Hukkataival]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|FRA}} [[Jérôme Meyer]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefan Scarperi]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|GER}} [[Alexander Megos]] | {{flagicon|SVN}} [[Anže Peharc]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|FRA}} [[Mickaël Mawem]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Skorodumov]] | {{flagicon|RUS}} [[Vadim Timonov]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SLO}} [[Jernej Kruder]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužecki]] | {{flagicon|RUS}} [[Nikolaj Jarilovec]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Nicolai Uznik]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|GBR}} [[Dayan Akhtar]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|BEL}} [[Hannes Van Duysen]] | {{flagicon|FRA}} [[Samuel Richard]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|KAZ}} [[Kairat Rahmetov]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|POL}} [[Andrzej Marcisz]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|UKR}} [[Andrej Vedenmeer]] | {{flagicon|FRA}} [[Mathieu Dutray]] | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Samoiline]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|POL}} [[Tomasz Oleksy]] | {{flagicon|UKR}} [[Aleksander Paukajev]] | {{flagicon|UKR}} [[Vladimir Zaharov (plezalec)|Vladimir Zaharov]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Jakov Soubbotine]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergey Sinitcyn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Gadejev]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Sinicjn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Osipov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Abdrahmanov]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|RUS}} [[Vladislav Deulin]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Timofejev]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Lev Rudacki]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|FRA}} [[Guillaume Moro]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Ludovico Fossali]] | {{flagicon|ITA}} [[Matteo Zurloni]] | {{flagicon|ESP}} [[Erik Noya Cardona]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|AIN}} [[Peter Zemljakov]] | {{flagicon|FRA}} [[Marceau Garnier]] | {{flagicon|AIN}} [[Ivan Zemljakov]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefano Ghisolfi]] | {{flagicon|ESP}} [[Javier Cano Blázquez]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Michael Piccolruaz]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Rubcov]] | {{flagicon|SUI}} [[Sascha Lehmann]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužetski]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|SUI}} [[Jonas Utelli]] |} == Dobitnice medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|SUI}} [[Susi Good]] | {{flagicon|FRA}} [[Isabelle Patissier]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]]<br/>{{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] | {{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|GER}} [[Katrin Sedlmayer]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]] | {{flagicon|GER}} [[Marietta Uhden]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Chloé Minoret]] | {{flagicon|SLO}} [[Martina Čufar]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]]<br />{{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|AUT}} [[Bettina Schöpf]] | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Angela Eiter]] | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|FRA}} [[Alizée Dufraisse]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Dinara Fahritdinova]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Hélène Janicot]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|BEL}} [[Anak Verhoeven]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|FRA}} [[Luce Douady]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliška Adamovská]] | {{flagicon|GBR}} [[Molly Thompson-Smith]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|FRA}} [[Manon Hily]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|NED}} [[Lynn Van Der Meer]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Erin McNeice]] | {{flagicon|BEL}} [[Heloïse Doumont]] | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|FRA}} [[Fanny Rogeaux]] | {{flagicon|CZE}} [[Vera Kotasova-Kostruhova]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Olga Bibik (plezalka)|Olga Bibik]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|FRA}} [[Corinne Theroux]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|FRA}} [[Juliette Danion]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Bežko]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|NOR}} [[Hannah Midtboe]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Mélanie Sandoz]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SVN}} [[Urška Repušič]] | {{flagicon|SVN}} [[Vita Lukan]] | {{flagicon|RUS}} [[Irina Kuzmenko]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|BEL}} [[Chloe Caulier]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|GER}} [[Hannah Meul]] | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Naïlé Meignan]] | {{flagicon|ISR}} [[Ayala Kerem]] | {{flagicon|FRA}} [[Agathe Calliet]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] | {{flagicon|ITA}} [[Camilla Moroni]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Ovčinikova (plezalka)|Jelena Ovčinikova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Inozemceva]] | {{flagicon|FRA}} [[Claudine Trecourt]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|GER}} [[Ameli Haager]] | {{flagicon|BEL}} [[Kim Anthoni]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Tatjana Rujga]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Zaharova]] | {{flagicon|RUS}} [[Svetlana Sutkina]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] | {{flagicon|RUS}} [[Maja Piratinska]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Olga Morozkina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Natalija Titova (plezalka)|Natalija Titova]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Rudzińska]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Levočkina]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Remizova (plezalka)|Jelena Remizova]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterina Baraščuk]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelizaveta Ivanova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Patrycja Chudziak]] | {{flagicon|ITA}} [[Giulia Randi]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ITA}} [[Beatrice Colli]] | {{flagicon|AIN}} [[Elizaveta Ivanova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|SER}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliska Adamovska]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SVN}} [[Mia Krampl]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] |} == Medalje po državah == {{Medals table | caption = | host = | flag_template = flagcountry | event = | team = | gold_FRA = 20 | silver_FRA = 11 | bronze_FRA = 20 | gold_RUS = 17 | silver_RUS = 19 | bronze_RUS = 28 | gold_AUT = 12 | silver_AUT = 7 | bronze_AUT = 9 | gold_SLO = 9 | silver_SLO = 12 | bronze_SLO = 3 | gold_UKR = 7 | silver_UKR = 11 | bronze_UKR = 5 | gold_POL = 7 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 4 | gold_GER = 5 | silver_GER = 4 | bronze_GER = 3 | gold_CZE = 4 | silver_CZE = 9 | bronze_CZE = 5 | gold_ITA = 4 | silver_ITA = 7 | bronze_ITA = 4 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 4 | bronze_SUI = 4 | gold_ESP = 4 | silver_ESP = 2 | bronze_ESP = 6 | gold_BEL = 2 | silver_BEL = 2 | bronze_BEL = 2 | gold_GBR = 1 | silver_GBR = 2 | bronze_GBR = 2 | gold_SER = 1 | silver_SER = 1 | bronze_SER = 2 | gold_KAZ = 1 | silver_KAZ = 0 | bronze_KAZ = 0 | gold_FIN = 0 | silver_FIN = 1 | bronze_FIN = 0 | gold_ISR = 0 | silver_ISR = 1 | bronze_ISR = 0 | gold_NED = 0 | silver_NED = 0 | bronze_NED = 2 | gold_NOR = 0 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 1 }} == Sklici == {{sklici}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Športno plezanje]] [[Kategorija:Evropska prvenstva|Športno plezanje]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] dgn0pihbwsdgik69fix79sb9urgblsv 6744754 6744753 2026-08-30T16:46:05Z Sporti 5955 /* Medalje po državah */ pos. 6744754 wikitext text/x-wiki [[Slika:2022-08-12 European Championships 2022 – Sport Climbing Men's Lead by Sandro Halank–125.jpg|thumb|right|300px|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|Evropsko prenstvo 2022]] v [[München|Münchnu]]]] '''Evropsko prvenstvo v športnem plezanju''' je [[športno tekmovanje]] za [[evropsko prvenstvo]] v [[športno plezanje|športnem plezanju]], ki ga na dve leti organizira [[Mednarodna zveza za športno plezanje]]. Poteka za moške in ženske v težavnosti, [[Balvansko plezanje|balvanih]] in hitrosti, od leta 2015 pa še v kombinaciji. Prvič je potekalo leta [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] v [[Frankfurt]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|title=Climbing Competitions' History|publisher=ifsc-climbing.org|access-date=18 May 2013|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924033224/http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|url-status=dead}}</ref> == Prvenstva == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" | Št. !! rowspan="2" | Leto !! rowspan="2" | Prizorišče !! rowspan="2" | Datum !! colspan="4" | Discipline !! rowspan="2" | Vir |- !{{Abbr|T|Težavnost}} !{{Abbr|H|Hitrost}} !{{Abbr|B|Balvani}} !{{Abbr|K|Kombinacija}} |- |1 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Frankfurt]] | align="left" | 18. september|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-frankfurt-1992|title=UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/120/|title=Results of UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |2 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1996|1996]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 28. januar|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-paris-1996|title=European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/155/|title=Results of European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |3 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1998|1998]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Nürnberg]] | align="left" | 3. april|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-nurnberg-ger-1998|title=UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/184/|title=Results of UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |4 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2000|2000]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 7. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-munchen-ger-2000|title=UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/230/|title=Results of UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |5 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2002|2002]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 11.–14. julij|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-chamonix-fra-2002/|title=UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/292/|title=Results of UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |6 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2004|2004]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Lecco]] | align="left" | 21.–27. junijj|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-lecco-ita-2004/|title=UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/365/|title=Results of UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" |7 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2006|2006]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterinburg]] | align="left" | 29. junij–3. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-ekatarinburg-rus-2006|title=UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/445/|title=Results of UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2007|2007]] | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Birmingham]] | align="left" | 16.–18. marec|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-boulder-championship-birmingham-gbr-2007/|title=IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/489/|title=Results of IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |8 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2008|2008]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 15.–18. oktober|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championship-paris-fra-2008/|title=IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/531/|title=Results of IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |9 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2010|2010]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Imst]]/[[Innsbruck]] | align="left" | 14.–18. september|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-imst-innsbruck-aut-2010/|title=European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/629/|title=Results of European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 10 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2013|2013]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 12.–13. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2013|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/816/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|NED}} [[Eindhoven]] | align="left" | 31. avgust–1. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-eindhoven-ned-2013/|title=European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/817/|title=Results of European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 11 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|2015]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] | align="left" | 14.–16. maj|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-innsbruck-aut-2015|title=European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/916/|title=Results of European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 10.–12. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2015|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/917/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 12 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|2017]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Campitello di Fassa]] | align="left" | 30. junij–1. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-campitello-di-fassa-ita-2017|title=European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1008/|title=Results of European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 18.–19. avgust|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-munich-ger-2017|title=European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1009/|title=Results of European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 13 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2019|2019]] | align="left" | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]] | align="left" | 5.–7. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-zakopane-pol-2019|title=European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1135/|title=Results of European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]] | align="left" | 4.–6. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-edinburgh-gbr-2019|title=European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1136/|title=Results of European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 14 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2020|2020]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Moskva]] | align="left" | 21.–28. november|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-c-moscow-rus-2020/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1166/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 15 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|2022]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 11.–21. avgust|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-munich-ger-2022/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1247/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 16 | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2024|2024]] | align="left" |{{flagicon|CHE}} [[Villars-sur-Ollon]] | align="left" |27. avgust–1. september|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championships-villars-2024|title=IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1381/|title=Results of IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 17 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2026|2026]] | align="left" |{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]] | align="left" |17. julij–19. julij|| - || - || • || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=Results of World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |- | align="left" |{{flagicon|FRA}} [[Laval, Mayenne|Laval]] | align="left" |28. avgust–30. avgust|| • || • || - || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=IFSC European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=Results of World Climbing European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |} == Dobitniki medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|FRA}} [[François Legrand (plezalec)|François Legrand]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Arnaud Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Lombard]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|GBR}} [[Ian Vickers]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|GER}} [[Christian Bindhammer]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Ovčinikov]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|FRA}} [[François Auclair]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|ESP}} [[Patxi Usobiaga Lakunza]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|FRA}} [[Manuel Romain]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|NED}} [[Jorg Verhoeven]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Halenke]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|BEL}} [[Nicolas Collin]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Fakirjanov]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|SLO}} [[Luka Potočar]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|ESP}} [[Guillermo Peinado Franganillo]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés]] | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Placci]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|ITA}} [[Christian Core]] | {{flagicon|ITA}} [[Mauro Calibani]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|FRA}} [[Daniel Dulac]] | {{flagicon|GBR}} [[Andy Earl (plezalec)|Andrew Earl]] | {{flagicon|ITA}} [[Gabriele Moroni]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|FIN}} [[Nalle Hukkataival]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|FRA}} [[Jérôme Meyer]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefan Scarperi]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|GER}} [[Alexander Megos]] | {{flagicon|SVN}} [[Anže Peharc]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|FRA}} [[Mickaël Mawem]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Skorodumov]] | {{flagicon|RUS}} [[Vadim Timonov]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SLO}} [[Jernej Kruder]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužecki]] | {{flagicon|RUS}} [[Nikolaj Jarilovec]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Nicolai Uznik]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|GBR}} [[Dayan Akhtar]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|BEL}} [[Hannes Van Duysen]] | {{flagicon|FRA}} [[Samuel Richard]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|KAZ}} [[Kairat Rahmetov]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|POL}} [[Andrzej Marcisz]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|UKR}} [[Andrej Vedenmeer]] | {{flagicon|FRA}} [[Mathieu Dutray]] | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Samoiline]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|POL}} [[Tomasz Oleksy]] | {{flagicon|UKR}} [[Aleksander Paukajev]] | {{flagicon|UKR}} [[Vladimir Zaharov (plezalec)|Vladimir Zaharov]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Jakov Soubbotine]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergey Sinitcyn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Gadejev]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Sinicjn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Osipov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Abdrahmanov]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|RUS}} [[Vladislav Deulin]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Timofejev]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Lev Rudacki]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|FRA}} [[Guillaume Moro]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Ludovico Fossali]] | {{flagicon|ITA}} [[Matteo Zurloni]] | {{flagicon|ESP}} [[Erik Noya Cardona]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|AIN}} [[Peter Zemljakov]] | {{flagicon|FRA}} [[Marceau Garnier]] | {{flagicon|AIN}} [[Ivan Zemljakov]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefano Ghisolfi]] | {{flagicon|ESP}} [[Javier Cano Blázquez]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Michael Piccolruaz]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Rubcov]] | {{flagicon|SUI}} [[Sascha Lehmann]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužetski]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|SUI}} [[Jonas Utelli]] |} == Dobitnice medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|SUI}} [[Susi Good]] | {{flagicon|FRA}} [[Isabelle Patissier]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]]<br/>{{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] | {{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|GER}} [[Katrin Sedlmayer]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]] | {{flagicon|GER}} [[Marietta Uhden]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Chloé Minoret]] | {{flagicon|SLO}} [[Martina Čufar]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]]<br />{{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|AUT}} [[Bettina Schöpf]] | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Angela Eiter]] | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|FRA}} [[Alizée Dufraisse]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Dinara Fahritdinova]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Hélène Janicot]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|BEL}} [[Anak Verhoeven]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|FRA}} [[Luce Douady]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliška Adamovská]] | {{flagicon|GBR}} [[Molly Thompson-Smith]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|FRA}} [[Manon Hily]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|NED}} [[Lynn Van Der Meer]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Erin McNeice]] | {{flagicon|BEL}} [[Heloïse Doumont]] | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|FRA}} [[Fanny Rogeaux]] | {{flagicon|CZE}} [[Vera Kotasova-Kostruhova]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Olga Bibik (plezalka)|Olga Bibik]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|FRA}} [[Corinne Theroux]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|FRA}} [[Juliette Danion]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Bežko]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|NOR}} [[Hannah Midtboe]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Mélanie Sandoz]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SVN}} [[Urška Repušič]] | {{flagicon|SVN}} [[Vita Lukan]] | {{flagicon|RUS}} [[Irina Kuzmenko]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|BEL}} [[Chloe Caulier]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|GER}} [[Hannah Meul]] | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Naïlé Meignan]] | {{flagicon|ISR}} [[Ayala Kerem]] | {{flagicon|FRA}} [[Agathe Calliet]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] | {{flagicon|ITA}} [[Camilla Moroni]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Ovčinikova (plezalka)|Jelena Ovčinikova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Inozemceva]] | {{flagicon|FRA}} [[Claudine Trecourt]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|GER}} [[Ameli Haager]] | {{flagicon|BEL}} [[Kim Anthoni]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Tatjana Rujga]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Zaharova]] | {{flagicon|RUS}} [[Svetlana Sutkina]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] | {{flagicon|RUS}} [[Maja Piratinska]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Olga Morozkina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Natalija Titova (plezalka)|Natalija Titova]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Rudzińska]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Levočkina]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Remizova (plezalka)|Jelena Remizova]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterina Baraščuk]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelizaveta Ivanova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Patrycja Chudziak]] | {{flagicon|ITA}} [[Giulia Randi]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ITA}} [[Beatrice Colli]] | {{flagicon|AIN}} [[Elizaveta Ivanova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|SER}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliska Adamovska]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SVN}} [[Mia Krampl]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] |} == Medalje po državah == {{Medals table | caption = | host = | flag_template = flagcountry | event = | team = | gold_FRA = 21 | silver_FRA = 13 | bronze_FRA = 22 | gold_RUS = 17 | silver_RUS = 19 | bronze_RUS = 28 | gold_AUT = 12 | silver_AUT = 7 | bronze_AUT = 9 | gold_SLO = 9 | silver_SLO = 12 | bronze_SLO = 4 | gold_UKR = 7 | silver_UKR = 11 | bronze_UKR = 5 | gold_POL = 7 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 5 | gold_GER = 5 | silver_GER = 4 | bronze_GER = 3 | gold_CZE = 4 | silver_CZE = 9 | bronze_CZE = 5 | gold_ITA = 5 | silver_ITA = 8 | bronze_ITA = 5 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 4 | bronze_SUI = 4 | gold_ESP = 5 | silver_ESP = 2 | bronze_ESP = 6 | gold_BEL = 2 | silver_BEL = 4 | bronze_BEL = 2 | gold_GBR = 3 | silver_GBR = 2 | bronze_GBR = 2 | gold_SER = 1 | silver_SER = 1 | bronze_SER = 2 | gold_KAZ = 1 | silver_KAZ = 0 | bronze_KAZ = 0 | gold_FIN = 0 | silver_FIN = 1 | bronze_FIN = 0 | gold_ISR = 0 | silver_ISR = 1 | bronze_ISR = 0 | gold_NED = 0 | silver_NED = 0 | bronze_NED = 2 | gold_NOR = 0 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 1 | gold_AIN = 1 | silver_AIN = 1 | bronze_AIN = 1 }} == Sklici == {{sklici}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Športno plezanje]] [[Kategorija:Evropska prvenstva|Športno plezanje]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] sk9p1dk5gpfv7f5i6e5n5px3t7y7fke 6744755 6744754 2026-08-30T16:46:38Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6744755 wikitext text/x-wiki [[Slika:2022-08-12 European Championships 2022 – Sport Climbing Men's Lead by Sandro Halank–125.jpg|thumb|right|300px|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|Evropsko prenstvo 2022]] v [[München|Münchnu]]]] '''Evropsko prvenstvo v športnem plezanju''' je [[športno tekmovanje]] za [[evropsko prvenstvo]] v [[športno plezanje|športnem plezanju]], ki ga na dve leti organizira [[Mednarodna zveza za športno plezanje]]. Poteka za moške in ženske v težavnosti, [[Balvansko plezanje|balvanih]] in hitrosti, od leta 2015 do 2024 pa še v kombinaciji. Prvič je potekalo leta [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] v [[Frankfurt]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|title=Climbing Competitions' History|publisher=ifsc-climbing.org|access-date=18 May 2013|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924033224/http://www.ifsc-climbing.org/index.php/about-ifsc/what-is-the-ifsc/history|url-status=dead}}</ref> == Prvenstva == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" | Št. !! rowspan="2" | Leto !! rowspan="2" | Prizorišče !! rowspan="2" | Datum !! colspan="4" | Discipline !! rowspan="2" | Vir |- !{{Abbr|T|Težavnost}} !{{Abbr|H|Hitrost}} !{{Abbr|B|Balvani}} !{{Abbr|K|Kombinacija}} |- |1 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1992|1992]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Frankfurt]] | align="left" | 18. september|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-frankfurt-1992|title=UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/120/|title=Results of UIAA European Championship - Frankfurt 1992|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |2 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1996|1996]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 28. januar|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-paris-1996|title=European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/155/|title=Results of European Championship - Paris 1996|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |3 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 1998|1998]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[Nürnberg]] | align="left" | 3. april|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-nurnberg-ger-1998|title=UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/184/|title=Results of UIAA European Championship - Nürnberg (GER) 1998|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |4 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2000|2000]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 7. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-munchen-ger-2000|title=UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/230/|title=Results of UIAA European Championship - München (GER) 2000|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |5 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2002|2002]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 11.–14. julij|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-chamonix-fra-2002/|title=UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/292/|title=Results of UIAA European Championship - Chamonix (FRA) 2002|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |6 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2004|2004]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Lecco]] | align="left" | 21.–27. junijj|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-lecco-ita-2004/|title=UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/365/|title=Results of UIAA European Championship - Lecco (ITA) 2004|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" |7 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2006|2006]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterinburg]] | align="left" | 29. junij–3. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/uiaa-european-championship-ekatarinburg-rus-2006|title=UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/445/|title=Results of UIAA European Championship - Ekatarinburg (RUS) 2006|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2007|2007]] | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Birmingham]] | align="left" | 16.–18. marec|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-boulder-championship-birmingham-gbr-2007/|title=IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/489/|title=Results of IFSC European Boulder Championship - Birmingham (GBR) 2007|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |8 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2008|2008]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz]] | align="left" | 15.–18. oktober|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championship-paris-fra-2008/|title=IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/531/|title=Results of IFSC European Championship - Paris (FRA) 2008|access-date=2025-01-13}}</ref> |- |9 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2010|2010]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Imst]]/[[Innsbruck]] | align="left" | 14.–18. september|| • || • || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-imst-innsbruck-aut-2010/|title=European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/629/|title=Results of European Championship - Imst/Innsbruck (AUT) 2010|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 10 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2013|2013]] | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 12.–13. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2013|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/816/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|NED}} [[Eindhoven]] | align="left" | 31. avgust–1. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-eindhoven-ned-2013/|title=European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/817/|title=Results of European Championship (B) - Eindhoven (NED) 2013|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 11 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|2015]] | align="left" | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] | align="left" | 14.–16. maj|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-innsbruck-aut-2015|title=European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/916/|title=Results of European Championship (B) - Innsbruck (AUT) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|FRA}} [[Chamonix]] | align="left" | 10.–12. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-chamonix-fra-2015|title=European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/917/|title=Results of European Championship (L,S) - Chamonix (FRA) 2015|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 12 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|2017]] | align="left" | {{flagicon|ITA}} [[Campitello di Fassa]] | align="left" | 30. junij–1. julij|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-campitello-di-fassa-ita-2017|title=European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1008/|title=Results of European Championship (L,S) - Campitello di Fassa (ITA) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 18.–19. avgust|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-munich-ger-2017|title=European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1009/|title=Results of European Championship (B) - Munich (GER) 2017|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 13 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2019|2019]] | align="left" | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]] | align="left" | 5.–7. september|| - || - || • || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-b-zakopane-pol-2019|title=European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1135/|title=Results of European Championship (B) - Zakopane (POL) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | align="left" | {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]] | align="left" | 4.–6. oktober|| • || • || - || - | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/european-championship-l-s-edinburgh-gbr-2019|title=European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1136/|title=Results of European Championship (L,S) - Edinburgh (GBR) 2019|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 14 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2020|2020]] | align="left" | {{flagicon|RUS}} [[Moskva]] | align="left" | 21.–28. november|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-c-moscow-rus-2020/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1166/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L,C) - Moscow (RUS) 2020|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 15 || [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|2022]] | align="left" | {{flagicon|GER}} [[München]] | align="left" | 11.–21. avgust|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-europe-continental-championships-b-s-l-munich-ger-2022/|title=IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1247/|title=Results of IFSC Europe - Continental Championships (B,S,L) - Munich (GER) 2022|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | 16 | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2024|2024]] | align="left" |{{flagicon|CHE}} [[Villars-sur-Ollon]] | align="left" |27. avgust–1. september|| • || • || • || • | <ref>{{navedi splet|url=https://www.ifsc-climbing.org/events/ifsc-european-championships-villars-2024|title=IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ifsc.results.info/event/1381/|title=Results of IFSC European Championships Villars 2024|access-date=2025-01-13}}</ref> |- | rowspan="2" | 17 || rowspan="2" | [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2026|2026]] | align="left" |{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]] | align="left" |17. julij–19. julij|| - || - || • || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1503/|title=Results of World Climbing European Championships Barcelona 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |- | align="left" |{{flagicon|FRA}} [[Laval, Mayenne|Laval]] | align="left" |28. avgust–30. avgust|| • || • || - || - | <ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=IFSC European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ifsc.results.info/event/1509/|title=Results of World Climbing European Championships Laval 2026|access-date=2025-12-18}}</ref> |} == Dobitniki medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|FRA}} [[François Legrand (plezalec)|François Legrand]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Arnaud Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Petit (plezalec)|François Petit]] | {{flagicon|FRA}} [[François Lombard]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|GBR}} [[Ian Vickers]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|GER}} [[Christian Bindhammer]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Ovčinikov]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|FRA}} [[Alexandre Chabot]] | {{flagicon|FRA}} [[François Auclair]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|ESP}} [[Patxi Usobiaga Lakunza]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] | {{flagicon|FRA}} [[Manuel Romain]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanqué]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|NED}} [[Jorg Verhoeven]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Halenke]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Desgranges]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|BEL}} [[Nicolas Collin]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Fakirjanov]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|SLO}} [[Luka Potočar]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|ESP}} [[Guillermo Peinado Franganillo]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés]] | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Placci]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|ITA}} [[Christian Core]] | {{flagicon|ITA}} [[Mauro Calibani]] | {{flagicon|RUS}} [[Salavat Rahmetov]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|FRA}} [[Daniel Dulac]] | {{flagicon|GBR}} [[Andy Earl (plezalec)|Andrew Earl]] | {{flagicon|ITA}} [[Gabriele Moroni]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|AUT}} [[David Lama]] | {{flagicon|FIN}} [[Nalle Hukkataival]] | {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|FRA}} [[Jérôme Meyer]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|SUI}} [[Cédric Lachat]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Kilian Fischhuber]] | {{flagicon|RUS}} [[Dmitrij Sarafutdinov]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefan Scarperi]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|GER}} [[Alexander Megos]] | {{flagicon|SVN}} [[Anže Peharc]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|FRA}} [[Mickaël Mawem]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Skorodumov]] | {{flagicon|RUS}} [[Vadim Timonov]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|SLO}} [[Jernej Kruder]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužecki]] | {{flagicon|RUS}} [[Nikolaj Jarilovec]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Nicolai Uznik]] | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|GBR}} [[Dayan Akhtar]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Maximillian Milne]] | {{flagicon|BEL}} [[Hannes Van Duysen]] | {{flagicon|FRA}} [[Samuel Richard]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|KAZ}} [[Kairat Rahmetov]] | {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brenna]] | {{flagicon|POL}} [[Andrzej Marcisz]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|UKR}} [[Andrej Vedenmeer]] | {{flagicon|FRA}} [[Mathieu Dutray]] | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Samoiline]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|POL}} [[Tomasz Oleksy]] | {{flagicon|UKR}} [[Aleksander Paukajev]] | {{flagicon|UKR}} [[Vladimir Zaharov (plezalec)|Vladimir Zaharov]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Jakov Soubbotine]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergey Sinitcyn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Gadejev]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Čaoulski]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Sinicjn]] | {{flagicon|RUS}} [[Aleksander Pešehonov]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Vajtcehovski]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Osipov]] | {{flagicon|UKR}} [[Maksim Stjenkovij]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Abdrahmanov]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|CZE}} [[Libor Hroza]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Stanislav Kokorin]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|RUS}} [[Vladislav Deulin]] | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Timofejev]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|RUS}} [[Lev Rudacki]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|UKR}} [[Danjil Boldirev]] | {{flagicon|POL}} [[Marcin Dzieński]] | {{flagicon|FRA}} [[Guillaume Moro]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Ludovico Fossali]] | {{flagicon|ITA}} [[Matteo Zurloni]] | {{flagicon|ESP}} [[Erik Noya Cardona]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|AIN}} [[Peter Zemljakov]] | {{flagicon|FRA}} [[Marceau Garnier]] | {{flagicon|AIN}} [[Ivan Zemljakov]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Stefano Ghisolfi]] | {{flagicon|ESP}} [[Javier Cano Blázquez]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|GER}} [[Jan Hojer]] | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|ITA}} [[Michael Piccolruaz]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Aleksej Rubcov]] | {{flagicon|SUI}} [[Sascha Lehmann]] | {{flagicon|RUS}} [[Sergej Lužetski]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|AUT}} [[Jakob Schubert]] | {{flagicon|CZE}} [[Adam Ondra]] | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Ginés López]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Sam Avezou]] | {{flagicon|SUI}} [[Sasha Lehmann]] | {{flagicon|SUI}} [[Jonas Utelli]] |} == Dobitnice medalj == === Težavnost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|SUI}} [[Susi Good]] | {{flagicon|FRA}} [[Isabelle Patissier]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] | {{flagicon|FRA}} [[Laurence Guyon]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]]<br/>{{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] | {{flagicon|RUS}} [[Venera Čerešneva]] | {{flagicon|FRA}} [[Liv Sansoz]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|GER}} [[Katrin Sedlmayer]] | {{flagicon|FRA}} [[Stéphanie Bodet]] | {{flagicon|GER}} [[Marietta Uhden]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Chloé Minoret]] | {{flagicon|SLO}} [[Martina Čufar]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]]<br />{{flagicon|BEL}} [[Muriel Sarkany]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|AUT}} [[Bettina Schöpf]] | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Angela Eiter]] | {{flagicon|AUT}} [[Johanna Ernst]] | {{flagicon|FRA}} [[Alizée Dufraisse]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Dinara Fahritdinova]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Hélène Janicot]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|BEL}} [[Anak Verhoeven]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|FRA}} [[Luce Douady]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliška Adamovská]] | {{flagicon|GBR}} [[Molly Thompson-Smith]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SLO}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|FRA}} [[Manon Hily]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|NED}} [[Lynn Van Der Meer]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|GBR}} [[Erin McNeice]] | {{flagicon|BEL}} [[Heloïse Doumont]] | {{flagicon|SLO}} [[Lučka Rakovec]] |} === Balvani === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|FRA}} [[Sandrine Levet]] | {{flagicon|FRA}} [[Fanny Rogeaux]] | {{flagicon|CZE}} [[Vera Kotasova-Kostruhova]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Olga Bibik (plezalka)|Olga Bibik]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|FRA}} [[Corinne Theroux]] |- | align="center" | 2007 | {{flagicon|FRA}} [[Juliette Danion]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Bežko]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|SLO}} [[Natalija Gros]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|NOR}} [[Hannah Midtboe]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Šalagina]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Mélanie Sandoz]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|GER}} [[Juliane Wurm]] | {{flagicon|AUT}} [[Anna Stöhr]] | {{flagicon|AUT}} [[Katharina Saurwein]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|SVN}} [[Urška Repušič]] | {{flagicon|SVN}} [[Vita Lukan]] | {{flagicon|RUS}} [[Irina Kuzmenko]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|BEL}} [[Chloe Caulier]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|GER}} [[Hannah Meul]] | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|FRA}} [[Naïlé Meignan]] | {{flagicon|ISR}} [[Ayala Kerem]] | {{flagicon|FRA}} [[Agathe Calliet]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|FRA}} [[Oriane Bertone]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] | {{flagicon|ITA}} [[Camilla Moroni]] |} === Hitrost === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 1992 | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Ovčinikova (plezalka)|Jelena Ovčinikova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Inozemceva]] | {{flagicon|FRA}} [[Claudine Trecourt]] |- | align="center" | 1996 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|GER}} [[Ameli Haager]] | {{flagicon|BEL}} [[Kim Anthoni]] |- | align="center" | 1998 | {{flagicon|FRA}} [[Cecile Avezou]] | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2000 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|RUS}} [[Tatjana Rujga]] | {{flagicon|RUS}} [[Zosija Podgorbounskih]] |- | align="center" | 2002 | {{flagicon|UKR}} [[Olena Rjepko]] | {{flagicon|UKR}} [[Olga Zaharova]] | {{flagicon|RUS}} [[Svetlana Sutkina]] |- | align="center" | 2004 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] | {{flagicon|RUS}} [[Maja Piratinska]] |- | align="center" | 2006 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Valentina Jurina]] |- | align="center" | 2008 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Olga Morozkina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Stenkova]] |- | align="center" | 2010 | {{flagicon|POL}} [[Edyta Ropek]] | {{flagicon|RUS}} [[Ksenija Aleksejeva]] | {{flagicon|RUS}} [[Natalija Titova (plezalka)|Natalija Titova]] |- | align="center" | 2013 | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Rudzińska]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Levočkina]] |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] | {{flagicon|RUS}} [[Ana Ciganova]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelena Remizova (plezalka)|Jelena Remizova]] |- | align="center" | 2019 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|RUS}} [[Marija Krasavina]] | {{flagicon|FRA}} [[Anouck Jaubert]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Jekaterina Baraščuk]] | {{flagicon|RUS}} [[Jelizaveta Ivanova]] | {{flagicon|RUS}} [[Julija Kaplina]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|POL}} [[Natalia Kałucka]] | {{flagicon|POL}} [[Patrycja Chudziak]] | {{flagicon|ITA}} [[Giulia Randi]] |- | align="center" | 2026 | {{flagicon|ITA}} [[Beatrice Colli]] | {{flagicon|AIN}} [[Elizaveta Ivanova]] | {{flagicon|POL}} [[Aleksandra Mirosław]] |} === Kombinacija === {| {{MedalistTable|type=Leto}} |- | align="center" | 2015 | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] | {{flagicon|SLO}} [[Mina Markovič]] | {{flagicon|FRA}} [[Charlotte Durif]] |- | align="center" | 2017 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SUI}} [[Petra Klingler]] | {{flagicon|SRB}} [[Staša Gejo]] |- | align="center" | 2020 | {{flagicon|RUS}} [[Viktorija Meškova]] | {{flagicon|SER}} [[Staša Gejo]] | {{flagicon|CZE}} [[Eliska Adamovska]] |- | align="center" | 2022 | {{flagicon|SVN}} [[Janja Garnbret]] | {{flagicon|SVN}} [[Mia Krampl]] | {{flagicon|AUT}} [[Jessica Pilz]] |- | align="center" | 2024 | {{flagicon|ITA}} [[Laura Rogora]] | {{flagicon|UKR}} [[Jevgenija Kazbekova]] | {{flagicon|FRA}} [[Zélia Avezou]] |} == Medalje po državah == {{Medals table | caption = | host = | flag_template = flagcountry | event = | team = | gold_FRA = 21 | silver_FRA = 13 | bronze_FRA = 22 | gold_RUS = 17 | silver_RUS = 19 | bronze_RUS = 28 | gold_AUT = 12 | silver_AUT = 7 | bronze_AUT = 9 | gold_SLO = 9 | silver_SLO = 12 | bronze_SLO = 4 | gold_UKR = 7 | silver_UKR = 11 | bronze_UKR = 5 | gold_POL = 7 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 5 | gold_GER = 5 | silver_GER = 4 | bronze_GER = 3 | gold_CZE = 4 | silver_CZE = 9 | bronze_CZE = 5 | gold_ITA = 5 | silver_ITA = 8 | bronze_ITA = 5 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 4 | bronze_SUI = 4 | gold_ESP = 5 | silver_ESP = 2 | bronze_ESP = 6 | gold_BEL = 2 | silver_BEL = 4 | bronze_BEL = 2 | gold_GBR = 3 | silver_GBR = 2 | bronze_GBR = 2 | gold_SER = 1 | silver_SER = 1 | bronze_SER = 2 | gold_KAZ = 1 | silver_KAZ = 0 | bronze_KAZ = 0 | gold_FIN = 0 | silver_FIN = 1 | bronze_FIN = 0 | gold_ISR = 0 | silver_ISR = 1 | bronze_ISR = 0 | gold_NED = 0 | silver_NED = 0 | bronze_NED = 2 | gold_NOR = 0 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 1 | gold_AIN = 1 | silver_AIN = 1 | bronze_AIN = 1 }} == Sklici == {{sklici}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Športno plezanje]] [[Kategorija:Evropska prvenstva|Športno plezanje]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] il7p2fhixknh9evak1q60z5cxk5fwcj 0 582551 6744744 6426186 2026-08-30T16:36:30Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6744744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |medaltemplates = {{MedalSport | žensko [[športno plezanje]] }} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{Medal|Competition|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Gold|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Edinburgh 2019]]|težavnost}} {{Medal|Bronze|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2026|Laval 2026]]|težavnost}} }} '''Lučka Rakovec''', [[Slovenci|slovenska]] [[športna plezalka]], * [[6. maj]] [[2001]], [[Ljubljana]]. Največji uspeh v karieri je dosegla z osvojitvijo naslova [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|evropske prvakinje]] v težavnosti [[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|leta 2019]] v [[Edinburgh]]u. Teden dni prej se je na [[Svetovni pokal v športnem plezanju Kranj|tekmi v Kranju]] s tretjim mestom prvič uvrstila na stopničke v [[svetovni pokal v športnem plezanju|svetovnem pokalu]].<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/lucka-rakovec-do-najvecjega-uspeha-v-karieri-508907 |title=Lučka Rakovec do največjega uspeha v karieri! |accessdate=2025-04-20 |date=2019-10-06 |work=[[Siol.net]] }}</ref> Leta 2019 je dosegla tudi najvišjo uvrstitev v skupnem seštevku svetovnega pokala s četrtim mestom v težavnosti, petim v kombinaciji in devetim v balvanih, leta 2021 je bila peta v seštevku težavnosti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{instagram|luckarakovec}} * {{sports links}} {{škrbina-bio-plezanje}} {{DEFAULTSORT:Rakovec, Lučka}} [[Kategorija:Slovenski športni plezalci]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] cvl4twlaylleckksbzgvofslidkrqnx 6744745 6744744 2026-08-30T16:36:48Z Sporti 5955 /* vrh */ pnp 6744745 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |medaltemplates = {{MedalSport | žensko [[športno plezanje]] }} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{Medal|Competition|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2019|Edinburgh 2019]]|težavnost}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2026|Laval 2026]]|težavnost}} }} '''Lučka Rakovec''', [[Slovenci|slovenska]] [[športna plezalka]], * [[6. maj]] [[2001]], [[Ljubljana]]. Največji uspeh v karieri je dosegla z osvojitvijo naslova [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|evropske prvakinje]] v težavnosti [[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|leta 2019]] v [[Edinburgh]]u. Teden dni prej se je na [[Svetovni pokal v športnem plezanju Kranj|tekmi v Kranju]] s tretjim mestom prvič uvrstila na stopničke v [[svetovni pokal v športnem plezanju|svetovnem pokalu]].<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/lucka-rakovec-do-najvecjega-uspeha-v-karieri-508907 |title=Lučka Rakovec do največjega uspeha v karieri! |accessdate=2025-04-20 |date=2019-10-06 |work=[[Siol.net]] }}</ref> Leta 2019 je dosegla tudi najvišjo uvrstitev v skupnem seštevku svetovnega pokala s četrtim mestom v težavnosti, petim v kombinaciji in devetim v balvanih, leta 2021 je bila peta v seštevku težavnosti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{instagram|luckarakovec}} * {{sports links}} {{škrbina-bio-plezanje}} {{DEFAULTSORT:Rakovec, Lučka}} [[Kategorija:Slovenski športni plezalci]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 0rqe0fzcb00nlxx3pzejxe4yy6l4ij1 0 583887 6744653 6452257 2026-08-30T14:56:53Z A09 188929 -sendvič slik, pp tabela, potrebuje še prečrkovanje 6744653 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | native_name = سامانیان | conventional_long_name = Samanidska dinastija | common_name = Samanidi | era = [[Srednji vek]] | status = | status_text = | empire = | government_type = Dedna monarhija | year_start = 819 | year_end = 999 | event_start = | date_start = | event_end = | date_end = | p1 = Safaridska dinastija | flag_p1 = | p2 = Abasidski kalifat | flag_p2 = | p3 = Alidske dinastije severnega Irana | flag_p3 = | p4 = Banijuridi | flag_p4 = | p5 = Buhar Khudahs | flag_p5 = | p6 = Kneževina Ušrusana | flag_p6 = | p7 = Kneževina Fargana | flag_p7 = | p8 = Sogdija | s1 = Gaznavidska dinastija | flag_s1 = | s2 = Karahanidi | flag_s2 = | s3 = Banu Ilyas | flag_s3 = | s4 = Farigunidi | flag_s4 = | s5 = Muhtadžidi | flag_s5 = | s6 = Bujidska dinastija | flag_s6 = | image_flag = | flag = | flag_type = | image_coat = | image_map = Map of the Samanid amirate at the death of Nasr II, 943.svg | image_map_caption = Obseg samanidskega kraljestva ob smrti Nasrja II. leta 943 | capital = {{plainlist| * [[Samarkand]] (819–892) * [[Bukhara]] (892–999) }} | common_languages = {{plainlist| *[[Perzijščina]] ([[lingua franca]], dvor, akademija, literatura),<ref>"Persian Prose Literature." World Eras. 2002. HighBeam Research. (September 3, 2012);"''Princes, although they were often tutored in Arabic and religious subjects, frequently did not feel as comfortable with the Arabic language and preferred literature in Persian, which was either their mother tongue—as in the case of dynasties such as the Saffarids (861–1003), Samanids (873–1005), and Buyids (945–1055)...''". [https://web.archive.org/web/20130502180821/http://www.highbeam.com/doc/1G2-3034700041.html]</ref>{{sfn|Daniel|2001|p=74}}{{sfn|Frye|1975|p=146}}{{sfn|Bergne|2007|p=6}} *[[Arabščina]] (teologija, birokracija){{sfn|Frye|1975|p=145}} }} | religion = [[Sunitizem]] (manjšina [[Šiitizem]], [[Nestorijanstvo]], [[Zaratustrstvo]]) | currency = | leader1 = Ahmad ibn Asad | leader2 = Abd al-Malik II (Samanidski emir) | year_leader1 = 819–864/5 | year_leader2 = 999 | title_leader = Amir ([[Emir]]) | stat_year1 = 928 est.<ref>{{cite journal |last1=Turchin|first1=Peter|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires | journal = Journal of World-Systems Research|date=December 2006 |volume=12|issue=2 |page=222 |url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|access-date=12 September 2016 |issn= 1076-156X}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Taagepera|first=Rein|year=1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3|pages=475–504|doi=10.1111/0020-8833.00053|jstor=2600793|url=https://escholarship.org/uc/item/3cn68807|url-access=subscription}}</ref><ref name="OxfordArea">{{Cite book|last1=Bang|first1=Peter Fibiger|url=https://books.google.com/books?id=9mkLEAAAQBAJ&pg=PA92|title=The Oxford World History of Empire: Volume One: The Imperial Experience|last2=Bayly|first2=C. A.|last3=Scheidel|first3=Walter|year=2020|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-977311-4|pages=92–94|language=en}}</ref> | stat_area1 = 2.850.000 }} '''Samanidska monarhija''' ({{jezik-fa|سامانیان|Sāmānijān}}) je naziv za [[iran]]sko državo, ki se je v 9. in 10. stoletju razprostirala na območju [[Veliki Iran|Velikega Irana]] in [[Centralna Azija|Centralne Azije]]. Samanidska dinastija je imenovana po Samanu Kudiju, [[Zaratustrstvo|zaratustrskem]] plemiču, ki se je spreobrnil v [[Sunitizem|sunitski islam]] in skupaj s [[Tahiridska dinastija|Tahiridi]] velja za prvo avtohtono [[iranci|iransko]] dinastijo po muslimanskem osvajanju Perzije in [[Iransko višavje|Iranskega višavja]] v 7. stoletju. Samanidi veljajo tudi za potomce sasanidskega vladarja [[Bahram Čobin|Bahrama Čobina]] in dinastije Mihran, ene od sedmih znanih iranskih plemiških hiš. Samanidi so svojo politično upravo oblikovali po vzoru [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]], njihova prestolnica pa je bila v [[Balh]]u, [[Buhara|Buhari]], [[Samarkand]]u in [[Herat]]u. Njihov politični vpliv se je še bolj povečal, potem ko so leta 900 uspešno osvojili sosednjo iransko [[Safaridska dinastija|Safaridsko monarhijo]] in so se obdržali natanko sto let, ko je bila z uporom ustanovljena [[Gaznavidska dinastija|Gaznavidska monarhija]]. Samanidsko obdobje se spominjamo predvsem po bogati umetniški in znanstveni zapuščini: mesto [[Buhara]] je bilo po velikosti in slavi enakovredno [[Bagdad]]u, samanidski vladarji so spodbujali uporabo [[Perzijščina|perzijskega jezika]], med najpomembnejšimi učenjaki iz tistega obdobja pa sta bila [[Rudaki]] in [[Avicena]]. == Samanidski vladarji == {|style="width:100%;" class="wikitable" |+Seznam vladarjev z vladarskimi mesti ! style="background:#f0dc82; width:10%;"| [[Buhara]] ! style="background:#f0dc82; width:10%;"| [[Samarkand]] ! style="background:#f0dc82; width:10%;"| [[Ferganska dolina|Fergana]] ! style="background:#f0dc82; width:10%;"| [[Taškent]] ! style="background:#f0dc82; width:10%;"| [[Herat]] |- | style="text-align:center;" {{n/a}} | colspan="4" style="text-align:center;"| Saman Kuda<br /> {{langx|fa| سامان خدا}}<br /> <small>(Perzijski posestnik iz vasi Saman v provinci Balh v severnem [[Afganistan]]u je prispel v [[Merv]] na dvor [[Omajadi|omajadskega]] guvernerja [[Veliki Horasan|Horasan]]a, Asada ibn Abdallaha al-Kasrija, pod čigar vplivom je postal musliman in guvernerju služil do svoje smrti. Bil je ustanovitelj samanidske dinastije.)</small> |- | style="text-align:center;" {{n/a}} | colspan="4" style="text-align:center;"| Asad ibn Saman<br /> {{langx|fa| اسد بن سامان}}<br /> |- | style="text-align:center;" {{n/a}} | style="text-align:center;"|Nuh ibn Asad<br /> {{langx|fa| نوح بن اسد}}<br />819–841/2 | style="text-align:center;"|Ahmad ibn Asad<br /> {{langx|fa| احمد بن اسد}}<br />819–864/5 | style="text-align:center;"|Yahya ibn Asad<br /> {{langx|fa| یحییٰ بن اسد}}<br />819–855 | style="text-align:center;"|Ilyas ibn Asad<br /> {{langx|fa| الیاس بن اسد}}<br />819–856 |- | style="text-align:center;" {{n/a}} | colspan="3" style="text-align:center;"| Ahmad ibn Asad<br /> {{langx|fa| احمد بن اسد}}<br />819–864/5 | style="text-align:center;"|Ibrahim ibn Ilyas<br /> {{langx|fa| ابراهیم بن الیاس}}<br />856–867 |- | style="text-align:center;"| Isma'il ibn Ahmad<br /> {{langx|fa|ابو ابراهیم اسماعیل بن احمد}}<br />892–907 | colspan="2" style="text-align:center;"|Nasr I<br /> {{langx|fa|نصر بن احمد}}<br />864–892 | style="text-align:center;"|Ya'qub ibn Ahmad<br /> {{langx|fa|یعقوب بن احمد}}<br />? | style="text-align:center;"|[[Safaridska dinastija]]<br /> |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Isma'il ibn Ahmad<br /> {{langx|fa|ابو ابراهیم اسماعیل بن احمد}}<br />892–907 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Ahmad Samani<br /> {{langx|fa|احمد بن اسماعیل}}<br />907–914 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Nasr II<br /> {{langx|fa|ابوالحسن نصر بن احمد}}<br />914–943 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Nuh I<br /> {{langx|fa|نوح بن نصر}}<br />943–954 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Ibrahim ibn Ahmad<br /> {{langx|fa|ابراهیم بن احمد}}<br />947 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Abd al-Malik I (Samanidski emir)<br /> {{langx|fa|عبدالملک بن نوح}}<br />954–961 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Mansur I (Abu Salih Mansur) ibn Nuh I<br /> {{langx|fa|ابو صالح منصور بن نوح}}<br />961–976 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Nuh II (Nuh ibn Mansur)<br /> {{langx|fa|نوح بن منصور}}<br />976–997 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Abd al-Aziz ibn Nuh<br /> {{langx|fa|عبدالعزیز}}<br />992 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Mansur II (Abu'l-Harith Mansur ibn Nuh II)<br /> {{langx|fa|ابو الحارث منصور بن نوح}}<br />997–999 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Abd al-Malik II (Samanidski emir)<br /> {{langx|fa|عبدالمالک بن نوح}}<br /> 999 | style="text-align:center;" {{n/a}} |- | colspan="4" style="text-align:center;"| Isma'il Muntasir ibn Nuh II<br /> {{langx|fa| اسماعیل منتصر بن نوح}}<br />1000&nbsp;– 1005 | style="text-align:center;" {{n/a}} |} [[Slika:Samaniden_klein.png|thumb|right|Družinsko drevo Samanidskih vladarjev]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Cite book |title=Samanid Dynasty |series=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/520234/Samanid-dynasty |year=2011}} {{en icon}} * {{Cite book |last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Asad B. Sāmānḵodā |series=Encyclopædia Iranica |location=New York |url=http://www.iranica.com/articles/asad-b-1 |date=15. 7. 1987. |access-date=2012-02-24 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814110657/http://www.iranica.com/articles/asad-b-1}} {{en icon}} * {{Cite book |last=Frye |first=Richard Nelson |authorlink= |title=The period from the Arab invasion to the Saljuqs |chapter=4. The Sāmānids |series=The Cambridge History of Iran |volume=IV |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, U.K. |year=1975 |doi=10.1017/CHOL9780521200936.005 |isbn=9780521200936}} {{en icon}} * {{Cite book|last=Nagel|first=Tilman|title=Die islamische Welt bis 1500.|publisher=Oldenbourg Wissenschaftsverlag|location=München|year=1998|isbn=3-486-53011-9}} * {{Cite book |last=Shahmiri |first=Cyrus |title=Samanid Dynasty |series=Iran Chamber |url=http://www.iranchamber.com/history/samanids/samanids.php |year=2011}} {{en icon}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Samanid Empire}} {{normativna kontrola}} {{Predloga:Iranska zgodovina}} [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] qw94a34w34inzchjr1ljeuqlotysnik 0 585005 6744619 6740140 2026-08-30T13:32:11Z A09 188929 -podvojen zemljevid 6744619 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = [[perzijščina|perzijsko]] {{lang|fa|خوارزمشاهیان}}<br />''{{lang|fa-Latn|Khwārazmshāhiyān}}'' | conventional_long_name = Horezmijsko cesarstvo | common_name = Horezmijci | status = [[imperij]] | era = [[srednji vek]] | event1 = mongolska osvojitev Horezmijskega cesarstva | date_event1 = 1219–1221 | event2 = bitka pri Jasičemenu | date_event2 = 1230 | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = {{circa|1077}} | year_end = 1231 | p1 = Seldžuško cesarstvo | p2 = Guridi | p3 = Karakitajski kanat | p4 = Karahanidski kanat | p5 = Eldiguzidi | p6 = Ahmadili | p7 = Bavandidi | p8 = Gaznavidi | s1 = Mongolsko cesarstvo | image_map = Map of the Khwarazmian Empire.png | | width= | float = | border = | nodiv= | places = | image_map_caption = Ozemlje Horezmijskega cesarstva na predvečer mongolskih osvajanj, ok. 1215 | capital = {{ubli | [[Konje Urgenč|Gurganj]] (1077–1212) | [[Samarkand]] (1212–1220) | [[Gazni]] (1220–1221) | [[Tabriz]] (1225–1231} }} | largest_city = [[Raj, Iran|Shahr-e Ray]] | common_languages = {{ubl | [[perzijščina]] (uradni jezik){{sfn|Babayan|2003|p=14}}{{sfn|Katouzian|2007|p=128}} | [[arabščina]]{{sfn|Kuznetsov|Fedorov|2013|p=145}} | [[Kumani|kumanščina]]<ref>Gafurov, B. G. ''Central Asia:Pre-Historic to Pre-Modern Times'', Vol.&nbsp;2, (Shipra Publications, 1989), p.&nbsp;359.</ref> | oguški jeziki<ref>Vasilyeva, G. P. "Ethnic processes in origins of Turkmen people." Soviet Ethnography. Publishing house: Nauka, 1969. pp.&nbsp;81–98.</ref> }} | religion = [[sunitizem]] | currency = [[dirham]] | stat_year5 = 1220 | stat_pop5 = 5.000.000 | ref_pop5 = | leader1 = Anuš Tegin | leader2 = Jalal al-Din Mangbuberdi | year_leader1 = 1077–1096/7 | year_leader2 = 1220–1231 | title_leader = Horezmšah | stat_area1 = 2.300.000 | stat_year1 = 1210 (ocena)<ref>{{cite journal |last=Turchin |first=Peter |last2=Adams |first2=Jonathan M. |last3=Hall |first3=Thomas D. |title=East-West Orientation of Historical Empires |journal=Journal of World-Systems Research |date=December 2006 |volume=12 |issue=2 |page=222 |url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |access-date=12 September 2016 |issn=1076-156X}}</ref> ali | stat_area2 = 3.600.000 | stat_year2 = 1218 (ocena)<ref>{{cite journal |date=September 1997 |title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3 |page=497 |doi=10.1111/0020-8833.00053 |first=Rein |last=Taagepera |author-link= |jstor=2600793 |url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807|url-access=subscription }}</ref> }} '''Horezmijsko cesarstvo''' ({{jezik-fa|خوارزمشاهیان|Khwārezmshāhīān}}) je bila iranska država, ki se je od 11. stoletja do 13. stoletja raztezala čez [[Iransko višavje|Iransko planoto]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], torej čez ozemlja sodobnega [[Iran]]a, [[Azerbajdžan]]a, [[Afganistan]]a, [[Pakistan]]a, [[Turkmenistan]]a, [[Uzbekistan]]a, [[Tadžikistan]]a in [[Kirgizistan]]a. Središče cesarstva je bilo v [[Horezm]]u, glavno mesto pa je bil [[Konje Urgenč|Gurganj]], katerega ruševine se nahajajo v sodobnem [[Turkmenistan]]u. Horezmijska dinastije je bila [[Turška ljudstva|turškega]] [[Mameluki|mameluškega]] izvora, večina prebivalstva države pa so bila [[Iranski narodi|iranska]] ljudstva. Uradni jezik je bila [[perzijščina]]. Za ustanovitelja cesarstva velja [[Anuš Tegin]], ki je razširil meje cesarstva iz [[Horezm|Horezma]] proti jugozahodu na račun propadajočega [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njegovi nasledniki so vladali še stoletje in pol, dokler ni njihove opustošilo [[Džingiskan]]ovo [[Mongolsko cesarstvo]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} *{{cite book |last = Babayan |first = K. |title = Mystics, monarchs, and messiahs: cultural landscapes of early modern Iran |publisher = Harvard Center for Middle Eastern Studies |year=2003 }} * {{EI2|last=Bosworth|first=Clifford Edmund|authorlink= |volume=4|title=K̲h̲wārazm-S̲h̲āhs|url=https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/khwarazm-shahs-SIM_4206}} * {{cite encyclopedia | title = Āl-e Maʾmūn | last = Bosworth | first = Clifford Edmund | url = https://www.iranicaonline.org/articles/al-e-mamun | encyclopedia = Encyclopaedia Iranica, Vol. I, Fasc. 7 | pages = 762–764 | year = 1984}} * {{cite book |last=Katouzian|first=Homa|authorlink=|title=Iranian History and Politics: The Dialectic of State and Society |url=https://archive.org/details/iranianhistorypo0000homa|publisher=Routledge|year=2007 |isbn=978-0415297547}} *{{cite journal |journal=Iran: Journal of the British Institute of Persian Studies |volume=51 |year=2013 |title=Late Drachms of the Khwārazmshāh Azkājvār and Imitations of such Drachms |first1=Andrew |last1=Kuznetsov |first2=Michael |last2=Fedorov |issue=1 |publisher=Taylor & Francis |pages=145–149 }} {{refend}} ==Zunanje povezave== * https://www.britannica.com/topic/Khwarezm-Shah-dynasty * https://www.iranicaonline.org/articles/khwarazmshahs-i/ * {{Commons category-inline|Khwarazmian Empire}} {{Predloga:Iranska zgodovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Pakistana]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] [[Kategorija:Zgodovina Afganistana]] [[Kategorija:Zgodovina Turkmenistana]] [[Kategorija:Zgodovina Uzbekistana]] [[Kategorija:Zgodovina Tadžikistana]] [[Kategorija:Zgodovina Kirgizistana]] ctpbub0xw0co5dcmciis8zr4t7bp26t 0 587032 6744814 6479135 2026-08-30T19:53:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744814 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sioux01.png|thumb|Nekdanja plemenska ozemlja skupin Sujev ali Sioux (zeleno): (Vzhodni) Dakota (Mdewakanton, Sisseton, Wahpekute, Wahpeton), Zahodni Dakota (Yanktonai in Yankton), pa tudi plemena Lakota in današnji rezervati (oranžno)]] '''Minneconjou''' ali '''Mnikȟówožu / Hoȟwóžu''' so severnoameriško pleme [[ameriški staroselci|Indijancev Amerike]] in pripadajo plemenu [[Lakota (pleme)|Lakota]]. Ime »Minneconjou« je francoska oblika samoimenovanja »Mnikȟówožu« ali »Hokwoju« (»Rastline ob vodi«) in pomeni »sajenje ob vodi« ali tudi „Rastline ob vodi“, oz. „Sadilci ob potoku ali vodi“. Lakota so pleme plemenske zveze [[Suji#Sedem_ognjev|Sedem ognjev ali Sujev]], jezikovne skupine [[Siouan]]. Plemensko zvezo Sedem Ognjev ali Sujev tvorijo še štiri plemena vzhodnih Dakot [[Mdewakanton]], [[Sisseton]], [[Wahpekute]] in [[Wahpeton]] ter dve plemeni zahodnih Dakot [[Yanktonai]] in [[Yankton]]. [[Slika:Sioux_social_structure_council_fires.jpg|thumb|Zgodovinska razširjenost ljudstev Santee Dakota, Yankton-Yanktonai in Lakota (zemljevid še vedno napačno imenuje skupino Yankton-Yanktonai kot Nakota)]] Lakote so se delili nadalje na tri regionalne skupine in sedem podplemen: 1. Severne Lakote *[[Hunkpapa]]<ref>{{Webarchiv |url=http://www.standingrocktourism.com/history/chiefView.asp?ID=166 |wayback=20060630072247 |text=Hunkpapa }}</ref><ref>[https://www.redcloudschool.org/document.doc?id=94 Lakota Language Bowl Vocabulary Packet 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250502065930/http://www.redcloudschool.org/document.doc?id=94 |date=2025-05-02 }} (Quelle für Bezeichnungen der Stämme/Bands sowie Soziopolitische Ergänzungen und Heiligen Pfeife in Lakota)</ref> *[[Sihasapa]] (Blackfeet, ne smejo se zamenjevati s sovražnimi [[Algonquian|algonkinsko govorečimi]] [[Blackfoot]])<ref>{{Webarchiv |url=http://www.standingrocktourism.com/history/chiefView.asp?ID=171 |wayback=20120826153120 |text=Blackfoot Sioux }}</ref> 2. Srednje Lakote<ref>[http://lbha.proboards.com/index.cgi?board=Indians&action=print&thread=1491 Minneconjou and San Arc bands]</ref> *[[Minneconjou]] *[[Sans Arc]] (Itazipco) *[[Two Kettles]] (Oohenonpa ) (nekoč del skupine ''Wanhin Wega Band'' iz Minneconjou skupine, neodvisna od okoli leta 1840)<ref>[http://amertribes.proboards.com/index.cgi?board=twokettle1&action=display&thread=221 Two Kettles]</ref> 3. Južne Lakote *[[Oglala]] *[[Brule]] (Sicangu)<ref>{{Webarchiv |url=http://www.lbst.org/ |wayback=20150502042403 |text=Lower Brule Sioux Tribe }}</ref> ==Skupine ali Thiyóšpaye Minneconjou == Minneconjou se pogosto imenujejo skupaj z Itazipco (iz ''Itázipčho'', ''Itazipcola'', ''Hazipco'' – 'Tisti, ki lovijo brez lokov' – 'Tisti, ki lovijo brez lokov', francosko Sans Arc) in Two Kettles (iz Oohenonpa, 'Dvojno vrenje', Dva kotla) kot osrednji Lakota<ref>[http://lbha.proboards.com/index.cgi?board=Indians&action=print&thread=1491 Minneconjou and San Arc bands]</ref> ter so razdeljeni v naslednje skupine: * Unkche yuta ('Jedci gnoja') * Glaglaheca ('Neurejeni', 'Nemarni', 'Nepomemben') * Shunka Yute Shni ('Ne jedo psov', ločeni od Wanhin Wega) * Nige Tanka ('Velik trebuh') * Wakpokinyan ('Leti vzdolž reke') * Inyan Ha Oin (‘Uhan iz školjk’) * Siksicela ali Shikshichela (‘Slabi’, ‘Slabi različnih vrst’) * Wagleza-Oin (‘Uhan iz podvezice’) * Wanhin Wega (‘Zlomljena puščica’, Shunka Yute Shni in Oóhenuŋpa sta se ločila okoli leta 1840, slednja je postala neodvisna) Two Kettles so nekoč pripadali Wanhin Wega ljudstva Minneconjou, vendar so se od nje ločili okoli leta 1840 in takrat ustanovili neodvisno skupino.<ref>[http://amertribes.proboards.com/index.cgi?board=twokettle1&action=display&thread=221 Dva kotlička]</ref> Glej tudi: *[[Suji]] *[[Dakota]] *[[Yankton]] *[[Yanktonai]] *[[Sisseton]] *[[Wahpekute]] *[[Wahpeton]] *[[Mdewakanton]] == Sklici == {{sklici}} {{Škrbina-etnična}} [[Kategorija:Siouan]] [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Lakota (pleme)]] 2lge0en7n7mflpjqkmthckgu71ys727 0 587039 6744874 6479141 2026-08-31T05:23:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744874 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sioux01.png|thumb|Nekdanja plemenska ozemlja skupin Sujev ali Sioux (zeleno): (Vzhodni) Dakota (Mdewakanton, Sisseton, Wahpekute, Wahpeton), Zahodni Dakota (Yanktonai in Yankton), pa tudi plemena Lakota in današnji rezervati (oranžno)]] '''Oglala''' (''Ogallallah'', ''Ogallalla'', ''Oglalla'' ) so severnoameriško pleme [[ameriški staroselci|Indijancev Amerike]] in pripadajo plemenu [[Lakota (pleme)|Lakota]]. Ime »Oglala« pomeni nekaj takega kot »tisti, ki zapravljajo svoje imetje« Lakota so pleme plemenske zveze [[Suji#Sedem_ognjev|Sedem ognjev ali Sujev]], jezikovne skupine [[Siouan]]. Plemensko zvezo Sedem Ognjev ali Sujev tvorijo še štiri plemena vzhodnih Dakot [[Mdewakanton]], [[Sisseton]], [[Wahpekute]] in [[Wahpeton]] ter dve plemeni zahodnih Dakot [[Yanktonai]] in [[Yankton]]. [[Slika:Sioux_social_structure_council_fires.jpg|thumb|Zgodovinska razširjenost ljudstev Santee Dakota, Yankton-Yanktonai in Lakota (zemljevid še vedno napačno imenuje skupino Yankton-Yanktonai kot Nakota)]] Lakote so se delili nadalje na tri regionalne skupine in sedem podplemen: 1. Severne Lakote *[[Hunkpapa]]<ref>{{Webarchiv |url=http://www.standingrocktourism.com/history/chiefView.asp?ID=166 |wayback=20060630072247 |text=Hunkpapa }}</ref><ref>[https://www.redcloudschool.org/document.doc?id=94 Lakota Language Bowl Vocabulary Packet 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250502065930/http://www.redcloudschool.org/document.doc?id=94 |date=2025-05-02 }} (Quelle für Bezeichnungen der Stämme/Bands sowie Soziopolitische Ergänzungen und Heiligen Pfeife in Lakota)</ref> *[[Sihasapa]] (Blackfeet, ne smejo se zamenjevati s sovražnimi [[Algonquian|algonkinsko govorečimi]] [[Blackfoot]])<ref>{{Webarchiv |url=http://www.standingrocktourism.com/history/chiefView.asp?ID=171 |wayback=20120826153120 |text=Blackfoot Sioux }}</ref> 2. Srednje Lakote<ref>[http://lbha.proboards.com/index.cgi?board=Indians&action=print&thread=1491 Minneconjou and San Arc bands]</ref> *[[Minneconjou]] *[[Sans Arc]] (Itazipco) *[[Two Kettles]] (Oohenonpa ) (nekoč del skupine ''Wanhin Wega Band'' iz Minneconjou skupine, neodvisna od okoli leta 1840)<ref>[http://amertribes.proboards.com/index.cgi?board=twokettle1&action=display&thread=221 Two Kettles]</ref> 3. Južne Lakote *[[Oglala]] *[[Brule]] (Sicangu)<ref>{{Webarchiv |url=http://www.lbst.org/ |wayback=20150502042403 |text=Lower Brule Sioux Tribe }}</ref> ==Skupine ali Thiyóšpaye Oglala== Oglala se pogosto imenujejo, skupaj z Bruléji, južne Lakote in so razdeljeni v naslednje skupine: [[Slika:Oglala girl in front of a tipi2.jpg|thumb|Oglala girl front of a tipi, fotografija Johna C. H. Grabilla (1891)]] * Oyúȟpe Thiyóšpaye ** True Oyúȟpe (''Oyúȟpe'' - 'Broken Off', vodilna skupina) ** Wakȟáŋ ('Sveti') ** Makȟáiču ali Makȟá Ičú ('On vzame zemljo') * Oglála Thiyóšpaye ** Prava Oglála ali Oglála-Ȟča ** Čhaŋkȟahuȟaŋ ali Čhaŋkȟáhu Ȟáŋ ('Boleči hrbet') ** Hokayuta ali Ȟoká Yúta ('Pojej jazbeca') ** Húŋkpathila ('Majhna hiška v krogu tabora') ** Itéšiča ('Bad Face') ali Ité Šíča ** Payabya ('Odrini na stran') ali Pȟayábya ** Wágluȟe ('Živi pri svojih sorodnikih') * Khiyáksa Thiyóšpaye (»Ugriz v dva v srednjem pasu«) ** Prava Khiyáksa ali Khiyáksa-Ȟča ** Kuinyan ali K'ú Íŋyaŋ (»Da mu kamen«, »Da kamen«) ** Tȟaphíšleča (»Vranica prežvekovalca«) Glej tudi: *[[Suji]] *[[Dakota]] *[[Yankton]] *[[Yanktonai]] *[[Sisseton]] *[[Wahpekute]] *[[Wahpeton]] *[[Mdewakanton]] ==Viri== <references /> {{Škrbina-etnična}} [[Kategorija:Siouan]] [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Lakota (pleme)]] n0wwdcvy9vxnoafbz0n0x753r28r2mu 0 588683 6744827 6648824 2026-08-30T20:34:47Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka المستعصم_بالله.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files uploaded by Kalabbas|]]. Odstranjevanje. 6744827 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = al-Mustasim billah<br />{{lang|ar|المستعصم بالله}} | image = Dinar Abbasside - al-Musta'sim bi-llah - 641 AH (cropped).jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Dinar, kovan med al-Mustasimovo vladavino | title = [[Seznam kalifov|Kalīfah]]<br />[[Amir al-Muminin|Amir al-Mu'minin]] | succession = [[Kalif]] [[Abasidi|Abasidske dinastije]] | reign = 5. december 1242 – 20. februar 1258 | predecessor = [[al-Mustansir I.]] | successor = Položaj ukinjen<br> [[al-Mustansir II.]] | birth_date = 1213 | birth_place = [[Bagdad]] | death_date = 20. februar 1258 (star 45 let) | death_place = Bagdad | burial_place = al-Mustasimova mošeja, Adhamija, [[Bagdad]], [[Irak]] | full name = Abu Ahmed Abdalah ibn al-Mustansir al-Mustasim billah | dynasty = [[Abasidi|Abasidska dinastija]] | father = [[al-Mustansir I.]] | mother = Hadžir<ref name="auto">al-Hawadith al-Jami'a . Ibn al-Fuwaṭi</ref> | spouse = {{plainlist| * Kurat al-Ajn * Bab Bačir<ref name="auto"/>}} | spouse-type = Žena | issue = Abudul-Abas Ahmed<ref name="Hassan">{{cite book | last=Hassan | first=M. | title=Longing for the Lost Caliphate: A Transregional History | url=https://archive.org/details/longingforlostca0000hass | publisher=Princeton University Press | year=2018 | isbn=978-0-691-18337-4 | pages=[https://archive.org/details/longingforlostca0000hass/page/42 43], 81}}</ref><br/>Abul-Fadil Abd al-Rahman<ref name="Hassan"/><br/>Abul-Manakib al-Mubarak<ref name="Hassan"/><br/>Fatima<ref name="Hassan"/><br/>Kadija<ref name="Hassan"/><br/>Marjam<ref name="Hassan"/><br/>Ajša<ref name="Hassan"/><br/>Karima<ref name="Hassan"/> | religion = [[Sunitizem|sunitske islam]] }} '''Abu Ahmed Abdalah ibn al-Mustansir billah''' ([[Arabščina|arabsko]] أبو أحمد عبد الله بن المستنصر بالله), bolj znan po svojem vladarskem imenu '''al-Mustasim billah''' (arabsko المستعصم بالله) je bil 37. in zadnji kalif [[Abasidi|Abasidske dinastiije]], ki je vladala iz [[Bagdad]]a, * [[1213]], † [[20. februar]] [[1258]]. ==Biografija== Abu Ahmed Abdalah, bodoči kalif al-Mustasim, je bil sin abasidskega kalifa [[Al-Mustansir I.|al-Mustansirja I.]] in njegove žene Hadžir.<ref>{{cite book | last1=Rizvi | first1=Sayyid Saeed Akhtar | last2=Shou | first2=Salman | title=Utumwa: Mtazamo wa Kiislamu na wa Nchi za Magharibi | publisher=Al-Itrah Foundation | year=2005 | isbn=978-9987-9022-4-8 | page=64}}</ref> Rojen je bil leta 1213. Po očetovi smrti je konec leta 1242 nasledil abasidski prestol. Znan je po svojem nasprotovanju vzponu sultanke [[Šadžar al-Dur]] na egiptovski prestol, zlasti zato, ker je bila ženska. Iz Bagdada je mamelukom v Egiptu poslal sporočilo, v katerem je zapisal: ''"Če nimate mož, nam povejte, da vam pošljemo svoje"''.{{sfn|al-Maqrizi|1997|p=464, vol. 1}} Večja grožnja kot mameluki so bili [[Ilkanat|Mongoli]], ki so pod [[Hulegu]]jem zatrli vsakršen odpor v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in [[Veliki Horasan|Horasanu]]. Kmalu zatem je Hulegu v letih 1255-1256 prisilil Abasidski kalifat, da mu je posodi svoje sile za njegov pohod proti regiji [[Alamut]] v današnjem [[Iran]]u. Novica o umoru sultana [[Al-Muazam Turanšah|al-Muazama Turanšaha]] in inavguraciji Šadžar al-Dur za sultanko je kmalu dosegla Sirijo. Mameluki so sirske emirje prosili, naj se ji poklonijo, vendar so to zavrnili, sultanov namestnik v [[al-Karak]]u pa se je Kairu odkrito uprl.{{sfn|al-Maqrizi|1997|p=462/vol. 1}} Sirski emirji v Damasku so mesto sultana prepustili an-Nasirju Jusufu, ajubidskemu emirju [[Alep]]a, mameluki v Kairu pa so se na to odzvali z aretacijo emirjev, ki so bili zvesti Ajubidom.<ref>a-Maqrizi, str. 462-463, vol. 1</ref> Poleg Ajubidov v Siriji je mameluško potezo v Siriji zavrnil tudi al-Mustasim in Šadžar ni priznal za sultanko.{{sfn|al-Maqrizi|1997|p=464, vol. 1}} Kalifova zavrnitev je bila velik udarec za mameluke v Egiptu, saj je bil v času Ajubidov običaj, da je sultan lahko pridobil legitimnost le s priznanjem abasidskega kalifa.<ref name="Shayyal, p.115/vol.2">Shayyal, str. 115, vol. 2</ref> Mameluki so se zato odločili, da bodo za novega sultana postavili [[Ajbak|Iza al-Dina Ajbaka]]. Slednji se je poročil s Šadžar al-Dur, ki je nato abdicirala in mu prepustila prestol. Šadžar al-Dur je vladala le približno tri mesece,{{sfn|al-Maqrizi|1997|p=463, vol. 1}} a sta se v tem kratkem času zgodila kar dva zelo pomembna dogodka: izgon kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX. Francoskega]] z Egipta, ki je pomenil konec [[Sedma križarska vojna|sedme križarske vojne]] in križarskih ambicij po osvojitvi vzhodnega sredozemskega bazena, ter konec dinastije [[Ajubidi|Ajubidov]] in rojstvo mameluške države, ki je obstajala več kot dvesto petdeset let. Da bi ugodil kalifu in si zagotovil njegovo priznanje, je Ajbak oznanil, da je zgolj predstavnik Abasidskega kalifa v Bagdadu.{{sfn|al-Maqrizi|1997|p=464, vol. 1}}{{sfn|Shayyal ||p=115, vol. 2}} Mameluki so za sultana postavili [[Al-Ašraf Musa|al-Šarafa Muso]] al-Šarafa Muso,{{sfn|Shayyal||p=115, vol. 2}} otroka ajubidskega porekla. Odločitev ni zadovoljila Ajubidov in med njimi je izbruhnil oborožen spopad. Al-Mustasim, zaskrbljen zaradi Mongolov, ki so plenili nedaleč od njegove prestolnice, je nazadnje spoznal, da je najbolje, da spor z mameluki reši na miren način. Vojaško močnejši mameluki so v pogajanjih, ki so sledila, dobili oblast nad južno [[Palestina (regija)|Palestino]], vključno z [[Gaza (mesto)|Gazo]], [[Jeruzalem]]om in sirsko obalo.{{sfn|al-Maqrizi|1997|p=479, vol. 1}} Mameluki s tem niso samo povečali svojega ozemlja, ampak so dobili tudi priznanje svoje vladavine. [[sLIKA:HulaguInBagdad.JPG|thumb|250PX | Marco Polo je trdil, da je Hulegu (levo) zaprl al-Mustasima med njegove zaklade in ga izstradal do smrti; njegova trditev se na splošno šteje za nezgodovinsko.]] Leta 1258 je Hulegu napadel Abasidski kalifat, ki je takrat obsegala le še Bagdad, njegovo neposredno okolico in južni [[Irak]]. Mongoli so napadli iz več smeri in oblegali Bagdad. Vse, ki so poskušali pobegniti iz mesta, so usmrtili. 10. februarja so mesto osvojili in ga izropali. Kmalu zatem so usmrtili tudi kalifa. Domneva se, da niso želeli preliti 'kraljeve krvi', zato so ga zavili v odejo in ga s konji poteptali do smrti. Pobili so tudi nekatere njegove sinove. Preživeli sin Abdul-Abas Ahmed je bil poslan kot ujetnik v [[Mongolija|Mongolijo]]. Mongolski zgodovinarji poročajo, da se je tam poročil in imel otroke. V ''[[Potovanja Marka Pola|Potovanjih Marka Pola]]'' piše, da je Hulegu Kan našel velike kalifove zaklade. Ujetega kalifa je zaklenil v njegovo zakladnico brez hrane in vode, kjer je umrl. Zgodba zgodovinsko ni utemeljena.<ref>Ibn al-Furat; prev. Strange, 1900, str. [https://archive.org/stream/journalroyalasi48irelgoog#page/n335/mode/1up 293]–300</ref> ==Zapuščina== Al-Mustasim je vladal malo več kot petnajst let. Njegova smrt je zaznamovala konec kalifata kot politične in verske entitete. Mameluški sultani Egipta in Sirije so kasneje abasidskega princa imenovali za kalifa Kaira. On in kasnejši mameluški abasidski kalifi so bili marginalizirani in zgolj simbolični, brez posvetne moči in z malo verskega vpliva. Čeprav so naziv obdržali še približno 250 let, je bila njihova edina pomembna naloga ustoličevanje sultanov. Ko so [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] leta 1517 osvojili Egipt, so kairskega kalifa [[al-Mutavakil III.|al-Mutavakila III.]] premestili v [[Konstantinopel]]. {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin |2}} *{{cite book|author=al-Maqrizi|author-link=|title=al-Sulūk li-maʿrifat al-duwal wa-l-mulūk|publisher=DDārr al-Kutub|date=1997}} *{{cite journal|author2=le Strange|author-link2=|author1=Ibn al-Furat|author-link1=|title=The Death of the Last Abbasid Caliph, from the Vatican MS. of Ibn al-Furat|journal=Journal of the Royal Asiatic Society|volume=32|pages=[https://archive.org/stream/journalroyalasi48irelgoog#page/n335/mode/1up 293]–300|url=https://archive.org/details/journalroyalasi48irelgoog|year=1900}} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|[[Abasidi|Abasidska dinastija]]||1213||20. februar 1258|}} {{S-rel|su}} {{S-bef|before=[[al-Mustansir I.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam kalifov|Kalif islama]]|years=5. december 1242 – 20. februar 1258}} {{S-vac|reason=mongolsko opustošenje Bagdada |next=[[al-Mustansir II.]]}} {{End}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1213]] [[Kategorija:Umrli leta 1258]] [[Kategorija:Abasidi]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] 6lu6lh8rn0d8058xbqyuplpq44j0ina 2 590815 6744971 6744020 2026-08-31T09:34:04Z MaksiKavsek 244409 + 6744971 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=9}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}'' Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci. V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik. Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} qxvzjv6ymm483hssehslh890smv8ya4 0 591025 6744848 6521426 2026-08-30T22:19:21Z Poligloticngeek 247376 Poligloticngeek je prestavil_a stran [[Uporabnik:Poligloticngeek/Jezik je narečje z vojsko in mornarico]] na [[Jezik je narečje z vojsko in mornarico]] 6521426 wikitext text/x-wiki » '''Jezik je narečje z vojsko in mornarico''' « je duhovita domislica o arbitrarnosti [[Narečje|razlikovanja]] med [[Narečje|narečjem]] in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikom]] . <ref name="mair">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=n2DfEmr2g0YC&dq=quip&pg=PA24|title=The Columbia History of Chinese Literature|last=Victor H. Mair|authorlink=Victor H. Mair|page=24|quote=It has often been facetiously remarked... the falsity of this quip can be demonstrated...|year=2002|publisher=Columbia University Press|isbn=9780231528511}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|chapterurl=https://books.google.com/books?id=F2SRqDzB50wC&dq=joke&pg=PA793|title=Concise encyclopedia of languages of the world|first=Sam|last=Mchombo|editor-first=Keith|editor-last=Brown|page=793|chapter=The Ascendancy of Chinyanja|quote=A recurrent joke in linguistics courses ... is the quip that ...|year=2008|publisher=Elsevier|isbn=9780080877754}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=American English: Dialects and Variation|first=Walt|last=Wolfram|authorlink=Walt Wolfram|first2=Natalie|last2=Schilling|authorlink2=Natalie Schilling|page=218|year=1998}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Blum|first=Susan D.|editor-last=Weston|editor-first=Timothy B.|title=China Beyond the Headlines|date=2000|publisher=Rowman & Littlefield|location=Lanham, Md|page=85|chapterurl=https://books.google.com/books?id=TeFiTwH9NskC&q=arbitrary&pg=PA85|language=English|chapter=Chapter 3: China's Many Faces: Ethnic, Cultural, and Religious Pluralism, pp. 69-96|isbn=9780847698554|quote="Weinreich...pointing out the arbitrary division between [dialect and language]"}}</ref> Opozarja na vpliv, ki ga imajo lahko družbene in politične razmere na dojemanje statusa jezika ali narečja v skupnosti. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=V5dkKYyHclwC&dq=social&pg=PA440|title=The Dictionary of Anthropology|first=Thomas|last=Barfield|year=1998|publisher=Wiley|isbn=9781577180579|quote=Fundamental notions such as 'language' and 'dialect' are primarily social, not linguistic, constructs, because they depend on society in crucial ways.}}</ref> Norčav rek je populariziral sociolingvist in [[Jidiš|jidišist]] Max Weinreich, ki ga je slišal od člana občinstva na enem od svojih predavanj v štiridesetih letih 20. stoletja. == Weinreich == To izjavo običajno pripisujejo Maxu Weinreichu, specialistu za jidiško jezikoslovje, ki jo je izrazil v jidišu:   {{lang|yi|אַ שפּראַך איז אַ דיאַלעקט מיט אַן אַרמיי און פֿלאָט}} {{lang|yi-Latn|a shprakh iz a dyalekt mit an armey un flot}} Najzgodnejši znani objavljeni vir je Weinreichov članek " {{Jezik|yi-Latn|Der YIVO un di problemen fun undzer tsayt|italic=unset}} " ( {{Jezik|yi|דער ייִוואָ און די פּראָבלעמען פֿון אונדזער צײַט|rtl=yes}} ; {{Dobesedni prevod}} »YIVO in problemi našega časa«), prvotno govor na letni konferenci YIVO 5. januarja 1945. Weinreich ni podal angleške različice. <ref>{{Navedi splet|url=https://download.hebrewbooks.org/downloadhandler.ashx?req=43629|title=YIVO Bleter (vol. 25 nr. 1)|date=Jan–Feb 1945|language=yi|accessdate=28 August 2010}}</ref> V članku Weinreich predstavi to izjavo kot pripombo poslušalca na predavanjih, ki so potekala med 13. decembrom 1943 in 12. junijem 1944: <ref>{{Navedi splet|url=https://download.hebrewbooks.org/downloadhandler.ashx?req=43627|title=YIVO Bleter (vol. 23 nr. 3)|date=May–June 1944|language=yi|accessdate=28 August 2010}}</ref> {{Citatni blok|text=Profesor iz srednje šole Bronx se je enkrat pojavil med poslušalci. V Ameriko je prišel kot otrok in v vsem tem času še nikoli ni slišal, da jidiš ima zgodovino in je lahko uporabljen za višje cilje. ... Po nekem predavanju je prišel k meni in me vprašal „kaj je razlika med narečjem in jezikom?“ Mislil sem, da je nanj vplival maskiličen prezir, in ga poskusil spraviti na pravo pot, vendar me je prekinil „Vse to vem, ampak vam bom dal boljšo definicijo. Jezik je narečje z vojsko in mornarico.“ Od takrat sem poskrbel, da si zapomnim, da moram ta čudovit izraz za socialni položaj jiddiša prenesti na večje občinstvo.}} V svojem predavanju ne razpravlja le o jezikoslovnih, temveč tudi o širših pojmih " <nowiki><i id="mwQA">jidiškajta</i></nowiki> " ( {{Jezik|yi|ייִדישקייט}} ; {{Dobesedni prevod}} judovstvo ). [[Sociolingvistika|Sociolingvist]] in jidišist Joshua Fishman je namignil, da je bil morda on omenjeni poslušalec Weinreichovega predavanja. <ref>{{Navedi splet|url=http://mendele.commons.yale.edu/wp/1996/10/08/a-geoyem-opshik-far-an-oftn-tsitat/|title=Mendele: Yiddish literature and language (Vol. 6.077)|date=8 October 1996|language=yi|accessdate=28 August 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110716174941/http://mendele.commons.yale.edu/wp/1996/10/08/a-geoyem-opshik-far-an-oftn-tsitat/|archivedate=16 July 2011}}</ref> Vendar je Fishman domneval, da je do izmenjave prišlo na konferenci leta 1967, več kot dvajset let pozneje kot predavanje YIVO (1945), in v nobenem primeru ne ustreza zgornjemu Weinreichovemu opisu. == Druge omembe == Nekateri znanstveniki menijo, da je Antoine Meillet že prej dejal, da je jezik narečje z vojsko, vendar o tem ni nobene sodobne dokumentacije. Jean Laponce je leta 2004 opozoril, da je bil izraz pripisan v " {{Jezik|fr|la petite histoire|italic=no}} " (v bistvu anekdota) [[Louis Lyautey|Hubertu Lyauteyu]] (1854–1934) na srečanju [[Francoska akademija|Académie Française]] ; Laponce je rek označil kot " {{Jezik|fr|la loi de Lyautey|italic=no}} "('Lyauteyjev zakon'). <ref>{{Navedi knjigo|last=Laponce|first=Jean|title=La Gouvernance linguistique: Le Canada en perspective|date=2005|publisher=University of Ottawa|location=Ottawa|isbn=9782760316225|page=13}}</ref> Randolph Quirk je definicijo priredil kot »Jezik je narečje z vojsko in zastavo«. == Predhodniki == Leta 1589 je George Puttenham podal podobno pripombo o politični naravi definicije jezika v nasprotju z jezikovno različico: »Ko je govor v celoti oblikovan po splošnem razumevanju in sprejet s soglasjem celotne države in naroda, se imenuje jezik.« <ref>George Puttenham, ''The Art of English Poesie'', English Reprints, ed. Edward Arber, London, 1869, [https://books.google.com/books?id=ThEJAAAAQAAJ&q=fashioned%20consent p. 156]; as quoted in {{Navedi časopis|last=Kamusella|first=Tomasz|date=2003|title=The Szlonzoks and their Language: Between Germany, Poland and Szlonzokian Nationalism|url=https://cadmus.eui.eu/bitstream/handle/1814/1351/HEC03-01.pdf|journal=EUI Working Paper|volume=|issue=HEC 2003/1|pages=8}}</ref> == Glej tudi == * Abstand in ausbau jeziki * Narečni kontinuum * Jezikovni secesionizem == Reference == # {{Sklici|30em}}{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=n2DfEmr2g0YC&dq=quip&pg=PA24|title=The Columbia History of Chinese Literature|author=Victor H. Mair|author-link=Victor H. Mair|page=24|quote=It has often been facetiously remarked... the falsity of this quip can be demonstrated...|year=2002|publisher=Columbia University Press|isbn=9780231528511}} # {{cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=F2SRqDzB50wC&dq=joke&pg=PA793|title=Concise encyclopedia of languages of the world|first=Sam|last=Mchombo|editor1-first=Keith|editor1-last=Brown|editor2-first=Sarah|editor2-last=Ogilvie|page=793|chapter=The Ascendancy of Chinyanja|quote=A recurrent joke in linguistics courses ... is the quip that ...|year=2008|publisher=Elsevier|isbn=9780080877754}} # {{cite book|title=American English: Dialects and Variation|first1=Walt|last1=Wolfram|author-link1=Walt Wolfram|first2=Natalie|last2=Schilling|author-link2=Natalie Schilling|page=218|year=1998}} # {{cite book|last1=Blum|first1=Susan D.|editor1-last=Weston|editor1-first=Timothy B.|editor2-last=Jensen|editor2-first=Lionel M.|editor-link2=Lionel M. Jensen|title=China Beyond the Headlines|date=2000|publisher=Rowman & Littlefield|location=Lanham, Md|page=85|chapter-url=https://books.google.com/books?id=TeFiTwH9NskC&q=arbitrary&pg=PA85|language=English|chapter=Chapter 3: China's Many Faces: Ethnic, Cultural, and Religious Pluralism, pp. 69-96|isbn=9780847698554|quote="Weinreich...pointing out the arbitrary division between [dialect and language]"}} # {{cite book|url=https://books.google.com/books?id=V5dkKYyHclwC&dq=social&pg=PA440|title=The Dictionary of Anthropology|first=Thomas|last=Barfield|year=1998|publisher=Wiley|isbn=9781577180579|quote=Fundamental notions such as 'language' and 'dialect' are primarily social, not linguistic, constructs, because they depend on society in crucial ways.}} # {{cite web|url=https://download.hebrewbooks.org/downloadhandler.ashx?req=43629|title=YIVO Bleter (vol. 25 nr. 1)|date=Jan–Feb 1945|language=yi|access-date=28 August 2010}} # {{cite web|url=https://download.hebrewbooks.org/downloadhandler.ashx?req=43627|title=YIVO Bleter (vol. 23 nr. 3)|date=May–June 1944|language=yi|access-date=28 August 2010}} # {{cite web|url=http://mendele.commons.yale.edu/wp/1996/10/08/a-geoyem-opshik-far-an-oftn-tsitat/|title=Mendele: Yiddish literature and language (Vol. 6.077)|date=8 October 1996|language=yi|access-date=28 August 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716174941/http://mendele.commons.yale.edu/wp/1996/10/08/a-geoyem-opshik-far-an-oftn-tsitat/|archive-date=16 July 2011}} # [[:en:William_Bright|William Bright]], editorial note in ''Language in Society'', '''26''':469 (1997): "Some scholars believe that the [Yiddish] saying is an expansion of a quote from [[:en:Antoine_Meillet|Antoine Meillet]], to the effect that a language is a dialect with an army. Up to now the source has not been found in the works of Meillet." # {{cite book|last1=Laponce|first1=Jean|title=La Gouvernance linguistique: Le Canada en perspective|date=2005|publisher=University of Ottawa|location=Ottawa|isbn=9782760316225|page=13}} # Thomas Burns McArthur, ''The English languages'', p.205 # George Puttenham, ''The Art of English Poesie'', English Reprints, ed. Edward Arber, London, 1869, [https://books.google.com/books?id=ThEJAAAAQAAJ&q=fashioned%20consent p. 156]; as quoted in {{Cite journal|last=Kamusella|first=Tomasz|date=2003|title=The Szlonzoks and their Language: Between Germany, Poland and Szlonzokian Nationalism|url=https://cadmus.eui.eu/bitstream/handle/1814/1351/HEC03-01.pdf|journal=EUI Working Paper|volume=|issue=HEC 2003/1|pages=8}} == Nadaljnje branje == * {{Navedi knjigo|last=John Edwards|title=Language and identity: an introduction|year=2009|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-69602-9}} * {{Navedi knjigo|last=John Earl Joseph|title=Language and identity: national, ethnic, religious|year=2004|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-99752-9}} * {{Navedi knjigo|last=Robert McColl Millar|title=Language, nation and power: an introduction|year=2005|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-4039-3971-5}} * Alexander Maxwell (2018). When Theory is a Joke: The Weinreich Witticism in Linguistics (pp 263–292). ''Beiträge zur Geschichte der Sprachwissenschaft''. Vol 28, No 2. <nowiki> [[Kategorija:Sociolingvistika]] [[Kategorija:Dialektologija]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo jidiško besedilo]]</nowiki> nm60ar5lij8uxjiauoclowiiem6kk92 0 591182 6744678 6523143 2026-08-30T15:09:38Z Erardo Galbi 166658 6744678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Judovska hiša |photo=Moverna vas, archaeological site "Jew's House" 06.jpg |location=v bližini [[Stranska vas pri Semiču|Stranske vasi]], [[občina Semič]], {{SLO}} |depth= |length=31 m |elevation= 168 m |discovery= 14. junij 1958 |geology=odprta jama s prostim vstopom}} '''Judovska hiša''', tudi '''Judovska jama''' ali '''Jama ob Krupi'''<ref name="Kataster jam">{{navedi splet| url=https://www.katasterjam.si/caves/details/1061?activeTab=data|title=Kataster jam|accessdate=9. oktobra 2025}}</ref> je [[kraška jama]] z dvema vhodoma, ki se nahaja v bližini [[Stranska vas pri Semiču|Stranske vasi]] pri [[Semič|Semiču]]. Uradno je bila jama odkrita junija 1958, čeprav so domačini zanjo vedeli že od nekdaj. Judovska hiša je edino znano najdišče iz obdobja [[Kamena doba|starejše kamene dobe]] v [[Bela krajina|Beli krajini]].<ref name="TIC">{{navedi splet| url=https://www.kc-semic.si/tic/judovska-hisa/|title=Judovska hiša|accessdate=9. oktobra 2025}}</ref> Arheološka izkopavanja v jami so potekala v letih 1960, 1985 in 1987. V jami so našli kostne ostanke [[Alpski svizec|alpskega svizca]], [[Divja svinja|divje svinje]], [[Navadna lisica|lisice]], [[Evrazijska vidra|vidre]], [[Navadni jelen|jelena]], [[Domača koza|koz]] in [[Domača ovca|ovc]], [[Domači pes|psov]] pa tudi [[Ptice|ptic]]. Za datacijo najdišča je pomemben predvsem svizec, ki plast datira v [[pleistocen]], za kulturno pripadnost pa kamena orodja, ki so po tipologiji najbližja epigravettienskim orodjem (klinice s hrbti, atipična gravettienska mikrokonica, vbodala). Keramične najdbe in kosti domačih živali v mlajših plasteh kažejo, da je bila jama vsaj občasno naseljena tudi v času mlajše kamene in bakrene dobe (ok. 5000 do ok. 3000 pr. n. št.).<ref>{{navedi splet|url=https://www.semic.si/objava/194099|title=Kraška jama Judovska hiša|publisher=Občina Semič|accessdate=9. oktobra 2025}}</ref> Izvor imena Judovska hiša ostaja neznan. Po ustnem izročilu naj bi v tej jami nekoč davno imeli postanek neznani tuji ljudje, oblečeni precej drugače kot domačini. Domačini so te ljudi morda poimenovali Judje, ime pa se je obdržalo do danes. Ena od drugih morebitnih razlag je tudi ta, da je izraz »Jud« nekoč pomenil pogana oziroma nekristjana.<ref name="TIC" /> ==Sklici== {{refsez}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Stranska vas pri Semiču]] ifinnd7s6edo7uek9rtxaybb8syqg80 0 595414 6744724 6744269 2026-08-30T16:21:47Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6744724 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="5" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="3" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="2" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 10 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 11 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 12 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 13 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] r13vm0qaqrzk0eqkmvt2dn8kmw7s8nw 6744725 6744724 2026-08-30T16:22:43Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6744725 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="6" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="4" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="3" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="2" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 11 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 12 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 13 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] ek9ty3oycz110w44byt4qu43da98dra 0 598284 6744649 6653996 2026-08-30T14:48:49Z Erardo Galbi 166658 6744649 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Dušan_Povh.jpg|resting_place=[[Centralno_pokopališče_Žale|Žale]]}} '''Dušan Povh''', [[slovenci|slovenski]] [[Filmski in televizijski montažer|filmski montažer]] in [[Scenarist|scenarist]], * [[27. marec]] [[1921]], [[Novo mesto]], † [[18. julij]] [[2000]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Rodil se je leta 1921 očetu [[Jožko Povh|Jožku]], ki je bil začetnik tekstilne industrije na Dolenjskem, in mami Mariji,<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/447/dusan-povh|title=Dušan Povh|date=31. 5. 2015|accessdate=20. 2. 2026|website=Slovenski grobovi}}</ref> ki je bila iz [[Gorica|Gorice]], od koder je zbežala med prvo svetovno vojno.<ref>{{Navedi revijo|last=Bobnar|first=Milka|date=1991|title=Najpomembnejši ustvarjalci v Novem mestu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q16Q5WF|magazine=Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja|type=Dostopno na dLib.si|page=394}}</ref> Imel je mlajšo sestro Sonjo (roj. 1924), ki je umrla leta 1944.<ref name=":0" /> Maturiral je leta 1940 na novomeški gimnaziji. Bil je dejaven športnik in član [[Sokol (društvo)|Sokola]]. Zgodaj se je vključil v glasbeno in gledališko življenje Novega mesta. Po maturi je nadaljeval študij na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani. === Med drugo svetovno vojno === Leta 1942 so Italijani hoteli zatreti zelo aktivno osvobodilno delovanje med mladimi v Novem mestu, zato so konec junija aretirali večjo skupino študen­tov, dijakov in profesorjev ter jih odpeljali v italijansko [[koncentracijsko tabo­rišče Monigo]] pri Trevisu. Med njimi je bil tudi Povh s prijateljem [[Ivan Marinček|Ivanom Marinčkom]]. V taborišče jima je uspelo pretihotapiti fotoaparat in filmsko kamero. Skrivaj sta posnela nekaj fotografij, ne da bi ju opazili stražarji. Polhovo kamero so Italijani zaplenili; vrnili so mu jo marca 1943, ko so nekatere deportirance, med njimi Marinčka, premestili v [[Koncentracijsko taborišče Gonars|taborišče Gonars]]. Marinček je posnel nekaj filmov. Na podstrešju barake so si interniranci uredili improvizirano temnico, kjer so razvijali filme. Izdelali so posebno aparaturo, kupili rdečo žarnico, napeljali električni tok in filme kopirali kot kontaktne kopije v razmerju 1:1. Razvite filme so, skrite v paketih, pošiljali domov. Kemikalije za razvijanje so dobivali v paketih hrane, ki so jim jih sorodniki pošiljali v taborišče. V domnevnih paketih s hrano so mimo stražarjev potovali fiksir v posodici za sol, razvijalna tekočina v posodici za sladkor, papir v posodi za mast.<ref>{{Navedi splet|url=https://stareslike.cerknica.org/2025/07/22/1942-gonars-ilegalna-fotografija-v-italijanskih-taboriscih/|title=1942 Gonars – Ilegalna fotografija v italijanskih taboriščih|date=22. 7. 2025|accessdate=20. 2. 2026|website=stareslike.cerknica.org}}</ref> Po kapitulaciji Italije je vsa Povhova družina odšla v partizane. Bil je med usta­novitelji in glavnimi sodelavci časopisa [[Pavliha (časopis)|Pavliha]] in [[Partizansko lutkovno gledališče|Partizanskega lutkovnega gledališča]]. === Po vojni === [[Slika:Dušan Povh-karikatura-avtoportret-1991.jpg|sličica|147x147_pik|Karikatura, avtoportret]] Po vojni se je povsem posvetil filmu. Z Marinčkom sta se šolala v filmskih poklicih na Češkem. Opravljal je različne politične in družbene funkcije v [[Društvo slovenskih filmskih delavcev|Društvu slovenskih filmskih delavcev]], v ''Savezu filmskih radnika Jugoslavije'', v [[Atletska zveza Slovenije|Atletski zvezi Slovenije]] in [[Atletska zveza Jugoslavije|Jugoslavije]] in v [[Atletski klub Olimpija|Atletskem klubu Olimpija]], katerega ustanovni član je bil. Sodeloval je pri začetkih mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov ter bil član različnih svetov, odborov in žirij na filmskih festivalih doma in v tujini. Ukvarjal se je tudi s športno karikaturo, ki jo je objavljal v športnem tedniku [[Polet]] in ''[[Sportske novosti|Sportskih novostih]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/dusan-povh/|title=Dušan POVH. (1921-2000)|date=15. 12. 2019|accessdate=20. 2. 2026|website=Obrazi slovenskih pokrajin|publisher=Mestna knjižnica Kranj|last=Polenšek|first=Jakob}}</ref> Imel je sina Petra<ref>{{Navedi splet|title=Medved Bojan – Čebele {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2019-06-01-medved-bojan-cebele/|website=Portal GOV.SI|date=2019-06-01|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref>. Umrl je leta 2000. Pokopan je na ljubljanskih Žalah<ref name=":0" />. == Filmska kariera == Leta 1940 so z [[Ivan Marinček|Ivanom Marinčkom]], [[Niko Pavlič|Nikom Pavličem]] in [[Božidar Küssl|Božidarjem Küsslom]] ustanovili ''Gangster foto studio'', ki je deloval v kleti Pavličeve hiše. Uredili so temnico, pos­krbeli za skromno opremo in kamero. Njihov prvi filmski zapis je imel naslov ''Komeljeva peče kostanj''. Pri prvem bombardiranju Novega mesta leta 1941 je bilo uničenih pet njihovih filmov. Potem, ko se je pridružil partizanom, je delal v ciklostilni tehniki Okrožnega odbora Novo mesto, v odsekih [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS]] in zadnje leto vojne v grafičnem ateljeju Centralne tehnike KP Slovenije. Zasnoval, uredil in postavil je obsežno razstavo partizanskega tiska in grafi­ke, ki je bila posvečena četrti obletnici [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte Slovenije]]. Bil je med prvimi organizatorji in ustvarjalci filmske produkcije povojnega obdobja. Z Marinčkom sta odšla na Češko, kjer se je srečal s profesionalno kinematografijo. Praktičnega filmskega dela se je učil v češkem filmskem [[Studio Barrandov|studiu Barrandov]] leta 1947. Zaposlil se je pri Državnem filmskem podjetju (pozneje [[Triglav film]]). Leta 1955 je soustanovil podjetje slovenskih filmskih delavcev [[Viba film]], od leta 1969 do 1974 ga je tudi vodil. Po upokojitvi leta 1975 se je še naprej posvečal kratkemu filmu. == Filmografija == * '''direktor filma domačih celovečernih filmov''': ** [[Kekec (film)|''Kekec'']] (1951) ** ''[[Svet na Kajžarju]]'' (1952) ** [[Tri zgodbe|''Tri zgodbe – Vodnjak'']] (1954) ** [[Kala (film)|''Kala'']] (1958) ** ''[[Ples v dežju]]'' (1961) ** ''[[Peščeni grad]]'' (1962) ** [[Srečno, Kekec!|''Srečno Kekec'']] (1963) ** [[Zarota (film)|''Zarota'']] (1964) ** ''[[Amandus]]'' (1966) * '''direktor filma koprodukcijskih filmov''': ** ''Greh'' (1954) ** ''Sneg'' (1963) * '''montažer celovečernih filmov in serij''': ** ''[[X-25 javlja]]'' (1960) ** ''[[Družinski dnevnik]]'' (1961) ** ''[[Minuta za umor]]'' (1962) ** ''[[Peta zaseda]]'' (1968) ** ''VOS'' (TV serija) (1970) ** [[Pastirci (film)|''Pastirci'']] (1973) ** [[Idealist (film)|''Idealist'']] (1976) ** [[Moj prijatelj Piki Jakob|''Piki Jakob'']] (TV serija) (1977) ** ''[[Sreča na vrvici]]'' (1977) ** ''[[Praznovanje pomladi]]'' (1978) ** ''[[Medved Bojan]]'' (1978-1999) ** [[Remington (film)|''Remington'']] (1988) * '''montažer kratkih filmov in reklamnih napovednikov''': 42 filmov * '''scenarist in režiser kratkih športnih filmov''': ** ''Prvi fizkulturni zlet'' (1945) ** ''Balkaniada v vajah na orodju'' (1947) ** ''S Titovimi fizkulturniki v Pragi'' (1948) ** ''Svetovno prvenstvo v kajakaškem slalomu'' (1955) ** ''I. festival telesne kulture'' (1957) ** ''Naši najboljši'' (1959) ** ''25 let Planice'' (1960) *'''scenarist in režiser kratkih dokumentarnih filmov''': ** ''Trije spomeniki'' (1958) ** ''Prvi koraki'' (1959) ** ''Requiem'' (1960) ** ''Jesenska noč med slovenskimi polharji'' (1961) ** ''Miličnik'' (1964) ** ''Moški'' (1964) ** ''Nova maša'' (1968) ** ''Dve koračnici'' (1971) ** ''Selekcija'' (1975) * '''organizator snemanja kratkih filmov:''' 25 filmov * '''režiser kratkih dokumentarnih filmov''': ** ''Maščujmo in kaznujmo'' (1946) ** ''Naša reka'' (1960) ** ''Kamnik in njegova stara industrija'' (1976) ** ''IMP'' (1977) * '''režiser kratkih lutkovnih filmov''': ** ''Intermezzo'' (1961) ** ''Cekin'' (1962) * '''scenarist kratkih filmov''': ** ''Pot tovarištva in spominov'' (1958) ** ''Obiščite Slovenijo'' (1970) * '''redaktor Filmskih novic''', številke 1-3 (vse 1945) * '''redaktor Filmskega obzornika''': maj, julij, avgust, september in oktober 1946 === Nagrajeni filmi === * Moskva, 1959: ''Trije spomeniki'' – posebna diploma za najboljšo obdelavo protifašistične teme * Leipzig, 1960: ''Trije spomeniki'' – III. grand-prix * Beograd, 1960: ''Trije spomeniki'' – I. nagrada za režijo in nagrada za tekst * Cortina, 1961: ''Naši najboljši'' – Čopa Minerva * Cortina, 1961: ''25 let Planice'' – Nagrada Ferrania * Beograd, 1961: ''Naši najboljši'' – Nagrada JUGOSOFK-e * Ljubljana, 1973: ''Nova maša'' in ''Dve koračnici'' – Nagrada Prešernovega sklada * Oberhausen: ''Dve koračnici'' – Nagrada katoliške žirije * Beograd, 1976: ''Kamnik'' – Zlata medalja Beograd za EPP * Beograd, 1977: ''Idealist'' (napovednik) – Srebrna medalja za EPP == Nagrade == * Nagrada mesta Ljubljane (1965) * [[Bloudkova plaketa]] (1965) * [[Prešernova nagrada|Nagrada Prešernovega sklada]] za režijo ''Nove maše'' in ''Dveh koračnic'' (1973) * [[Bloudkova nagrada]] (1986) * [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|Badjurova nagrada]] za življenjsko delo (1995) * [[Medalja za hrabrost (SFRJ)|Medalja za hrabrost]] * [[Red dela]] III * [[Red zaslug za ljudstvo|Red zaslug za narod]] III * Red dela z zlatim vencem * [[Red republike]] s srebrnim vencem == Viri == * [https://bsf.si/sl/ime/dusan-povh/ Dušan Povh - Baza slovenskih filmov] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/dusan-povh/ Dušan Povh - Obrazi slovenskih pokrajin] * Bobnar, Milka (1991). »[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q16Q5WF Najpomembnejši ustvarjalci v Novem mestu]«. ''Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja'' (Dostopno na dLib.si). str. 394. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|id=nm0693952}} * [https://www.zal-lj.si/2015/02/02/arhivalija-meseca-februar-2015-2/ Arhivalija meseca (februar 2015)] – z neprosto fotografijo ustvarjalcev Kekca leta 1951, na kateri so direktor fotografije [[Ivan Marinček]], direktor filma Dušan Povh, režiser [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]], avtor glasbe [[Marjan Kozina]], scenograf [[Tone Mlakar]]. [[Zgodovinski arhiv Ljubljana]]. * ''Dušan Povh 70-letnik''. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3Q0O4PW8 Delo, 27. 3. 1991], str 6. Dostopno v spletnem listalniku [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalne knjižnice Slovenije]]. {{Badjurovi nagrajenci}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Povh, Dušan}} [[Kategorija:Badjurovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski filmski montažerji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] gsde6ywuoyoxb59lzox7wocdwp35gf9 0 599520 6744595 6660301 2026-08-30T12:33:15Z Ihana Aneta 242446 6744595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|footnotes=Starost ob smrti: 14 let|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]]}} '''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v [[Rim|Rimu]] pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem [[Dioklecijan|Dioklecijanom]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred [[Turki]]. Njene relikvije so bile iz [[Katakombe|katakomb]] prepeljane v [[Ljubljana|Ljubljano]] in nazadnje pristale v [[Tunjice|Tunjicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}</ref> == Življenje in mučeništvo == Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}</ref> Štirinajstletna naj bi bila pod [[Dioklecijan|cesarjem Dioklecijanom]] zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V njen grob je bila položena tudi skodelica, v kateri je bila shranjena njena kri.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=A Dictionary Of Saintly Women, Volume 2|last=Dunbar|first=Agnes Baillie Cunninghame|year=1904|location=London|page=143|trans-title=Slovar svetih žena 2. del|language=Sl|url=https://archive.org/details/DictionaryOfSaintlyWomenV2/page/n89/mode/2up}}</ref> == Svetništvo == Njen god je 5. oktobra.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Saints in Italy|last=Menzies|first=Lucy|publisher=Medici Society Limited|year=1924|page=342|trans-title=Svetniki v Italiji|language=En}}</ref> == Na slovenskih tleh == === Ljubljana === Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. === Smlednik === Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}</ref><ref name=":1" /> Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi).<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}</ref> V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine, na katerem so bile njene relikvije. Na oltarju je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal kranjski slikar [[Leopold Layer]].<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Tunjice === Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, je Peregrine relikvije 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah. Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije svete Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem. == V ljudski pesmi == O njej je pisal tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] v svoji knjigi ''Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov'' iz leta 1953.<ref>{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-str2lt5i|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}</ref> [[Franc Kramar (glasbenik)|Franc Kramar]] je v svojem zapisovanju ljudskih pesmi zapisal dve cerkveni pesmi o Peregrini. Eno ''Ni ga imena, levšega, - koker lubiti Jezusa'' je zapisal v [[Srednje Bitnje|Srednjih Bitenjah]], drugo z naslovom ''Mi se dones obernimo'', pa v [[Domžale|Domžalah]].<ref>{{Navedi novice |last=Kramar |first=Franc |author-link=Franc Kramar (glasbenik) |date=januar 1929 |title=Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim narodom : XVIII. Pesmi k svetnikom in angelom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRGE71TN |work=Cerkveni glasbenik |publisher=Cecilijino društvo |page=22 |language=Sl |volume=1/2}}</ref> == V umetnosti == === Peregrina med svetima Petrom in Pavlom === Pelegrina, obdana s svetnikoma Petrom in Pavlom, stoji sredi cvetlične pokrajine, ki morda predstavlja raj.<ref>{{Navedi splet|title=Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul - Roman - The Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/465922|website=www.metmuseum.org|accessdate=2026-04-10|language=en|trans-title=Ploščata osnova s Peregrino med svetima Petrom in Pavlom - Rimsko - Metropolitanski muzej umetnosti}}</ref> === Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano === Bakrorezec brat Konstantin od sv. Križa, bosonogi avguštinec češkega rodu, ki je bil takrat gojenec samostana sv. Jožefa v Ljubljani, je januarja 1660 vrezal podobo svete Peregrine, in razne simbole, ki so bili vloženi v knjižico, natisnjeno ob priložnosti prenosa svetih ostankov mučenke.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref> === Mučenje svete Peregrine Leopolda Layerja === Na sliki njenega mučeništva, ki jo je Leopold Layer naslikal za stranski oltar svete Peregrine v smledniški grajski kapeli, je upodobljena mučenka s tremi mučitelji. Peregrina nosi svetlo modro obleko ter ima zvezane roke. Njeni lasje, za katere jo vleče eden od mučiteljev, so svetlo rjave barve. Na vrhu slike je angelček, ki v levi roki drži palmovo vejo, v desni pa venec (simbola mučeništva). Slika je bila narejena okoli leta 1890.<ref name=":2" /> Po njej je bilo izdelanih več podobic.<ref>{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}</ref> == Ločevanje == Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je Peregrina iz Nikomedije, ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto Matrono in tovarišicami.<ref name=":4" /> == Galerija == <gallery> Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]] Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani. </gallery> == Sklici == <references /> b2kx2v60qaupa703otagok2tfhc49lc 0 600581 6744708 6656333 2026-08-30T15:55:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744708 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mariovo in Macedonia.png|sličica|Mariovo znotraj Severne Makedonije]] [[Slika:Поглед на Крушевица 2.jpg|sličica|Pogled na vas Kruševica v Mariovu]] '''Mariovo''' ({{jezik-mk|{{avdio|LL-Q9296 (mkd)-Bjankuloski06-Мариово.wav|Мариово|help=no}}}}) je zgodovinska in geografska pokrajina v južnem delu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]. Hribovita pokrajina obsega 1038&nbsp;km² ob reki [[Crna reka|Crni]], od njenega vtoka v [[Skočivirska soteska|Skočivirsko sotesko]] do izhoda v nižinsko pokrajino [[Tikveš]]. Povprečna nadmorska višina znaša okoli 1000&nbsp;metrov. Z juga jo proti [[Grčija|Grčiji]] omejujeta gorovji [[Nidže]] in [[Kožuf]], z zahoda Selečka planina, s severa Dren planina in z vzhoda Kozjak.<ref name="enciklopedijaYU">{{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |publisher=Jugoslovanski leksikografski zavod |location=Zagreb |year=1965 |volume=6. Maklj–Put |page=20 |cobiss=23145473}}</ref><ref name="mak-enc">{{navedi splet |url=https://macedonism.org/Македонска-Енциклопедија/мариово/ |title=МАРИОВО |website=Makedonska enciklopedija |publisher= |language=mk |accessdate=2026-04-05}}</ref> Mariovo se deli na Staro ali Veliko Mariovo, ki se razteza na desnem bregu reke Crne, in Malo ali Mlado Mariovo, ki se razteza na njenem levem bregu. Hkrati obstaja delitev na Zgornje (Staro) in Spodnje (Mlado) Mariovo ob spodnjem oziroma zgornjem toku Crne. Na podlagi upravne delitve in najbližjih urbanih središč, h katerim gravitira, delijo Mariovo tudi na [[Bitola|bitolski]], [[prilep]]ski in tikveški del.<ref name="mak-enc"/><ref name="mariovo.mk">{{navedi splet |url=http://www.mariovo.mk/ |title=MARIOVO ® |website=mariovo.mk |language=en |accessdate=2026-04-05 |archive-date=2021-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210629031300/http://www.mariovo.mk/ |url-status=dead }}</ref> V Mariovu je 28 vasi z večinsko [[Makedonci|makedonskimi]] prebivalci. Osrednje naselje je vas [[Vitolište]]. Zaradi izseljevanja je število prebivalcev v zadnjih desetletjih strmo upadlo.<ref name="mak-enc"/> [[Slika:Mariovska Nosija.jpg|sličica|Ženska narodna noša iz Mariova]] Na območju Mariova je v letih 1564–65 izbruhnil upor proti [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] oblasti; druga takšna vstaja se je zgodila v letih 1688–89. Za razliko od drugod se v Mariovu med osmansko vladavino ni izvajalo [[poturčevanje]] in naseljevanje muslimanskega prebivalstva.<ref name="mariovo.mk"/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Geografija Severne Makedonije]] ohv7jmeahbseo0595lpg4y5ygee5tty 0 601368 6744897 6727714 2026-08-31T07:00:04Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši DAC Dunajské Strede]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744897 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Trontelj | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 177 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[FC DAC 1904 Dunajská Streda|Dunajská Streda]] | clubnumber = | youthyears1 = 2014–2017 | youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2017–2023 | clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps1 = 125 | goals1 = 2 | years2 = 2023–2024 | clubs2 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps2 = 29 | goals2 = 2 | years3 = 2024– | clubs3 = [[FC Zorja Lugansk|Zorja Lugansk]] | caps3 = 26 | goals3 = 0 | years4 = 2025–2026 | clubs4 = → [[HNK Gorica]] (pos.) | caps4 = 33 | goals4 = 3 | years5 = 2026– | clubs5 = [[FC DAC 1904 Dunajská Streda|Dunajská Streda]] | caps5 = | goals5 = | nationalyears1 = 2015 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 16 let|Slovenija do 16 let]] | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2016–2017 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let|Slovenija do 17 let]] | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2017–2018 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 18 let|Slovenija do 18 let]] | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2018–2019 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija do 19 let]] | nationalcaps4 = 10 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2020–2022 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 6 | nationalgoals5 = 0 }} '''Žan Trontelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[21. januar]] [[2000]], [[Grosuplje]]. Trontelj je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član slovaškega kluba [[FC DAC 1904 Dunajská Streda|Dunajská Streda]]. Ped tem je igral za slovenska kluba [[NK Bravo|Bravo]] in [[NŠ Mura|Muro]] ter hrvaško [[HNK Gorica|HNK Gorico]] in ukrajinsko [[FC Zorja Lugansk|Zorjo Lugansk]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ua-football.com/ua/ukrainian/transfers/1719210267-zorya-ogolosila-pro-transfer-slovenskogo-lateralya.html|title=Зоря оголосила про трансфер словенського латераля|date=24 June 2024|language=uk|work=ua-football.com}}</ref>. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski nogometni ligi]] odigral 118 tekem in dosegel štiri gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Trontelj, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši FC Zorje Lugansk]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši DAC Dunajské Strede]] [[Kategorija:Grosupeljčani]] 0mr1ae9eepvpfbsxtai76ihvgy5tlxu 0 602052 6744690 6740965 2026-08-30T15:32:46Z Erardo Galbi 166658 6744690 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Pravia|settlement_type=[[Občine v Španiji|Občina]]|official_name=<!-- if different from name -->|native_name=<!-- if different from name -->|image_skyline=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Bandera de Pravia.svg|image_shield=Coat of Arms of Pravia.svg|nickname=|motto=|image_map=Pravia.png|map_caption=|pushpin_map=Španija|pushpin_label_position=|pushpin_map_caption=Lokacija v Španiji|subdivision_type=Država|subdivision_name={{flag|Španija}}|subdivision_type1=[[Avtonomne skupnosti v Španiji|Avtonomna skupnost]]|subdivision_name1={{flag|Asturija}}|subdivision_type2=[[Province v Španiji|Provinca]]|subdivision_name2=[[Asturija]]|subdivision_type3=[[Okraji v Španiji|Okraj]]|subdivision_name3=[[Avilés (Asturijski okraj)|Avilés]]|subdivision_type4=[[Sodni okraji v Španiji|Sodni okraj]]|subdivision_name4=Pravia|seat_type=[[Glavno mesto]]|seat=Pravia|coordinates_footnotes=|elevation_m=678|elevation_min_m=|area_footnotes=|area_total_km2=102.96|established_title=<!-- Founded -->|established_date=|population_as_of={{Spain metadata Wikidata|population_as_of}}|population_footnotes=|population_total=7.792|population_demonym=praviano/a|population_note=|population_density_km2=auto|blank_name_sec1=[[Jeziki Španije|Uradni jezik(i)]]|blank_info_sec1=|timezone1=[[Central European Time|CET]]|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=33120|area_code_type=[[Omrežna številka]]|area_code=|leader_title=[[Župan]]|leader_name=Antonio de Luis Solar|leader_party=[[Španska socialistična delavska stranka|PSOE]]|website={{official website|http://www.pravia.es/}}|footnotes=}} [[Slika:Ayuntamientopravia.PNG|desno|sličica|Mestna hiša v Praviji.]] '''Pravia''' je občina v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Asturija|Kneževine Asturija]] v [[Španija|Španiji]]. Na severu meji na občino [[Cudillero]] in [[Muros de Nalón]], na vzhodu na [[Candamo]] in [[Soto del Barco]]. Zahodno se nahaja občina Cudillero in Salas ter na jugu na Candamo in [[Salas (Asturija)|Salas]]. Od leta 774, ko je kralj Asturije [[Silo Asturijski|Silo]] ustanovil svoj dvor v [[Santianes de Pravia]], do vladavine Alfonza II. je bila prestolnica [[Kraljevina Asturija|Kraljevine Asturija]]. == Zgodovina == [[Slika:Conjunto Histórico de la Villa de Pravia. 08.jpg|sličica|izquierda|Center Pravie]] [[Slika:Pravia 17.jpg|sličica|izquierda|Ulica San Antonio]] V Občini Pravia so arheologi prepoznali več [[Castro (fortifikacija)|utrjenih naselbin - gradišč]] ali “castro-v”, ki so bila grajena in naseljena v predrimski dobi od 6. stoletja pr. n. št.,med katerimi je vredno omeniti Castro de Doña Palla. V Pravii so našli različna pričevanja o obdobju [[Romanizacija|romanizacije]]. Eno izmed njih se nanaša na identifikacijo mesta [[Flavionavia]] s Pravio ali [[Santianes (Pravia)|Santianes-om]], ki ga je grški zgodovinar [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] postavil na levi breg [[reke Nalón]]. Verjame se, da je bilo ustanovljeno v času cesarja [[Vespazijan]]a, ki jo je povzdignil v (municipij) z imenom Flavium Avia. Drugi rimski najdbi v občini so ostanki Magdalene de la Llera v Santianes, pogrebna stela v [[Los Cabos (Pravia)|Los Cabos]] in srebrni denarji, najdeni v [[Castro de Doña Palla]]. Prav tako je v tistem času območje, kjer se danes nahaja Pravia, postalo pomembno komunikacijsko omrežje, saj je bilo prehodno mesto na cesti, ki je povezovala [[Lugo de Llanera]] ([[Lucus Asturum]]) z galicijskim [[Lugo|Lugom]]. V obdobju [[Kraljevina Asturija|Asturijske monarhije]] je Pravia pridobila velik pomen, ko je bila prestolnica kraljestva prenesena na njeno ozemlje. To je bilo doseženo zahvaljujoč poroki kralja [[Silo Asturijski|Sila]] z [[Adosinda|Adosindo]], hčerko [[Alfonz I. Asturijski| Alfonza I.]] in sestro [[Fruela I. Asturski|Fruele I.]], pri čemer so izkoristili dejstvo, da je v Pravii obstajala starodavna rimska naselbina. Kralj Silo je umrl in Adosinda je poskušal postaviti [[Alfonz II. Asturijski|Alfonza II.]], sina Fruele, za kralja, vendar mu je prestol odvzel njegov stric [[Mauregat Asturijski|Mauregat]], ki je vladal od 783 do 789. Nasledil ga je [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]. In končno je Alfonz II., z vzdevkom ''Čisti'', ki je preselil dvor v [[Oviedo]], s čemer je Pravia izgubila kraljevi dvor. V trinajstem stoletju pride do ustanovitve vasi Pravia v času vladavine [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinanda III. »Svetnika«]], ki je novemu mestu podelil mestne pravice. To ne pomeni, da na tem ozemlju prej ni bilo naselja, saj je bil znan obstoj samostana na tem mestu. Natančneje, samostana Sv. Andreja, katerega cerkev je bila v osemnajstem stoletju zaprta za bogoslužje, saj je grozilo, da se bo zrušila. Propadali so tudi samostanski zidovi, ki so sčasoma izginili. Pravia je zastopana v [[Generalni skupščini kneževine]] že od njenih začetkov in je na enak način prisotna v številnih dogovorih s sosednjimi občinami, ki ustvarjajo združenja že od poznega srednjega veka, kot je združitev petih občinskih svetov, v katerem so se pobratili s [[Salas (Asturija)|Salasom]], [[Grado (Asturija)|Gradom]], [[Valdésom]] in [[Belmonte de Miranda]]. Zgodovinsko gledano je bil ribolov vedno pomemben gospodarski element za občino, glede na dobro kakovost njenih voda. Reka Nalón je bila vrhunska lososova reka, občina pa je uživala privilegij rente povprečnega ribolovnega dohodka od Las Mestas del Narcea do Espilonge, blizu ustja reke v San Estebanu, pri čemer je ribolovno obdobje trajalo od 1. januarja do 24. junija. Ta privilegij sega v leto 1669. Mestni svet je bil zadolžen za zbiranje denarja in ga uporabil za gradnjo vodnjakov, cest, šol za mesto itd. == Prebivalstvo == Pravia ima 7792 prebivalcev (INE 2025). V zadnjih tridesetih letih, je za občino značilno izseljevanje. Število prebivalcev je precej močno nazadovalo, s 12.000 prebivalci leta 1970 na 9200 leta 2000. Več kot polovica prebivalstva je skoncentrirana v prestolnici Pravii, jasno pa je, da je upad prebivalstva predvsem na podeželju. == Kultura == === Umetnost === [[Slika:Santianes de Pravia.jpg|sličica|[[Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia|Cerkev v Santianesu]] ]] [[Slika:Peñaullánpravia8.PNG|sličica|Peñaullán]] Med arhitekturnimi deli izstopa [[Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia]] v [[Santianes de Pravia]] v [[Predromanska umetnost|predromanskem slogu]], zgrajena pod mandatom kralja [[Silo Asturijski|Sila]], ki je imela labirintni napis "Silo Princeps fecit". Ta stavba je najstarejša, ki je ohranjena iz asturijskega monarhijskega obdobja in ima trenutno zelo drugačno strukturo kot prvotna. Od starih mestnih zidov, ki so obdajali Pravio, je danes ohranjena le njena krožna zasnova, ki je služila kot osnova za urbano zasnovo mesta. Med civilno in ljudsko arhitekturo gre izpostaviti več del, kot je [[Arangov stolp]] iz poznega srednjega veka, okoli katerega je bila kasneje dozidana stavba in kapela. Palača [[Inclán]] predstavlja še eno palačno stavbo in obsega srednjeveški stolp ter palačo iz sedemnajstega stoletja. V Los Cabosu najdemo palačo Suárez Miranda in Omaña, zgrajena pa je bila v priljubljenem baročnem slogu. Trenutne prostore zaseda šola Nuestra Señora del Carmen. Dvorci Merás in Agones, Morán v [[Peñaullán]]u, Palacio de Salas v Santianes in El Busto v prestolnici so prav tako del te čudovite podeželske arhitekture. Stavba mestne hiše izvira iz 18. stoletja, je neoklasicističnega sloga in jo je zgradil arhitekt Ventura Rodríguez. Omeniti veljajo tudi dvorci López de Grado, Flórez in Álvaro del Busto. [[Slika:Santianes.jpg|sličica|[[Cerkev svetega Janeza v Santianes de Pravia]] ]] V samem mestu Pravia najdemo zgodovinsko-umetniški kompleks, ki ga predstavlja kolegijska cerkev Santa María la Mayor, stavba mestne hiše ter več hiš in palač veličastne arhitekture iz sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Celoten kompleks je bil leta 1995 razglašen za kulturni spomenik.<ref>''Boletín Oficial del Principado de Asturias''3 de abril de 1995.[http://download.princast.es/bopa/disposiciones/repositorio/LEGISLACION14/66/2/71968772156C4F2A8C109616E05BE998.pdf]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija: Naselja v Asturiji]] 3f1i4l9qxm0h526jhjy4kf3cx4gcgjd 0 603421 6744789 6737305 2026-08-30T18:30:12Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6744789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in opravil klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi promoviral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnan v Nemčijo v nevropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. == Zunanje povezave == * Kartinova doktorska disertacija - {{COBISS|ID=3373588}} {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] ba836twuy9hyv9uf06jqw6xrmhg2p3v 6744841 6744789 2026-08-30T21:43:18Z MaksiKavsek 244409 polno ime, +2 primarna vira 6744841 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Mihael Dragotin Jožef Kartin''' ({{jezik-de|Peter Michael Karl Josef Kartin}}'''<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Taufbuch - 01-094 {{!}} 08., Maria Treu {{!}} Wien/Niederösterreich (Osten): Rk. Erzdiözese Wien {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/08-mariatreu/01-094/?pg=15 |access-date=2026-08-30 |website=data.matricula-online.eu}}</ref>'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in opravil klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi promoviral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnan v Nemčijo v nevropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''. Na ljubljanski Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Viktorja Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj.'''<ref name=":0" />'''<ref>{{Navedi splet |title=Trauungsbuch - 02-24 {{!}} 08., Maria Treu {{!}} Wien/Niederösterreich (Osten): Rk. Erzdiözese Wien {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/08-mariatreu/02-24/?pg=65 |access-date=2026-08-30 |website=data.matricula-online.eu}}</ref> Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. == Zunanje povezave == * Kartinova doktorska disertacija - {{COBISS|ID=3373588}} {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] ct1hz8gmqgbakjpsah8c8c8finih0s3 6744879 6744841 2026-08-31T05:57:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog, pp ref, pp 6744879 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''' (polno ime ''Peter Mihael Dragotin Jožef Kartin'', {{jezik-de|Peter Michael Karl Josef Kartin}}'''<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Taufbuch - 01-094 {{!}} 08., Maria Treu {{!}} Wien/Niederösterreich (Osten): Rk. Erzdiözese Wien {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/08-mariatreu/01-094/?pg=15 |access-date=2026-08-30 |website=data.matricula-online.eu|language=de}}</ref>'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in opravil klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi promoviral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnan v Nemčijo v nevropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Viktorja Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj.'''<ref name=":0" />'''<ref>{{Navedi splet |title=Trauungsbuch - 02-24 {{!}} 08., Maria Treu {{!}} Wien/Niederösterreich (Osten): Rk. Erzdiözese Wien {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/08-mariatreu/02-24/?pg=65 |access-date=2026-08-30 |website=data.matricula-online.eu|language=de}}</ref> Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. == Zunanje povezave == * Kartinova doktorska disertacija - {{COBISS|ID=3373588}} {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] hmudo0i7d3enei10rddqrcuksq0aq5c 6744974 6744879 2026-08-31T09:39:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np 6744974 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|education=[[Medicinska fakulteta v Ljubljani]]<br/>[[Medicinska fakulteta v Zagrebu]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''' (polno ime ''Peter Mihael Dragotin Jožef Kartin'', {{jezik-de|Peter Michael Karl Josef Kartin}}'''<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Taufbuch - 01-094 {{!}} 08., Maria Treu {{!}} Wien/Niederösterreich (Osten): Rk. Erzdiözese Wien {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/08-mariatreu/01-094/?pg=15 |access-date=2026-08-30 |website=data.matricula-online.eu|language=de}}</ref>'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in opravil klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi promoviral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnan v Nemčijo v nevropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Viktorja Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj.'''<ref name=":0" />'''<ref>{{Navedi splet |title=Trauungsbuch - 02-24 {{!}} 08., Maria Treu {{!}} Wien/Niederösterreich (Osten): Rk. Erzdiözese Wien {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/08-mariatreu/02-24/?pg=65 |access-date=2026-08-30 |website=data.matricula-online.eu|language=de}}</ref> Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s [[Tatjana Fürst| Tatjano Fürst]] (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, [[Alenka Kartin|Alenka]] (1940–2000) in [[Monika Kartin|Monika]] (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. == Zunanje povezave == * Kartinova doktorska disertacija - {{COBISS|ID=3373588}} {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] jo6u111pauopsnxh6wivs0daharyp0a 0 605603 6744627 6711285 2026-08-30T13:45:06Z A09 188929 /* Viri (arhivi) */ ni zanesljiv vir 6744627 wikitext text/x-wiki '''Busetiji''' (tudi Bozeti, Buzeti, Boset, Buzati, Bosett, Bozeta) so [[plemiška družina|plemiška rodbina]], katere izvor sega v [[severna Italija|severno Italijo]], zlasti v območje današnje [[Emilija-Romanja|Emilije-Romanje]] in [[Trentino-Alto Adige|Trentino]]. V zgodovinskih virih se pojavljajo z različnimi zapisi priimka, kar odraža tako regionalne jezikovne posebnosti kot tudi dolgo migracijsko zgodovino družine. V starejših listinah so uporabljali [[plemiški predponi|plemiške predpone]] [[von]] in [[de]], ki pa danes niso več uveljavljene. == Izvor in zgodovina == Po zgodovinskem izvoru so Buzetiji dosegli [[plemiški status|plemiški status]] že v [[13. stoletje|13. stoletju]] v [[severna Italija|severni Italiji]], kjer so bili povišani v [[grofovski stan|grofovski stan]] zaradi [[vojne|vojaških]] zaslužkov v lokalnih sporih med mejnimi [[država|državami]]. Njihova zgodnja zgodovina je povezana z [[upravljanje zemljišč|upravljanjem zemljišč]] in [[regionalni razvoj|utemeljitvijo na območju]] [[Reggio Emilia|Reggio Emilije]] ter [[Trentino]]. V 15. in 16. stoletju se je več oseb njihove rodbine razširilo zaradi [[politične in gospodarske spremembe|političnih]] in [[gospodarstvo|gospodarskih sprememb]]. Ena veja se je preselila na območje [[Slovenija|Slovenije]], najprej se je uveljavila na [[Dolenjska|Dolenjskem]], kasneje pa v Prekmurju. Tam so pridobili [[zemljišče|zemljiške]] posesti. == Naselitev v Prekmurju == Busetiji v [[Prekmurje|Prekmurju]] so postali [[graščak|graščaki]] in [[vojak|vojaški]] častniki. Živeli so na gradu [[Rakičan]], v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in drugje. Njihova prisotnost je posebej povezana z [[regionalna zgodovina|regionalnim]] vplivom, kjer so upravljali več [[posest|posesti]] in sodelovali v [[regionalna uprava|upravnih]] strukturah. Pomenbno vlogo pri ureditvi njihovega položaja so imeli [[poročna zveza|poročne zveze]] z [[madžarsko plemstvo|madžarskimi plemiškimi družinami]], med katerimi se omenjajo: * [[Kregár]] * [[Benkó]] * [[Skrabán]] * [[Kuhar]] Te povezave so okrepile njihov vpliv v širši [[Panonska regija|panonski]] [[regija]]. == Pomeni člani rodbine danes == Med znanimi ali domnevno pomembnimi člani rodbine so: * Ferdinando Buzeti – grof v [[Reggio Emilia]] in lastnik palače [[Buzetti]] v Italiji * Girolamo Buzeti – grof v Trentu leta 1567 * Tatana Buzeti – [[slovenska]] državna sekretarka * Anton Buzeti – [[slovenski]] akademski slikar * Jernej Buzeti – [[slovenski]] univerzitetni profesor na [[Univerza v Ljubljani]] Družina je bila tudi povezana z lastništvom Gracarjevega turna, kar kaže na njihov velik vpliv in bogastvo na Dolenjskem v preteklosti. == Druge veje rodbine == Sčasoma so se oblikovale veje rodbine, ki so se razširile po Evropi: * '''Boset''' – veja, ki je živela na [[Grad Trautenburg]] v [[Avstrija]] ter kasneje tudi v franciji * '''Bozeta''' – veja, ki se je naselila v Španiji * '''Bosett''' in '''Buset''' – manjši veji, omenjenih v trgovskih in vojaških evidencah v [[severna Italija|severni Italiji]] in Mariboru Te veje so ohranjale stike predvsem preko porok in trgovskih povezav. == Grb in simbolika == Družinski grb Buzetijev naj bi skozi čas doživel več različic. Najpogosteje se omenja ščit z motivom zlatega leva na modrem ozadju, ki simbolizira pogum in plemiško dostojanstvo. Nekatere različice vključujejo tudi stolp ali utrip, kar je predstavljalo njihov vpliv v graščakih. == Kulturni vpliv in dediščina == V novejšem obdobju so člani rodbine delovali na različnih področjih, zlasti v umetnosti in politiki. Njihova prisotnost v javnem življenju kaže na preobrazbo iz tradicionalnega plemiškega kroga v moderno elito. == Danes == Rodbina Buseti obstaja in ima svoj arhiv. Danes potomci rodbine živijo predvsem v Sloveniji in Prekmurju, kjer so še vedno prisotni v družinskem življenju. Vendar pa njihov pomen v javnosti ni več tako izrazit, njihova dediščina pa ostaja del zgodovinskega identiteta in kulturne dediščine. == Viri (arhivi) == *{{SloBio|id=1019530}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] evcdhfi69w12fwhzleg8yjcnpo8xk6y 0 606665 6744901 6736944 2026-08-31T07:36:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744901 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{navedi splet|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan Marinović|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == === Poreklo in šolanje === Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{navedi splet |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{navedi splet|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof [[Emilijan Marinović|Emilijan]] v beograjskem [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje]] posvetil v jeromonaha, tj. duhovnika-meniha. Potem je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, v smislu nadaljevanja študija.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u v Dabrobosanski metropoliji, 1984 predstojnik samostana [[Grgeteg]] na [[Fruška gora|Fruški gori]] v Sremski škofiji, 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. === Škof === 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} === Iguman === [[File:Монастырь Прохор Пчиньский.JPG|thumb|200px|right|<center>Samostan "Prepodobni Prohor Pčinjski" pri [[Vranje|Vranju]]]]</center> V času svojega bivanja v Vranju je bil Pahomij ne le škof, ampak tudi kar trikrat iguman Samostana Prohor Pčinjski: 1994-1999, 2003-2004, 2009-2011, nato pa od 2024 do danes (2026). Med tem časom se je samostan menjal iz ženskega v moški, pa obratno. Komentatorji pravijo, da je do teh naglih in nenavadnih sprememb prihajalo zato, ker je bil Pahomij z monahinjami pogosto v sporih in jih je kar nagnal iz samostana.<ref>{{navedi splet|url=https://infovranjske.rs/igumani-manastira-prohor-od-pahomija-do-pahomija/|title=IGUMANI manastira PROHOR: Od Pahomija do Pahomija|publisher=infovranjske.rs|author=|place=Vranje|language=sr|date=7. junij 2024|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> God „prepodobnega Prohorja Pčinjskega“ je 1. novembra. Njegov samostan je leta 2020 praznoval dva velika jubileja: 950-letnico ustanovitve samostana in 700-letnico njegove obnove. Verniki radi obiskujejo to starodavno samostansko poslopje z lepo cerkvijo in prijaznim osebjem; neredki pravijo, da ob prihodu na kloštersko področje izginejo še tako velike skrbi ter jim srce napolnjuje nebeški mir.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vranjenews.rs/news/danas-je-slava-manastira-prepodobni-prohor-p%C4%8Dinjski|title=Danas je slava manastira Prepodobni Prohor Pčinjski|publisher=vranjenews.rs|author=|place=Vranje|language=sr|date=1. November 2024|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> Ob »slavi« samostana leta 2023 je Pahomij v navzočnosti več škofov, igumanov, igumanij in vernikov izjavil, da je obnovljeni samostan videti najlepši v svoji zgodovini; zahvalil se je za podporo oblastem, zlasti pa predsedniku Vučiću, ki je obilno osebno prispeval k obnovi tega svetišča, ki je pomembno ne le za cerkev, ampak tudi za državo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/vesti/srbija/481345/vladika-pahomije-aleksandar-vucic|title=VLADIKA PAHOMIJE: Hvala predsedniku Vučiću za sve što je uradio za crkvu|publisher=republika.rs|author=M. D.|place=|language=sr|date=1. november 2023|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" ("Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]], od koder se je "pravica morala seliti" v [[Niš]].]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. V času dogajanja je bil po [[Slobodan Milošević|Miloševićevem]] padcu 5. oktobra 2000 novi predsednik pisatelj [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], ki je sicer veliko dal do pravne države, a vendarle manj kot do ugleda SPC; najmanj pa mu je šlo za otroke. Po pričevanju nekdanjega vranjskega duhovnika [[Goran Arsić|Gorana Arsića]] je namreč vsaj 16 fantov prijavilo spolno vznemirjanje od strani vladika na MUP-u; le štirje pa so zmogli poguma, da so podali podrobne pisne izjave o pretrpljenih »napastovanjih«. V teh opisih so bili tako čustveno prizadeti in nazorni, da so prepričali tako duhovnike kot nune in sodišče. Ko so o zadevi z muko govorili, so jokali, se potili. stiskali zobe in trepetali. Nune, katerim so se dečki prvi zaupali, so jim takoj verjele, ko so videle, kako ti sicer dobri dečki bedno in obupano izgledajo.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/ulazio-deci-go-u-sobu-i-terao-da-ga-masiraju-ispod-pupka-bludni-vladika-pahomije/96lfcjj|title= Ulazio deci go u sobu i terao da ga "masiraju ispod pupka" Bludni vladika Pahomije jednom se izvukao zbog pedofilije i sada SPOPADA MONAHE |publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2019|accessdate=10. avgust 2026}}</ref> Pahomij je vse te obtožbe zanikal. Trije fantje, ki so zadeve podrobno opisali, so bili mlajši od 14 let; sodišče v Nišu pa je vendarle sprejelo Pahomijevo obrambo, češ da ni kriv in da so »afero zasnovale tajne službe Albanije, Makedonije in drugih držav, ker si prizadeva za zaščito srbskih interesov na jugu Srbije«.<ref name="autogenerated2">{{navedi splet|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama.|publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca ali njegove obrambe na sodišču<ref>{{navedi splet|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem po navodilih iz Beograda prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Očitno obrambi ni kazalo najbolje; zato je bila zadeva brez veljavne utemeljitve odvzeta občinskemu sodišču v Vranju, ki ni hotelo ukrepati po višjih smernicah, in prenesena na sodišče iste stopnje v Nišu, ki je bilo bolj »kooperativno« in je sojenje namerno zavlačevalo do zastaranja. Okrožno sodišče je sodbo potrdilo in Pahomij je bil oproščen po vseh točkah obtožnice.<ref>{{navedi splet|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama.|publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče v Beogradu, ki je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic; ni pa ničesar storilo za vrnitev na prvo stopnjo.<ref>{{navedi splet |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji "Združenja likovnih umetnikov Srbije" (ULUS)<ref>ULUS — Udruženje likovnih umetnika Srbije</ref> pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{navedi splet|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (ime je izmišljeno, rojen pa je 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{navedi splet |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{navedi splet|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026|archive-date=2026-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20260808123530/https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|url-status=dead}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Medtem pa Pahomija dolžijo velikih denarnih poneverb njegovi najožji sodelavci.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/skandal-u-spc-igumanija-optuzila-pahomija-naterao-me-da-potpisem-cekove-i-proneverio/cx27b74|title=SKANDAL U SPC Igumanija optužila Pahomija: "Naterao me da potpišem čekove i proneverio 300.000 EVRA"|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. april 2018|accessdate=10. avgust 2026}}</ref> V zvezi s to novo afero je priporočal poznavalec cerkvenih prilik [[Mirko Đorđević]]: {| |- ! Ne dozvoliti da slučaj zastari<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nastavak-afere-oko-vladike-vranjskog-pahomija/24938645.html|title=Nastavak afere oko vladike Pahomija|publisher=slobodnaevropa.org|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=25. marec 2013|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> ! Ne dovoliti zastaranja predmeta |- | <blockquote>“Crkva u ovom trenutku treba da aktivira svoje istražne organe, to je sinodska komisija, i da ispita ceo slučaj, da sasluša svedoke, sveštenike i druge, i da se oglasi saopštenjem. Ali ona to ne radi i ne vidim da će dobro biti. A što se tiče tužioca i suda na građansko pravnom području tu je još bolje poznato šta treba uraditi, ispitati sve i ne dozvoliti da slučaj zastari” </blockquote> | <blockquote>"V tem trenutku bi morala cerkev sprožiti svoje preiskovalne organe, torej sinodalno komisijo, in raziskati celoten primer, zaslišati priče, duhovnike in druge ter podati izjavo. Vendar tega ne počne in ne verjamem, da bo to dobro opravljeno. Kar zadeva tožilstvo in sodišče na področju civilnega prava, pa je še bolje znano, kaj je treba storiti: raziskati vse in ne dovoliti, da bi zadeva zastarala." </blockquote> |} === Mobilni telefon === Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih spet oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so videvali snov z izrazito spolno vsebino ter erotična sporočila, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrditev za prejšnje obtožbe. Telefon je izgubil med delom na vrtu v samostanu Prohor, a najden je bil na sedežu vranjske škofije.<ref>{{navedi splet|url=https://reporteri.net/hr/vijesti/%C4%8Damac/Skandal-u-Srbiji-Srpski-biskup-izgubio-telefon-u-samostanu--prona%C4%91ene-gole-fotografije-i-erotske-poruke/|title=Skandal u Srbiji: Srpski biskup izgubio telefon u samostanu, pronađene gole fotografije i erotske poruke|publisher=reporter|author=|place=|language=hr|date=11. oktober 2019|accessdate=8. avgust 2026}}</ref><ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{navedi splet |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja nižjih sodišč === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče — v tem času je Srbiji predsedoval demokratično in svobodoljubno usmerjeni [[Boris Tadić|Tadić]] — ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo pred obtožencem v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna, kar je pomenilo novo in dodatno mučenje. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] potrdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Ponovnega sojenja menda ni bilo več mogoče začeti, vendar so oškodovanci dobili moralno zadoščenje kakor tudi precejšnjo denarno odškodnino za vse pretrpljeno. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje javnosti: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{navedi splet|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === [[File:Wiki.Južnije_IV_Saborna_crkva_292.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Stolnica]] [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]] v [[Vranje|Vranju]]]]</center> Vodstvo SPC v tem primeru ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je ob negodovanju medijev udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{navedi splet|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Od binkoštnega ponedeljka 2024 pa Pahomij ni več vranjski škof, ampak tudi uradno nadškof in metropolit, ki je kot tak vodil praznično liturgijo, kar je v cerkvenem smislu vsekakor povišanje.<ref>{{navedi splet|url=https://bujanovacke.co.rs/2024/06/25/pahomije-vise-nije-episkop-vranjski/|title=Pahomije više nije episkop vranjski|publisher=Bujanovačke|author=|place=|language=sr|date=25. junij 2024|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> SPC je namreč na zborovanju sredi maja 2024 spremenila 14. in 15. člen svoje ustave iz leta 1931, kar je omogočilo imenovanje novih metropolitov, kar 18; tako jih je skupaj sedaj 21; napredovali so nekateri sporni škofje, med njimi tudi Pahomij.<ref>{{navedi splet|url=https://www.pobjeda.me/clanak/pahomije-i-mitropolit-i-arhiepiskop-mcp-po-znacaju-tek-na-16-mjestu|title=Pahomije i mitropolit i arhiepiskop, MCP po značaju tek na 16. mjestu|publisher=pobjeda.me|author=Nenad Zečević|place=Podgorica|language=cg|date=29. junij 2024|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> On je ne glede na nevsakdanje okoliščine ne samo ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal tudi njen nadškof in metropolit<ref>{{navedi splet|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. To novico je javnost zaradi omenjenih procesov sprejela najprej z nejeverico in začudenjem; venar je kmalu sledila tudi uradna potrditev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.021.rs/info/srbija/376260/promene-u-spc-episkop-pahomije-kojem-se-sudilo-za-pedofiliju-unapredjen-u-cin-mitropolita|title=Promene u SPC: Episkop Pahomije kojem se sudilo za pedofiliju unapređen u čin mitropolita?|publisher= Novosadski informativni portal 021|author=nova.rs|place=Novi Sad|language=sr|date=22. maj 2024|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje "Sretenjski orden prvog stepena" ("Sretenjski red prve stopnje")<ref>{{navedi splet|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama.|publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> iz rok srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika s cerkvenim odličjem.<ref>{{navedi splet|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Junija 2021 ob 950. obletnici ustanovitve samostana Prohor Pčinjski je Vučiću podelil »Red prepodobnega Prohorja Pčinjskega«.<ref>{{navedi splet|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama.|publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Sam Pahomij pa je tudi prejel visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref>V samostanu [[Mileševa]] so 7. oktobra 2011 med posvetitvijo največjega zvona v Srbiji podelili novoustanovljeni red [[Škofija Mileševa|Mileševske škofije]] poleg patriarhu Ireneju tudi škofu Pahomiju.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a220978/Pahomiju-orden-Beli-andjeo.html|title= Pahomiju orden "Beli anđeo"|publisher=mondo.rs|author=|place=|language=sr|date=7. oktober 2011|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali so o zadevi javno spregovorili, pa so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{navedi splet|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da sta bila škofa, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpletena v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne ustanove po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. To je posebno prizadelo enega od fantov zaradi reagiranja okolice. Drugi deček je zaradi dogajanja v zvezi s sojenjem popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Tretji deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Četrti deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje; podobno so samomorilne misli prihajale na pamet tudi njegovemu tovarišu.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/ulazio-deci-go-u-sobu-i-terao-da-ga-masiraju-ispod-pupka-bludni-vladika-pahomije/96lfcjj|title= Ulazio deci go u sobu i terao da ga "masiraju ispod pupka" Bludni vladika Pahomije jednom se izvukao zbog pedofilije i sada SPOPADA MONAHE |publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. septembr 2019|accessdate=10. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Odlikovanja == #[[File:Sretenjski orden 1.gif|60px]] [[Sretenjski red]] prve stopnje" ("Sretenjski orden prvog stepena") za Samostan "Prohor Pčinjski"<ref>{{navedi splet|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama.|publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> #[[File:The White Angel, Mileseva 25.jpg|70x70px|right]] [[Red Beli angel|Red Belega angela]] ("Red Belog anđela")<ref>V samostanu [[Mileševa]] so 7. oktobra 2011 med posvetitvijo največjega zvona v Srbiji podelili red [[Škofija Mileševa|Mileševske škofije]] vranjskemu škofu Pahomiju, srbskemu patriarhu Ireneju in drugim osebnostim ter ustanovam.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a220978/Pahomiju-orden-Beli-andjeo.html|title= Pahomiju orden "Beli anđeo"|publisher=mondo.rs|author=|place=|language=sr|date=7. oktober 2011|accessdate=8. avgust 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://orthodoxtimes.com/bishop-pahomije-twenty-nine-years-of-episcopal-ministry/ Bishop Pahomije: Twenty nine years of episcopal ministry | Orthodox Times (en)] *[https://vreme.com/en/vesti/kako-je-pahomije-uprkos-procesima-u-vezi-sa-pedofilijom-postao-mitropolit/ How Pachomije became a metropolitan despite the processes related to pedophilia - Time] ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * [https://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%85%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%B3%D0%B0%D1%87%D0%B8%D1%9B Пахомије (Гачић)|Српска енциклопедија] * {{navedi splet |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] ;{{ikona hr}} *[https://reporteri.net/hr/vijesti/%C4%8Damac/Skandal-u-Srbiji-Srpski-biskup-izgubio-telefon-u-samostanu--prona%C4%91ene-gole-fotografije-i-erotske-poruke/ Skandal u Srbiji: Srpski biskup izgubio telefon u samostanu, pronađene gole fotografije i erotske poruke] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Sava Andrić]]}} {{s-ttl|title=[[Bishop of Vranje]]|years=1992–present}} {{s-inc}} |- {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] nh2y7584gq4eety80jyfsyiztvb9jrk 0 606944 6744621 6741445 2026-08-30T13:33:23Z Zgodbovinar 239557 6744621 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Šola | name = Gimnazija Slovenj Gradec | streetaddress = Gosposvetska cesta 2 | type = javna srednja šola | founded = 1996 | headmistress = Alenka Kac Herkovič, prof. | website = www.gim.sc-sg.si | image = Gimnazija_Slovenj_Gradec_1.jpg }} '''Gimnazija Slovenj Gradec''' je splošnoizobraževalna [[srednja šola]], vključena v [[Šolski center Slovenj Gradec]]. Izvaja programa splošne gimnazije in športnega oddelka. Kot je zapisano v utemeljitvi priznanja Blaža Kumerdeja, ki ji ga je leta 2020 podelil [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo]], je Gimnazija Slovenj Gradec »vrhunsko inovativno, izobraževalno, kulturno, prostovoljsko, športno, raziskovalno središče kraja in regije, okno v svet in hkrati zaščitni znak okolja, v katerem se je lepo šolati, živeti in delati«. == Zgodovina šole == Gimnazija je bila ustanovljena leta 1996. Prva ravnateljica je bila Silva Roncelli Vaupot (od 1. 9.–10. 10. 1996), sledili pa so ji Danijel Tancer (10. 10. 1996–1. 3. 1997), Stane Berzelak (1. 3. 1997–1. 9. 2022) in Alenka Kac Herkovič, ki vodi šolo še danes.<ref>{{Navedi knjigo |title=10 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2006}}</ref> Profesorji so od začetka skrbno in premišljeno skupaj z dijaki, njihovimi starši ter ljudmi in institucijami iz okolja razvijali koncept malo drugačnega šolskega dela, ki je poleg klasičnega pouka in priprav na maturo vključeval raznovrstne obšolske aktivnosti in projekte. Začeli so nastajati Kulturni večeri Gimnazije (ali Kako smo odhajali za obzorje), gledališki in filmski abonmaji, obiski velikih rock koncertov, projektni dnevi, projektni tedni s terenskim raziskovalnim delom po Sloveniji in državah Evrope, prostovoljstvo in humana dela, športni dnevi z doživetjem sončnih vzhodov na bližnjih gorah ter kolesarjenjem po koroških dolinah, izbirni šport, družabni večeri, sobotni izleti, ekskurzije, mednarodne izmenjave ter gledališke, literarne in likovne dejavnosti, ki so gimnazijske kulturne ustvarjalce povezale v [[SPUNK]] – gimnazijsko kulturno društvo. <ref>{{Navedi knjigo |title=20 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2016}}</ref> [[Slika:Gimnazija Slovenj Gradec 2.jpg|sličica|Sončni vzhod na Uršlji gori]] [[Slika:Gimnazija Slovenj Gradec 3.jpg|alt=Projektni dan|sličica|Projektni dan]] Gimnazija Slovenj Gradec je bila vključena v več razvojnih projektov, ki so potekali pod okriljem ministrstva za šolstvo ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo: Evropski oddelki (2004–2010), Z roko v roki (2008–2011), ELENE (2008–2010), Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in gimnazijah (2010–2017), PODVIG – Podjetnost v gimnaziji (2017–2022), Razvoj in uvajanje interdisciplinarnih tematskih sklopov (ki so jih kot sistemsko in programsko novost leta 2016/2017 prvič poskusno uvedli na Gimnaziji Slovenj Gradec, po potrditvi na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje pa jih od leta 2018 izvajajo tudi na drugih gimnazijah), SKUM – Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (2017–2022), Večjezičnost – Jeziki štejejo (2017–2022) ter več projektov v okviru Erasmus+. V ospredju projektov je vedno krepitev močnih področij vsakega dijaka ter širjenje njihovih obzorij. Posebno izkušnjo za dijake predstavljajo mednarodne izmenjave, med katerimi je najstarejša z japonskim mestom Myoko (od leta 2002 do danes). V okviru evropskih oddelkov so nastale izmenjave z gimnazijama v Češkem Krumlovu (2005 – 2012) in Gornjem Milanovcu v Srbiji (od leta 2009 do danes), dijaki pa so v okviru različnih drugih projektov lahko izmenjevali svoje izkušnje z mladimi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Romuniji ter na Poljskem, Švedskem, Slovaškem in Cipru.<ref>{{Navedi knjigo |title=20 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2016}}</ref> S pridobitvijo certifikata Konference ministrov za kulturo in izobraževanje Zvezne republike Nemčije, ki deluje v okviru nemškega Ministrstva za kulturo in izobraževanje, je Gimnazija Slovenj Gradec leta 2017 začela pripravljati dijake na izpit iz nemške jezikovne diplome DSD II (Deutsches Sprachdiplom) na stopnji B2 in C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Od leta 2026 pa ima tudi certifikat Športnikom prijazna šola, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije.<ref>{{Navedi knjigo |title=30 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2026}}</ref> Šola je za svoje delo prejela Priznanje Blaža Kumerdeja, več priznanj Mestne občine Slovenj Gradec ter priznanje Veleposlaništva Japonske. Tudi profesorji so dobitniki več državnih in občinskih nagrad: dva prejemnika Nagrade RS na področju šolstva za življenjsko delo, prejemnik nagrade in dva prejemnika plakete Mestne občine Slovenj Gradec, dva prejemnika Vrunčeve nagrade in štirje prejemniki Vrunčevih plaket ter dva prejemnika Bernekerjeve nagrade in šest prejemnikov Bernekerjevih plaket. == Sklici == {{Sklici}}{{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|Slovenj Gradec]] [[Kategorija:Ustanove v Slovenj Gradcu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1996]] 8ukue4a903ok9pfwnwcy17d61wr9z4x 6744623 6744621 2026-08-30T13:36:45Z Zgodbovinar 239557 6744623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Šola | name = Gimnazija Slovenj Gradec | streetaddress = Gosposvetska cesta 2 | type = javna srednja šola | founded = 1996 | headmistress = Alenka Kac Herkovič, prof. | website = www.gim.sc-sg.si | image = Gimnazija_Slovenj_Gradec_1.jpg }} '''Gimnazija Slovenj Gradec''' je splošnoizobraževalna [[srednja šola]], vključena v [[Šolski center Slovenj Gradec]]. Izvaja programa splošne gimnazije in športnega oddelka. Kot je zapisano v utemeljitvi priznanja Blaža Kumerdeja, ki ji ga je leta 2020 podelil [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo]], je Gimnazija Slovenj Gradec »vrhunsko inovativno, izobraževalno, kulturno, prostovoljsko, športno, raziskovalno središče kraja in regije, okno v svet in hkrati zaščitni znak okolja, v katerem se je lepo šolati, živeti in delati«. == Zgodovina šole == Gimnazija je bila ustanovljena leta 1996. Prva ravnateljica je bila Silva Roncelli Vaupot (od 1. 9.–10. 10. 1996), sledili pa so ji Danijel Tancer (10. 10. 1996–1. 3. 1997), Stane Berzelak (1. 3. 1997–1. 9. 2022) in Alenka Kac Herkovič, ki vodi šolo še danes.<ref>{{Navedi knjigo |title=10 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2006}}</ref> Profesorji so od začetka skrbno in premišljeno skupaj z dijaki, njihovimi starši ter ljudmi in institucijami iz okolja razvijali koncept malo drugačnega šolskega dela, ki je poleg klasičnega pouka in priprav na maturo vključeval raznovrstne obšolske aktivnosti in projekte. Začeli so nastajati Kulturni večeri Gimnazije (ali Kako smo odhajali za obzorje), gledališki in filmski abonmaji, obiski velikih rock koncertov, projektni dnevi, projektni tedni s terenskim raziskovalnim delom po Sloveniji in državah Evrope, prostovoljstvo in humana dela, športni dnevi z doživetjem sončnih vzhodov na bližnjih gorah ter kolesarjenjem po koroških dolinah, izbirni šport, družabni večeri, sobotni izleti, ekskurzije, mednarodne izmenjave ter gledališke, literarne in likovne dejavnosti, ki so gimnazijske kulturne ustvarjalce povezale v [[SPUNK]] – gimnazijsko kulturno društvo. <ref>{{Navedi knjigo |title=20 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2016}}</ref> [[Slika:Gimnazija Slovenj Gradec 2.jpg|sličica|Sončni vzhod na Uršlji gori]] [[Slika:Gimnazija Slovenj Gradec 3.jpg|alt=Projektni dan|sličica|Projektni dan]] Gimnazija Slovenj Gradec je bila vključena v več razvojnih projektov, ki so potekali pod okriljem ministrstva za šolstvo ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo: Evropski oddelki (2004–2010), Z roko v roki (2008–2011), ELENE (2008–2010), Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in gimnazijah (2010–2017), PODVIG – Podjetnost v gimnaziji (2017–2022), Razvoj in uvajanje interdisciplinarnih tematskih sklopov (ki so jih kot sistemsko in programsko novost leta 2016/2017 prvič poskusno uvedli na Gimnaziji Slovenj Gradec, po potrditvi na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje pa jih od leta 2018 izvajajo tudi na drugih gimnazijah), SKUM – Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (2017–2022), Večjezičnost – Jeziki štejejo (2017–2022) ter več projektov v okviru Erasmus+. V ospredju projektov je vedno krepitev močnih področij vsakega dijaka ter širjenje njihovih obzorij. Posebno izkušnjo za dijake predstavljajo mednarodne izmenjave, med katerimi je najstarejša z japonskim mestom Myoko (od leta 2002 do danes). V okviru evropskih oddelkov so nastale izmenjave z gimnazijama v Češkem Krumlovu (2005 – 2012) in Gornjem Milanovcu v Srbiji (od leta 2009 do danes), dijaki pa so v okviru različnih drugih projektov lahko izmenjevali svoje izkušnje z mladimi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Romuniji ter na Poljskem, Švedskem, Slovaškem in Cipru.<ref>{{Navedi knjigo |title=20 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2016}}</ref> S pridobitvijo certifikata Konference ministrov za kulturo in izobraževanje Zvezne republike Nemčije, ki deluje v okviru nemškega Ministrstva za kulturo in izobraževanje, je Gimnazija Slovenj Gradec leta 2017 začela pripravljati dijake na izpit iz nemške jezikovne diplome DSD II (Deutsches Sprachdiplom) na stopnji B2 in C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Od leta 2026 pa ima tudi certifikat Športnikom prijazna šola, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije.<ref>{{Navedi knjigo |title=30 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2026}}</ref> Šola je za svoje delo prejela Priznanje Blaža Kumerdeja, več priznanj Mestne občine Slovenj Gradec ter priznanje Veleposlaništva Japonske. Tudi profesorji so dobitniki več državnih in občinskih nagrad: dva prejemnika Nagrade RS na področju šolstva za življenjsko delo, prejemnik nagrade in dva prejemnika plakete Mestne občine Slovenj Gradec, dva prejemnika Vrunčeve nagrade in štirje prejemniki Vrunčevih plaket ter dva prejemnika Bernekerjeve nagrade in šest prejemnikov Bernekerjevih plaket. == Sklici == {{Sklici}}{{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|Slovenj Gradec]] [[Kategorija:Ustanove v Slovenj Gradcu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1996]] q28k4mqj98ab3dy0fndcz4m8l8hjtmq 6744629 6744623 2026-08-30T13:50:32Z Zgodbovinar 239557 6744629 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Šola | name = Gimnazija Slovenj Gradec | streetaddress = Gosposvetska cesta 2 | type = javna srednja šola | founded = 1996 | headmistress = Alenka Kac Herkovič, prof. | website = www.gim.sc-sg.si | image = Gimnazija_Slovenj_Gradec_1.jpg }} '''Gimnazija Slovenj Gradec''' je splošnoizobraževalna [[srednja šola]], vključena v [[Šolski center Slovenj Gradec]]. Izvaja programa splošne gimnazije in športnega oddelka. Kot je zapisano v utemeljitvi priznanja Blaža Kumerdeja, ki ji ga je leta 2020 podelil [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo]], je Gimnazija Slovenj Gradec »vrhunsko inovativno, izobraževalno, kulturno, prostovoljsko, športno, raziskovalno središče kraja in regije, okno v svet in hkrati zaščitni znak okolja, v katerem se je lepo šolati, živeti in delati«. == Zgodovina šole == Gimnazija je bila ustanovljena leta 1996. Prva ravnateljica je bila Silva Roncelli Vaupot (od 1. 9.–10. 10. 1996), sledili pa so ji Danijel Tancer (10. 10. 1996–1. 3. 1997), Stane Berzelak (1. 3. 1997–1. 9. 2022) in Alenka Kac Herkovič, ki vodi šolo še danes.<ref>{{Navedi knjigo |title=10 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2006}}</ref> Profesorji so od začetka skrbno in premišljeno skupaj z dijaki, njihovimi starši ter ljudmi in institucijami iz okolja razvijali koncept malo drugačnega šolskega dela, ki je poleg klasičnega pouka in priprav na maturo vključeval raznovrstne obšolske aktivnosti in projekte. Začeli so nastajati Kulturni večeri Gimnazije (ali Kako smo odhajali za obzorje), gledališki in filmski abonmaji, obiski velikih rock koncertov, projektni dnevi, projektni tedni s terenskim raziskovalnim delom po Sloveniji in državah Evrope, prostovoljstvo in humana dela, športni dnevi z doživetjem sončnih vzhodov na bližnjih gorah ter kolesarjenjem po koroških dolinah, izbirni šport, družabni večeri, sobotni izleti, ekskurzije, mednarodne izmenjave ter gledališke, literarne in likovne dejavnosti, ki so gimnazijske kulturne ustvarjalce povezale v [[SPUNK]] – gimnazijsko kulturno društvo. <ref>{{Navedi knjigo |title=20 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2016}}</ref> [[Slika:Gimnazija Slovenj Gradec 2.jpg|sličica|Sončni vzhod na Uršlji gori]] [[Slika:Gimnazija Slovenj Gradec 3.jpg|alt=Projektni dan|sličica|Projektni dan]] Gimnazija Slovenj Gradec je bila vključena v več razvojnih projektov, ki so potekali pod okriljem [[Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije|ministrstva za šolstvo]] ter [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavoda Republike Slovenije za šolstvo]]: Evropski oddelki (2004–2010), Z roko v roki (2008–2011), ELENE (2008–2010), Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in gimnazijah (2010–2017), PODVIG – Podjetnost v gimnaziji (2017–2022), Razvoj in uvajanje interdisciplinarnih tematskih sklopov (ki so jih kot sistemsko in programsko novost leta 2016/2017 prvič poskusno uvedli na Gimnaziji Slovenj Gradec, po potrditvi na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje pa jih od leta 2018 izvajajo tudi na drugih gimnazijah), SKUM – Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (2017–2022), Večjezičnost – Jeziki štejejo (2017–2022) ter več projektov v okviru Erasmus+. V ospredju projektov je vedno krepitev močnih področij vsakega dijaka ter širjenje njihovih obzorij. Posebno izkušnjo za dijake predstavljajo mednarodne izmenjave, med katerimi je najstarejša z japonskim mestom Myoko (od leta 2002 do danes). V okviru evropskih oddelkov so nastale izmenjave z gimnazijama v [[Český Krumlov|Češkem Krumlovu]] (2005 – 2012) in [[Gornji Milanovac|Gornjem Milanovcu]] v Srbiji (od leta 2009 do danes), dijaki pa so v okviru različnih drugih projektov lahko izmenjevali svoje izkušnje z mladimi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Romuniji ter na Poljskem, Švedskem, Slovaškem in Cipru.<ref>{{Navedi knjigo |title=20 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2016}}</ref> S pridobitvijo certifikata Konference ministrov za kulturo in izobraževanje Zvezne republike Nemčije, ki deluje v okviru nemškega Ministrstva za kulturo in izobraževanje, je Gimnazija Slovenj Gradec leta 2017 začela pripravljati dijake na izpit iz nemške jezikovne diplome DSD II (Deutsches Sprachdiplom) na stopnji B2 in C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Od leta 2026 pa ima tudi certifikat Športnikom prijazna šola, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije.<ref>{{Navedi knjigo |title=30 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2026}}</ref> Šola je za svoje delo prejela Priznanje Blaža Kumerdeja, več priznanj [[Mestna občina Slovenj Gradec|Mestne občine Slovenj Gradec]] ter priznanje [[Veleposlaništva Japonske]]. Tudi profesorji so dobitniki več državnih in občinskih nagrad: dva prejemnika [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrade RS na področju šolstva]] za življenjsko delo, prejemnik nagrade in dva prejemnika plakete Mestne občine Slovenj Gradec, dva prejemnika Vrunčeve nagrade in štirje prejemniki Vrunčevih plaket ter dva prejemnika Bernekerjeve nagrade in šest prejemnikov Bernekerjevih plaket. == Sklici == {{Sklici}}{{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|Slovenj Gradec]] [[Kategorija:Ustanove v Slovenj Gradcu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1996]] 60bs3u7dxlmfduua5uvcfufhr5qtdoh 6744631 6744629 2026-08-30T13:52:49Z Zgodbovinar 239557 6744631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Šola | name = Gimnazija Slovenj Gradec | streetaddress = Gosposvetska cesta 2 | type = javna srednja šola | founded = 1996 | headmistress = Alenka Kac Herkovič, prof. | website = www.gim.sc-sg.si | image = Gimnazija_Slovenj_Gradec_1.jpg }} '''Gimnazija Slovenj Gradec''' je splošnoizobraževalna [[srednja šola]], vključena v [[Šolski center Slovenj Gradec]]. Izvaja programa splošne gimnazije in športnega oddelka. Kot je zapisano v utemeljitvi priznanja Blaža Kumerdeja, ki ji ga je leta 2020 podelil [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo]], je Gimnazija Slovenj Gradec »vrhunsko inovativno, izobraževalno, kulturno, prostovoljsko, športno, raziskovalno središče kraja in regije, okno v svet in hkrati zaščitni znak okolja, v katerem se je lepo šolati, živeti in delati«. == Zgodovina šole == Gimnazija je bila ustanovljena leta 1996. Prva ravnateljica je bila Silva Roncelli Vaupot (od 1. 9.–10. 10. 1996), sledili pa so ji Danijel Tancer (10. 10. 1996–1. 3. 1997), Stane Berzelak (1. 3. 1997–1. 9. 2022) in Alenka Kac Herkovič, ki vodi šolo še danes.<ref>{{Navedi knjigo |title=10 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2006}}</ref> Profesorji so od začetka skrbno in premišljeno skupaj z dijaki, njihovimi starši ter ljudmi in institucijami iz okolja razvijali koncept malo drugačnega šolskega dela, ki je poleg klasičnega pouka in priprav na maturo vključeval raznovrstne obšolske aktivnosti in projekte. Začeli so nastajati Kulturni večeri Gimnazije (ali Kako smo odhajali za obzorje), gledališki in filmski abonmaji, obiski velikih rock koncertov, projektni dnevi, projektni tedni s terenskim raziskovalnim delom po Sloveniji in državah Evrope, prostovoljstvo in humana dela, športni dnevi z doživetjem sončnih vzhodov na bližnjih gorah ter kolesarjenjem po koroških dolinah, izbirni šport, družabni večeri, sobotni izleti, ekskurzije, mednarodne izmenjave ter gledališke, literarne in likovne dejavnosti, ki so gimnazijske kulturne ustvarjalce povezale v [[SPUNK]] – gimnazijsko kulturno društvo. <ref>{{Navedi knjigo |title=20 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2016}}</ref> [[Slika:Gimnazija Slovenj Gradec 2.jpg|sličica|Sončni vzhod na Uršlji gori]] [[Slika:Gimnazija Slovenj Gradec 3.jpg|alt=Projektni dan|sličica|Projektni dan]] Gimnazija Slovenj Gradec je bila vključena v več razvojnih projektov, ki so potekali pod okriljem ministrstva za šolstvo ter [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavoda Republike Slovenije za šolstvo]]: Evropski oddelki (2004–2010), Z roko v roki (2008–2011), ELENE (2008–2010), Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in gimnazijah (2010–2017), PODVIG – Podjetnost v gimnaziji (2017–2022), Razvoj in uvajanje interdisciplinarnih tematskih sklopov (ki so jih kot sistemsko in programsko novost leta 2016/2017 prvič poskusno uvedli na Gimnaziji Slovenj Gradec, po potrditvi na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje pa jih od leta 2018 izvajajo tudi na drugih gimnazijah), SKUM – Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (2017–2022), Večjezičnost – Jeziki štejejo (2017–2022) ter več projektov v okviru Erasmus+. V ospredju projektov je vedno krepitev močnih področij vsakega dijaka ter širjenje njihovih obzorij. Posebno izkušnjo za dijake predstavljajo mednarodne izmenjave, med katerimi je najstarejša z japonskim mestom Myoko (od leta 2002 do danes). V okviru evropskih oddelkov so nastale izmenjave z gimnazijama v [[Český Krumlov|Češkem Krumlovu]] (2005 – 2012) in [[Gornji Milanovac|Gornjem Milanovcu]] v Srbiji (od leta 2009 do danes), dijaki pa so v okviru različnih drugih projektov lahko izmenjevali svoje izkušnje z mladimi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Romuniji ter na Poljskem, Švedskem, Slovaškem in Cipru.<ref>{{Navedi knjigo |title=20 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2016}}</ref> S pridobitvijo certifikata Konference ministrov za kulturo in izobraževanje Zvezne republike Nemčije, ki deluje v okviru nemškega Ministrstva za kulturo in izobraževanje, je Gimnazija Slovenj Gradec leta 2017 začela pripravljati dijake na izpit iz nemške jezikovne diplome DSD II (Deutsches Sprachdiplom) na stopnji B2 in C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Od leta 2026 pa ima tudi certifikat Športnikom prijazna šola, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije.<ref>{{Navedi knjigo |title=30 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2026}}</ref> Šola je za svoje delo prejela Priznanje Blaža Kumerdeja, več priznanj [[Mestna občina Slovenj Gradec|Mestne občine Slovenj Gradec]] ter priznanje Veleposlaništva Japonske. Tudi profesorji so dobitniki več državnih in občinskih nagrad: dva prejemnika [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrade RS na področju šolstva]] za življenjsko delo, prejemnik nagrade in dva prejemnika plakete Mestne občine Slovenj Gradec, dva prejemnika Vrunčeve nagrade in štirje prejemniki Vrunčevih plaket ter dva prejemnika Bernekerjeve nagrade in šest prejemnikov Bernekerjevih plaket. == Sklici == {{Sklici}}{{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|Slovenj Gradec]] [[Kategorija:Ustanove v Slovenj Gradcu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1996]] 4t4fbs37m7t1rsvu1b2w77rehzlrqy3 6744811 6744631 2026-08-30T19:47:26Z A09 188929 -reklame 6744811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Šola | name = Gimnazija Slovenj Gradec | streetaddress = Gosposvetska cesta 2 | type = javna srednja šola | founded = 1996 | headmistress = Alenka Kac Herkovič, prof. | website = www.gim.sc-sg.si | image = Gimnazija_Slovenj_Gradec_1.jpg }} '''Gimnazija Slovenj Gradec''' je splošnoizobraževalna [[srednja šola]], ustanovljena leta 1996 in je del [[Šolski center Slovenj Gradec|Šolskega centra Slovenj Gradec]]. Izvaja programa splošne gimnazije in športnega oddelka. Leta 2020 je [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo]] gimnaziji podelil priznanje Blaža Kumerdeja. == Zgodovina šole == Gimnazija je bila ustanovljena leta 1996. Prva ravnateljica je bila Silva Roncelli Vaupot (od 1. 9.–10. 10. 1996), sledili pa so ji Danijel Tancer (10. 10. 1996–1. 3. 1997), Stane Berzelak (1. 3. 1997–1. 9. 2022) in Alenka Kac Herkovič (2022–2026).<ref>{{Navedi knjigo |title=10 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2006}}</ref>[[Slika:Gimnazija Slovenj Gradec 2.jpg|sličica|Sončni vzhod na Uršlji gori]] [[Slika:Gimnazija Slovenj Gradec 3.jpg|alt=Projektni dan|sličica|Projektni dan]] Gimnazija dijakom nudi več mednarodnih izmenjav z evropskimi državami.<ref>{{Navedi knjigo |title=20 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2016}}</ref> S pridobitvijo certifikata Konference ministrov za kulturo in izobraževanje Zvezne republike Nemčije, ki deluje v okviru nemškega Ministrstva za kulturo in izobraževanje, je Gimnazija Slovenj Gradec leta 2017 začela pripravljati dijake na izpit iz nemške jezikovne diplome DSD II (Deutsches Sprachdiplom) na stopnji B2 in C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira.<ref>{{Navedi knjigo |title=30 let Gimnazije Slovenj Gradec |publisher=Gimnazija Slovenj Gradec |year=2026}}</ref> Šola je za svoje delo prejela priznanje Blaža Kumerdeja, več priznanj [[Mestna občina Slovenj Gradec|Mestne občine Slovenj Gradec]] ter priznanje Veleposlaništva Japonske. Tudi profesorji so dobitniki več državnih in občinskih nagrad: dva prejemnika [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrade RS na področju šolstva]] za življenjsko delo, prejemnik nagrade in dva prejemnika plakete Mestne občine Slovenj Gradec, dva prejemnika Vrunčeve nagrade in štirje prejemniki Vrunčevih plaket ter dva prejemnika Bernekerjeve nagrade in šest prejemnikov Bernekerjevih plaket. == Sklici == {{Sklici}}{{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|Slovenj Gradec]] [[Kategorija:Ustanove v Slovenj Gradcu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1996]] h4rlubkgiqc3v2b4q6yd9ca06pviyyg 0 607122 6744917 6737492 2026-08-31T08:16:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744917 wikitext text/x-wiki [[Slika:Palestine_Nakba_Day_demo_in_Berlin.jpg|sličica|272x272_pik| Palestinski ključ na demonstracijah ob dnevu Nakbe v [[Berlin|Berlinu]]]] '''Palestinski ključ''' je palestinski simbol domov, izgubljenih med [[nakba|nakbo]], ko je bila med [[Palestinski eksodus 1948|palestinskim izgonom in begom leta 1948]] več kot polovica prebivalstva [[Britanski mandat za Palestino|mandatnega ozemlja Palestine]] bodisi izgnana bodisi je pobegnila pred nasiljem, nato pa ji je bila odrečena pravica do vrnitve.<ref>{{Navedi knjigo |url=https://books.google.de/books?id=8DE9DwAAQBAJ&pg=PA73&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false |title=Recognition as Key for Reconciliation: Israel, Palestine, and Beyond |date=2017-10-23 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-35580-4}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.independent.co.uk/voices/palestine-keys-return-home-israel-palestinians-a8398341.html|titel='I spoke to Palestinians who still hold the keys to homes they fled decades ago – many are still determined to return'|datum=2018-06-28|zugriff=2025-03-23|sprache=en}}</ref> Ključ se razume kot del volje in upanja po vrnitvi ter kot zahteva po izgubljeni posesti.<ref name=":0">{{Navedi knjigo |url=https://www.academia.edu/3426853/Refusing_invisibility_Documentation_and_memorialization_in_Palestinian_refugee_claims |title=Refusing invisibility: Documentation and memorialization in Palestinian refugee claims |date=2008-01-01 |pages=503}}</ref><ref name=":2">{{Internetquelle|url=https://www.dw.com/de/die-pal%C3%A4stinenser-und-israel-was-ist-die-nakba/a-65574181|titel=Die Palästinenser und Israel: Was ist die Nakba''?|werk=Deutsche Welle|datum=15. maj 2024|zugriff=30. marec 2025|sprache=de}}</ref> == Opis == Številni Palestinci hranijo dejanske ključe svojih nekdanjih domov in jih obravnavajo kot svete relikvije svoje družinske zgodovine. Ti ključi simbolizirajo neprekinjeno vez z izgubljeno domovino ter trajno upanje na vrnitev.<ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.tagesspiegel.de/kultur/schlussel-zum-verstandnis-2266471.html |title=Israel/Palästinenser: Schlüssel zum Verständnis |issn=1865-2263}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://web.archive.org/web/20240418175948/https://www.tagesspiegel.de/kultur/schlussel-zum-verstandnis-2266471.html|titel=Israel/Palästinenser: Schlüssel zum Verständnis|datum=2024-04-18|zugriff=2025-03-23}}</ref> Ključi so veliki in starinskega videza. Povečane replike je pogosto mogoče najti v bližini palestinskih begunskih taborišč, uporabljajo pa se tudi kot kolektivni simboli na propalestinskih demonstracijah po vsem svetu.<ref name=":0"/> == Največji ključ na svetu == [[Slika:World's_largest_key_(Guinness_World_Records),_in_the_style_of_a_Palestinian_key_representing_the_Nakba,_in_Katara,_Doha,_Qatar.jpg|sličica|201x201_pik| Največji ključ na svetu (Guinnessova knjiga rekordov) v [[Doha|Dohi]], [[Katar]]]] Katar je leta 2016 postavil nov Guinnessov svetovni rekord za »največji ključ«, ki ga je pred tem držal Ciper. Ključ, posvečen vsem beguncem po svetu, so v amfiteatru Katarja razkrili ob dnevu nakbe, dogodek pa sta spremljala predstava in nastop [[Palestinci|palestinskega]] pevca [[Mohammed Assaf|Mohammeda Assafa]]. »Ta ključ simbolizira pravico beguncev do vrnitve v domovino, zlasti Palestincev. Upamo, da bo arabski svet in vse begunce opomnil, da se bomo nekega dne morali vrniti,« je dejal Wessam Sowelem, direktor restavracije Ard Canaan, ki je pobudo začela.<ref name=":1">{{Internetquelle|autor=The Peninsula Newspaper|url=https://thepeninsulaqatar.com/article/16/05/2016/%E2%80%98Largest-Key%E2%80%99-dedicated-to-refugees-around-the-world|titel=‘Largest Key’ dedicated to refugees around the world|datum=2016-05-16|zugriff=2025-03-23|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=admin|url=https://www.ardcanaan.com/en/%D8%B9%D9%86%D9%88%D8%A7%D9%86-%D8%AA%D8%AC%D8%B1%D9%8A%D8%A8%D9%89-%D9%8A%D8%AA%D9%85-%D8%A7%D8%B3%D8%AA%D8%A8%D8%AF%D8%A7%D9%84%D8%A9-%D9%81%D9%8A-%D9%86%D9%81%D8%B3-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%B3%D8%A7-5/|titel=The Largest Key in The World|werk=Ard Canaan Restaurant|datum=2016-12-08|zugriff=2025-03-23|sprache=en-US}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20260107045406/http://www.ardcanaan.com/en/%D8%B9%D9%86%D9%88%D8%A7%D9%86-%D8%AA%D8%AC%D8%B1%D9%8A%D8%A8%D9%89-%D9%8A%D8%AA%D9%85-%D8%A7%D8%B3%D8%AA%D8%A8%D8%AF%D8%A7%D9%84%D8%A9-%D9%81%D9%8A-%D9%86%D9%81%D8%B3-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%B3%D8%A7-5/ |date=2026-01-07 }}</ref> Ključ tehta 2,7 tone, dolg je 7,8 metra in širok 3 metre. Izdelan je iz [[Jeklo|jekla]], izdelalo pa ga je podjetje Delta Fabco v Katarju. Ključ je bil podarjen Katarju, kjer je ostal kot simbol podpore beguncem in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]].<ref name=":1"/> == Galerija == <gallery widths="200" heights="200"> Slika:Aida_Camp_entrance.jpeg|Vhod v begunsko taborišče Aida v bližini [[Betlehem|Betlehema]]. Slika:The_Key_We_will_return,_taken_in_Jericho.jpg| Zunaj [[Jerihi|Jeriha]] z napisom »Vrnili se bomo …« Slika:Cardiff_Solidarity_for_Palestine_protest,_25_November_2023_131024_(redacted).jpg|Solidarnostni protest v podporo Palestini v [[Cardiff]]u (2023). </gallery>{{Commonscat|Palestinian key}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politični simboli]] [[Kategorija:Palestina]] 8mw9pdy46psgar6fgtiv4kd8n6c7b0z 0 607123 6744793 6742301 2026-08-30T18:32:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744793 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mestna hiša, Manila | native_name = | image = File:Manila City Hall (Manila; 07-22-2020).jpg | image_size = | caption = Mestna hiša v Manili, kot jo je videla avenija Padre Burgos | location = No. 333 Antonio J. Villegas Street corner Padre Burgos Avenue & Natividad Lopez Street, Ermita, [[Manila]], Filipini | coordinates = {{coord|14.589793|120.981617|dim:30_region:PH-00_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | mapframe-zoom = 13 | status = zgrajena | construction_start_date = 1939 | completion_date = 19. avgust 1941 | opening_date = 1941 | building_type = Stavba mestne uprave | architectural_style = [[Neoklasicistična arhitektura]] | antenna_spire = | roof = | top_floor = | floor_count = 5 | elevator_count = 4 | cost = | floor_area = | architect = Antonio Manalac Toledo | structural_engineer = | main_contractor = | developer = mestof Manila | owner = mesto Manila | operator = mesto Manila | references = <ref>{{cite web |url=http://manila.gov.ph/tourism/historical-landmarks/ |title=Historical Landmarks |publisher=City of Manila |access-date=January 23, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116125813/http://manila.gov.ph/tourism/historical-landmarks/ |archive-date=November 16, 2016 |url-status=dead }}</ref> | public_transit = }} '''Mestna hiša v Manili''' ({{langx|fil|Bulwagan ng Lungsod ng Maynila}}) je uradni sedež vlade mesta [[Manila]], ki stoji v zgodovinskem središču Ermite v Manili. Tukaj ima župan Manile funkcijo in so sejne sobe mestnega sveta Manile.<ref name=":0">{{Cite book|title = Landmarks of Manila: 1571-1930|last = de la Torre|first = Visitacion|publisher = Filipinas Foundation, Inc.|year = 1981|location = Makati|pages = 19–20}}</ref> Prvotno je bila namenjena kot del nacionalnega vladnega centra, ki si ga je v 20. stoletju zamislil Daniel H. Burnham. Čeprav sanjski načrt ni bil v celoti uresničen, so bile zgrajene nekatere stavbe za predlagani vladni center, vključno s staro zakonodajno stavbo (danes Narodni muzej likovnih umetnosti) ter stavbama za kmetijstvo in finance (danes Narodni muzej antropologije in Narodni muzej naravne zgodovine). == Zgodovina == [[File:1977-NHI-Gusali ng Lunsod ng Maynila.jpg|thumb|left|Zgodovinski obeležje postavljeno leta 1977]] [[File:9502City Hall of Manila 12.jpg|thumb|left|Južni vhod mestne hiše in spomenik Arsenia H. Lacsona]] [[File:Manila_City_Hall_top_view_(Padre_Burgos,_Manila;_02-10-2022).jpg|thumb|left|Mestna hiša iz zraka]] Mestna hiša v Manili je bila leta 1901 zgrajena iz oregonskega bora, ki je pokrival tretjino površine, ki jo uporablja sedanja stavba. Po 31 letih uporabe je mestni inženir Santiago Artiaga predlagal okrepitev tal oslabljene konstrukcije, ki je podpirala sejno dvorano, ki jo je uporabljal občinski odbor in preprečitev namestitve preveč ljudi vzdolž hodnikov.<ref name=":0" /> Sčasoma so staro mestno hišo porušili. V 1930-ih je bila zgrajena nova mestna hiša, ki je imela na vseh straneh enotna okna. Zasnoval jo je Antonio Manalac Toledo, isti arhitekt, ki je zgradil finančno in staro zakonodajno stavbo, ki sta bili obe ob novi mestni hiši. Zgrajena je bila leta 1941 tik pred drugo svetovno vojno in je bila še ena od strukturnih žrtev vojne, saj je bila močno poškodovana (vendar še vedno nedotaknjena) zaradi bombardiranja med bitko in posledično osvoboditvijo Manile februarja 1945. Mestna hiša je bila s pomočjo ameriške vojske, filipinske vojske Commonwealtha in mestne vlade rekonstruirana, vendar ni sledila prvotnim načrtom. Med odstopanji je bilo dodano podstrešje v petem nadstropju od južnega vhoda do lokacije vhodov na vzhodni in zahodni strani, da bi se namestile dodatne pisarne in dodatna okna na nekaterih območjih, ki so bila prej poškodovana zaradi granatiranja. Narodni muzej Filipinov je 27. junija 2019 mestno hišo v Manili razglasil za pomembno kulturno dobrino. Oznaka za razglasitev Nacionalne zgodovinske komisije Filipinov je bila odkrita 18. septembra 2023 na posestvu mestne hiše v Manili.<ref>{{cite web | url=https://www.philstar.com/nation/2023/09/19/2297363/marker-unveiled-declaring-manila-city-hall-important-cultural-property | title=Marker unveiled declaring Manila city hall 'important cultural property' | website=The Philippine STAR }}</ref> == Arhitektura == Antonio Manalac Toledo je bil arhitekt, odgovoren za zasnovo sedanje mestne hiše v Manili, ki kaže [[neoklasicistična arhitektura|neoklasicistični slog]]. Za mestno hišo naj bi uporabili zasnovo Juana M. Arellana v slogu [[art déco]], vendar je Juan Arellano projekt opustil in ga je nadomestil Antonio Manalac Toledo.<ref name="paranormal">{{cite news |title=Paranormal expert Ed Caluag investigates Manila City Hall's strange occurrences |url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/hobbiesandactivities/672722/paranormal-expert-ed-caluag-investigates-manila-city-hall-s-strange-occurrences/story/ |access-date=October 27, 2020 |work=GMA News |date=October 28, 2018 |language=en}}</ref> Kmalu po izgradnji je imela mestna hiša 8422 kvadratnih metrov površine in približno 200 sob. Stavba stoji na trapezoidni parceli med stavbama zakonodajne in poštne uprave. Zaradi monotonosti ovoja stavbe ni mogoče pravilno ločiti glavne fasade od glavnega vhoda. Južni vhod ima balkon, ki ga poudarjajo trije loki, ki ležijo na korintskih stebrih, medtem ko ima severni zadnji del enako oblikovno obdelavo kot vzhodna in zahodna stran, vendar ima povsod [[pediment]]e in visok, osmerokotni stolp z uro, ki ga krasi [[kupola]].<ref>{{Cite book|title = Arkitekturang Filipino: A History of Architecture and Urbanism in the Philippines|url = https://archive.org/details/arkitekturangfil0000lico|last = Lico|first = Gerard|publisher = The University of the Philippines Press|year = 2008|isbn = 978-971-542-579-7|location = Quezon City|pages = [https://archive.org/details/arkitekturangfil0000lico/page/291 291]}}</ref> === Stolp z uro === [[File:Manila City Hall clock tower (Manila; 07-22-2020).jpg |thumb|Stolp z uro mestne hiše v Manili]] [[File:Manila City Hall night view (Manila; 02-04-2021).jpg|thumb|Mestna hiša v Manili ponoči]] Stolp z uro, ki ga je prav tako zasnoval Antonio Manalac Toledo in je bil dokončan v 1930-ih, je največji stolp z uro na Filipinih, saj doseže skoraj 30 m višine.<ref>{{Cite web|url = http://manila.gov.ph/tourism/historical-landmarks/|title = Historical Landmarks: Manila City Hall|access-date = June 2, 2014|website = Manila.gov.ph|archive-url = https://web.archive.org/web/20161116125813/http://manila.gov.ph/tourism/historical-landmarks/|archive-date = November 16, 2016|url-status = dead}}</ref> Izstopa ponoči, ko se celoten stolp osvetli. Vsako uro so trikrat pozvonili, nato pa se je predvajala melodija. Zdaj je postal ikona mesta Manila. Prenovo stolpa z uro je prvi predlagal svetnik 6. okrožja Lou Veloso leta 1996.<ref>{{cite news|url=https://www.metropoler.net/councilor-lou-veloso-vision-to-restore-clock-tower-came-to-life-under-mayor-isko-moreno-leadership/|title=Councilor Lou Veloso's vision to restore clock tower came to life under Mayor Isko Moreno's leadership|website=Metropoler|date=January 7, 2022|accessdate=August 15, 2022|archive-date=2025-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250815023301/https://www.metropoler.net/councilor-lou-veloso-vision-to-restore-clock-tower-came-to-life-under-mayor-isko-moreno-leadership/|url-status=dead}}</ref> Prenova se je začela šele leta pozneje, v času župana Lita Atienze. Drugič je bila to po zmagi Josepha Estrade leta 2013. Uro je dal nadgraditi in digitalizirati, tako da bo vedno sinhronizirana s filipinsko upravo za atmosferske, geofizikalne in astronomske storitve (PAGASA) za filipinski standardni čas. Pod upravo Estrade so načrtovali postavitev kavarne v urnem stolpu, prvi dve nadstropji stolpa pa so preuredili v prostorne dvorane.<ref>{{Cite web|url= https://newsinfo.inquirer.net/969563/pinoy-time-may-be-acceptable-to-some-but-not-at-manila-city-hall-tower |title= Pinoy time may be acceptable to some but not at Manila City Hall tower |date=February 18, 2018 |access-date=February 18, 2018 |publisher=Philippine Daily Inquirer |author=See, Aie Balagtas }}</ref> Okrašena je bila tudi z LED lučmi, ki so spreminjale barve. Te so bile spremenjene v stacionarno belo svetlobo, potem ko je Isko Moreno leta 2019 prevzel županski mandat. Sredi leta 2020 so bili deli urnega stolpa, ki so bili rdeči, vključno s številčnicami treh ur, pobarvani v zlato.<ref>{{cite news |last1=Tiangco |first1=Minka Klaudia |title=Manila Clock Tower painted gold |url=https://mb.com.ph/2020/07/15/manila-clock-tower-painted-gold/ |access-date=July 19, 2020 |work=Manila Bulletin |date=July 15, 2020}}</ref><ref>{{cite news |title=Manila refurbishes City Hall clock tower |url=https://www.philstar.com/nation/2020/07/15/2028046/manila-refurbishes-city-hall-clock-tower |access-date=July 19, 2020 |work=The Philippine Star |date=July 15, 2020}}</ref> Notranjost, ki je bila prej skladišče, je bila prenovljena in zdaj vsebuje umetniško galerijo, kavarno in muzej z razstavo zgodovinskih dogodkov. Za javnost je bila odprta 27. decembra 2021.<ref>{{cite news |title=Manila set to open City Hall Clock Tower as 'Instagrammable' museum, coffee shop: mayor |url=https://www.abs-cbn.com/life/12/27/21/manila-city-hall-clock-tower-set-to-open-as-instagrammable-museum-coffee-shop-isko |access-date=February 26, 2022 |work=ABS-CBN News|first=Katrina|last=Domingo |date=December 27, 2021}}</ref> Kasneje je postala znana kot Muzej urnega stolpa Manila in je bila junija 2022 uradno odprta ter razglašena za glavno turistično točko.<ref>{{cite news|url=https://www.manilatimes.net/2022/07/02/news/national/manila-clock-tower-declared-prime-tourist-spot/1849397|title=Manila Clock Tower declared prime tourist spot|first=Franco Jose|last= Baroña|date=July 2, 2022|accessdate=August 15, 2022|work=The Manila Times}}</ref><ref>{{cite web|url=https://philstarlife.com/news-and-views/218958-manila-clock-twoer-museum|title=Calling all museum lovers: Manila's iconic clock tower is now the capital's newest tourist attraction|first=Jhon Dave|last=Cusipag|website=l!fe · The Philippine Star|accessdate=August 15, 2022|date=July 2, 2022}}</ref> == Predlog za novo mestno hišo == Leta 2015 si je WTA Architecture + Design Studio zamislil umetniško in kulturno okrožje Manile s središčem okoli Metropolitanskega gledališča Manila, ki se je takrat pripravljalo na obnovitvena dela. Predlagano mestno središče predvideva novo mestno hišo Manila, preureditev stavbe Park and Ride, osrednji park, razširitev mestne knjižnice Manila in gradnjo nove parkirne stavbe. Deli stare mestne hiše bodo preurejeni v nakupovalno središče s kavarnami in restavracijami na notranjem dvorišču, medtem ko bodo javne storitve preseljene v pritličje.<ref>{{Cite web|url=https://business.inquirer.net/201675/architecture-firm-envisions-cultural-district-centered-on-the-met |title=Architecture firm envisions cultural district centered on the Met |date=October 31, 2015 |access-date=October 24, 2019 |publisher=Inquirer.net }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.wtadesignstudio.com/sulong-maynila-the-manila-arts-and-cultural-district/ |title=Sulong Maynila: The Manila Arts and Cultural District |access-date=October 24, 2019 |publisher=WTA Architecture + Design Studio |archive-date=2024-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240521185437/https://wtadesignstudio.com/sulong-maynila-the-manila-arts-and-cultural-district/ |url-status=dead }}</ref> Med kampanjo za lokalne volitve leta 2019 je kandidat za župana Isko Moreno obljubil, da bo v primeru zmage na županskih volitvah zgradil novo mestno hišo poleg sedanje mestne hiše.<ref name="NewManilaCHCNNPH">{{Cite web |url=https://cnnphilippines.com/news/2019/3/26/mayoral-bet-isko-moreno-new-manila-city-hall.html |title=Mayoral bet Isko Moreno wants a new Manila city hall |date=March 26, 2019 |access-date=June 27, 2019 |publisher=CNN Philippines |author=Vergara, Robert |archive-date=June 27, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190627142732/https://cnnphilippines.com/news/2019/3/26/mayoral-bet-isko-moreno-new-manila-city-hall.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://news.mb.com.ph/2019/03/30/moreno-to-build-a-new-city-hall-should-he-win-in-manila/ |title=Moreno to build a new city hall should he win in Manila |date=March 30, 2019 |access-date=June 27, 2019 |publisher=Manila Bulletin |author=Edera, Erma |archive-date=2019-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190627142727/https://news.mb.com.ph/2019/03/30/moreno-to-build-a-new-city-hall-should-he-win-in-manila/ |url-status=dead }}</ref> Poudaril je, da sedanja mestna hiša ne more več sprejeti dodatnih pisarniških prostorov ali prometa. V svojem predlogu bo sedanja mestna hiša ohranjena, vendar bo preurejena v druge namene.<ref name="NewManilaCHCNNPH" /> Po zmagi na volitvah se je Moreno štiri dni pridružil delegaciji predsednika Rodriga Duterteja v Tokiu na Japonskem, kjer je obiskal potencialne vlagatelje, da bi spodbudil svoj 10-letni infrastrukturni načrt za Manilo, ki med drugim vključuje gradnjo nove mestne hiše.<ref>{{Cite web|url=http://manilastandard.net/spotlight/448th-araw-ng-maynila/298018/moreno-eyes-japanese-investors-for-10-year-manila-infrastructure-plan.html |title=Moreno eyes Japanese investors for 10-year Manila infrastructure plan |date=June 24, 2019 |access-date=June 27, 2019 |publisher=Manila Standard }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Manila City Hall}} * [https://web.archive.org/web/20170223001303/http://manila.gov.ph/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Manili]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1939]] o1ppvpiwac0k3vrzz8eeorcolcze1jk 0 607125 6744613 6739114 2026-08-30T13:22:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744613 wikitext text/x-wiki [[Slika:Watermelon logo.png|sličica|Simbol lubenice, ki se pogosto uporablja tudi v obliki emodžija 🍉]] '''Lubenica''' (levantinsko arabsko بطيخ, ''baṭṭīkh'') se uporablja kot [[Palestinci|palestinski]] politični in kulturni simbol, povezan s palestinsko vztrajnostjo, odporom in solidarnostjo s palestinsko stvarjo.<ref>{{navedi splet |last=السيد |first=وسام |title=البطيخ وغصن الزيتون وحنظلة.. رموز فلسطينية تواجه القمع |url=https://www.aljazeera.net/arts/2023/12/2/%d8%a7%d9%84%d8%a8%d8%b7%d9%8a%d8%ae-%d9%88%d8%ba%d8%b5%d9%86-%d8%a7%d9%84%d8%b2%d9%8a%d8%aa%d9%88%d9%86-%d9%88%d8%ad%d9%86%d8%b8%d9%84%d8%a9-%d8%b1%d9%85%d9%88%d8%b2 |work=الجزيرة نت |accessdate=25. avgusta 2025 |language=ar }}</ref> Pojavlja se na protestih, v palestinski umetnosti in zlasti od leta 2023 tudi na družbenih omrežjih.<ref name="NYT2023">{{navedi splet |last=Holtermann |first=Callie |date=27. december 2023 |title=Why the Watermelon Emoji Is a Symbol of Support for Palestinians |url=https://www.nytimes.com/2023/12/27/style/watermelon-emoji-palestine.html |work=The New York Times |accessdate=5. januarja 2024 |language=en }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Watermelon: A slice of Palestinian resistance |url=https://www.middleeasteye.net/video/watermelon-slice-palestinian-resistance |work=Middle East Eye |date=17. avgust 2022 |language=en }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Sharon |first=Jeremy |title=Activists use watermelons to protest police crackdown on Palestinian flags |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/activists-use-watermelons-to-protest-police-crackdown-on-palestinian-flags/ |work=The Times of Israel |date=21. junij 2023 |language=en }}</ref> Povezava lubenice s palestinsko identiteto temelji predvsem na njenih barvah: rdeči, zeleni, beli in črni, ki so tudi barve [[Zastava Palestine|palestinske zastave]]. Simbol je povezan z omejevanjem javnega prikazovanja palestinske zastave in njenih barv po [[šestdnevna vojna|vojni leta 1967]]. == Razvoj simbola == Palestinska zastava uporablja panarabske barve – rdečo, zeleno, belo in črno. Leta 1980 je izraelska vojska zaprla Galerijo 79 v [[Ramala|Ramali]], ki jo je ustanovil palestinski umetnik Issam Bader. V galeriji so bila med drugim razstavljena dela Slimana Mansourja, Baderja in Nabila Ananija, v katerih so umetniki uporabljali barve palestinske zastave.<ref>{{navedi splet |title=Visual Arts 88 |url=http://passia.org/media/filer_public/a1/7b/a17b27c2-c129-4cb5-a2f3-a15f833bf1b5/jerusalem_of_art_part_2.pdf |work=PASSIA |format=PDF |language=en }}</ref> Mansour se je pozneje spominjal, da jim je izraelski častnik ob zaprtju galerije prepovedal uporabo kombinacije barv palestinske zastave. Kot primer naj bi navedel tudi lubenico in dejal, da bi bilo lahko zaseženo celo umetniško delo, ki bi prikazovalo lubenico v teh barvah.<ref>{{navedi splet |title=Sliman Mansour Preserves Palestinian History Through Art |url=https://hyperallergic.com/sliman-mansour-preserves-palestinian-history-through-art/ |work=Hyperallergic |language=en }}</ref><ref name="PBS">{{navedi splet |title=How watermelon imagery, a symbol of solidarity with Palestinians, spread around the world |url=https://www.pbs.org/newshour/world/how-watermelon-imagery-a-symbol-of-solidarity-with-palestinians-spread-around-the-world |work=PBS NewsHour |date=17. januar 2024 |language=en }}</ref> Mansour je hkrati opozoril, da se po njegovem spominu sama ikonografija lubenice kot prepoznavnega palestinskega simbola ni razširila že v osemdesetih letih. Kot pomembno prelomnico je navedel leto 2007, ko je palestinski umetnik Khaled Hourani ustvaril podobo lubenice za projekt ''Subjective Atlas of Palestine''. Motiv so uporabljali tudi umetniki Sarah Hatahet, Sami Boukhari, Aya Mobaydeen in Beesan Arafat.<ref name="Chaves">{{navedi splet |last=Chaves |first=Alexandra |date=30. maj 2021 |title=How the watermelon became a symbol of Palestinian resistance |url=https://www.thenationalnews.com/arts/how-the-watermelon-became-a-symbol-of-palestinian-resistance-1.1230806 |work=The National |accessdate=19. novembra 2023 |language=en }}</ref> V več poročilih je uporaba lubenice predstavljena kot umetniški odgovor na primere, ko so izraelske oblasti omejevale ali preprečevale prikaz palestinske zastave. Zaradi enake barvne kombinacije je bilo mogoče palestinske nacionalne barve prikazati prek sadeža, ne da bi bila neposredno uporabljena zastava.<ref>{{navedi splet |last=Sella |first=Adam |title=The fruits and vegetables of Palestine and their significance |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/8/31/the-fruits-of-palestine-and-their-symbolism |work=Al Jazeera |date=31. avgust 2023 |language=en }}</ref><ref name="Chaves"/> == Palestinska zastava in izraelske omejitve == Samo izobešanje palestinske zastave po izraelskem pravu ni kaznivo dejanje. Oblasti pa lahko posežejo v njeno prikazovanje, kadar presodijo, da se uporablja v podporo terorizmu ali da moti javni red.<ref>{{navedi splet |last=Berger |first=Miriam |title=Why Palestinians are uniting around watermelon emoji |url=https://www.washingtonpost.com/world/2021/07/09/palestinian-watermelons/ |work=The Washington Post |date=12. julij 2021 |language=en }}</ref> Od leta 2014 ima izraelska policija pooblastila za zaseg zastave v okoliščinah, ko naj bi njena uporaba kršila zakon.<ref name="AP">{{navedi splet |last=Kellman |first=Laurie |title=Palestinian prime minister says Israel aims to topple the PA |url=https://apnews.com/article/politics-israel-palestinian-territories-government-benjamin-netanyahu-bf1fb76c1fff51ad88ce061d2d238e97 |work=Associated Press |date=9. januar 2023 |accessdate=9. februarja 2024 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20240129100950/https://apnews.com/article/politics-israel-palestinian-territories-government-benjamin-netanyahu-bf1fb76c1fff51ad88ce061d2d238e97 |archivedate=29. januar 2024 |language=en }}</ref> Do leta 2022 so postali zasegi palestinskih zastav s strani izraelske policije pogosti.<ref>{{navedi splet |title=The Palestinian flag: A target for 'erasure' by Israeli forces |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/13/why-is-israel-afraid-of-the-palestinian-flag |work=Al Jazeera |accessdate=31. maja 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20230306050358/https://www.aljazeera.com/news/2022/5/13/why-is-israel-afraid-of-the-palestinian-flag |archivedate=6. marec 2023 |language=en }}</ref> Januarja 2023 je izraelski minister za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir]] sporočil, da je policiji naročil odstranjevanje palestinskih zastav z javnih mest.<ref>{{navedi splet |title=Israel security minister bans Palestinian flag-flying in public |url=https://www.theguardian.com/world/2023/jan/09/israel-security-minister-bans-palestinian-flag-flying-in-public |work=The Guardian |date=9. januar 2023 |accessdate=9. januarja 2023 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20230117092226/https://www.theguardian.com/world/2023/jan/09/israel-security-minister-bans-palestinian-flag-flying-in-public |archivedate=17. januar 2023 |language=en }}</ref><ref name="AP"/> [[Amnesty International]] je ukrep kritiziral kot poskus legitimiranja rasizma in poudaril, da se palestinska zastava že desetletja uporablja kot simbol palestinske enotnosti in odpora proti izraelski okupaciji.<ref>{{navedi splet |title=Israel/OPT: new restrictions on Palestinian flags an attempt to 'legitimise racism' |url=https://www.amnesty.org.uk/press-releases/israelopt-new-restrictions-palestinian-flags-attempt-legitimise-racism |work=Amnesty International |date=11. januar 2023 |accessdate=23. aprila 2024 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20240422113244/https://www.amnesty.org.uk/press-releases/israelopt-new-restrictions-palestinian-flags-attempt-legitimise-racism |archivedate=22. april 2024 |language=en }}</ref> [[Slika:Palestine Watermelon Flag.svg|sličica|Palestinska zastava, na kateri je rdeči trikotnik nadomeščen z rezino lubenice.]] Po sporazumih iz Osla leta 1993 je Izrael palestinsko zastavo priznal kot zastavo Palestinske oblasti.<ref>{{navedi splet |last=Syed |first=Armani |title=How the Watermelon Became a Symbol of Palestinian Solidarity |url=https://time.com/6326312/watermelon-palestinian-symbol-solidarity/ |work=Time |date=20. oktober 2023 |language=en |access-date=2026-08-14 |archive-date=2023-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231114080553/https://time.com/6326312/watermelon-palestinian-symbol-solidarity/ |url-status=dead }}</ref> Istega leta je ''The New York Times'' poročal o trditvi, da so bili v [[Gaza|Gazi]] v preteklosti aretirani mladi moški, ker so nosili rezine lubenice v palestinskih nacionalnih barvah. Sliman Mansour je pozneje izrazil dvom, da se je takšna praksa dejansko dogajala. Tudi poznejša uredniška opomba ''New York Timesa'' je opozorila, da anekdota ni bila potrjena in bi morala biti kot taka tudi predstavljena.<ref>{{navedi splet |last=Kifner |first=John |date=16. oktober 1993 |title=Ramallah Journal; A Palestinian Version of the Judgment of Solomon |url=https://www.nytimes.com/1993/10/16/world/ramallah-journal-a-palestinian-version-of-the-judgment-of-solomon.html |work=The New York Times |language=en }}</ref> == Ponovna razširitev simbola == Leta 2023 so se omejitve javnega prikazovanja palestinskih zastav v Izraelu znova znašle v središču javne razprave. V odziv so nekateri izraelski aktivisti začeli uporabljati nalepke z lubenico in napisom »To ni palestinska zastava«.<ref name="PBS"/> Po začetku [[vojna v Gazi|vojne v Gazi]] oktobra 2023 se je uporaba lubenice kot simbola Palestine močno razširila. Na družbenih omrežjih se je posebej uveljavil emodži lubenice (🍉), ki se uporablja za izražanje podpore Palestincem.<ref name="NYT2023"/> Uporaba simbola je povezana tudi s poskusi uporabnikov, da bi se izognili filtriranju, zmanjševanju dosega ali drugim oblikam moderiranja propalestinskih objav na družbenih omrežjih. Lubenica lahko v takšnem kontekstu nadomesti neposredno omembo Palestine ali palestinsko zastavo; takšno prilagajanje jezika algoritmom se pogosto opisuje z izrazom ''algospeak''.<ref>{{navedi splet |last=Carbonaro |first=Giulia |date=12. december 2023 |title=Meta's social media platforms are systemically censoring pro-Palestine content, NGO finds |url=https://www.euronews.com/next/2023/12/21/metas-social-media-platforms-are-systemically-censoring-pro-palestine-content-ngo-finds |work=Euronews Next |language=en }}</ref> Septembra 2025 je nizozemska poslanka Esther Ouwehand iz Stranke za živali med parlamentarno razpravo nosila oblačilo z motivom palestinske zastave. Potem ko so od nje zahtevali, naj ga zamenja, se je vrnila v majici z motivom lubenice.<ref>{{navedi splet |author=Maariv and Jerusalem Post staff |title=Dutch MP forced to change 'Palestinian flag' outfit during heated budget debate |url=https://www.msn.com/en-gb/politics/government/dutch-mp-forced-to-change-palestinian-flag-outfit-during-heated-budget-debate/ar-AA1MYPsf |work=MSN |date=21. september 2025 |accessdate=21. septembra 2025 |language=en }}</ref> Leta 2026 je revija ''Jewish Currents'' poročala, da so gradiva za usposabljanje pripadnikov newyorške policije lubenico in [[kefija|kefijo]] uvrščala med antisemitske simbole.<ref>{{navedi splet |title=Training for NYPD Officers Categorized the Keffiyeh and Watermelon as… |url=https://jewishcurrents.org/training-nypd-keffiyeh-watermelon-antisemitism-israel-palestine |work=Jewish Currents |accessdate=25. februarja 2026 |language=en }}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="175px"> دوار البطيخة جنين.jpg|Skulptura lubenice na krožišču v [[Dženin]]u v Palestini (januar 2021) Solidarity gathering for Palestine in Brussels 2023-10-28 (12).jpg|Solidarnostni shod za Palestino v [[Bruselj|Bruslju]] (2023) Manifestación contra o xenocidio palestino (53404376436).jpg|Propalestinski protest v [[Santiago de Compostela|Santiagu de Compostela]] v Španiji (17. december 2023) Palestina Libre.jpg|Stenska poslikava na ulici v [[Barcelona|Barceloni]] </gallery> == Glej tudi == * [[Palestinski ključ]] * [[Kefija]] == Sklici == {{sklici}} {{commonscat|Watermelon (Palestinian symbol)}} [[Kategorija:Politični simboli]] [[Kategorija:Zgodovina Palestine]] [[Kategorija:Palestinska kultura]] 6cutx4b8no97ng9iwbbq8hva2km8w3l 0 607129 6744726 6737230 2026-08-30T16:24:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744726 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Maruša Tereza Šerkezi|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=[[Slovenj Gradec]], Slovenija<ref name="PCS" />|image=Maruša Tereza Šerkezi.jpg|caption=Šerkezi z zlato medaljo svetovnega prvenstva v Crans-Montani septembra 2025|home_town=[[Kamnik]], [[Slovenija]]|website=https://marusatereza.com}} '''Maruša Tereza Šerkezi''', [[Slovenci|slovenska]] [[Gorsko kolesarstvo|gorska]] in cestna [[kolesarka]], * [[7. avgust]] [[2007]], [[Slovenj Gradec]].<ref name="PCS">{{navedi splet |title=Maruša Tereza Šerkezi |url=https://www.procyclingstats.com/rider/marusa-tereza-serkezi |access-date=15. avgust 2026 |website=ProCyclingStats |language=en}}</ref> Tekmuje predvsem v [[Olimpijski kros|olimpijskem krosu]] (XCO) in kratkem krosu (XCC). Leta 2025 je postala mladinska svetovna prvakinja v olimpijskem krosu, v letih 2024 in 2025 pa je osvojila tri mladinske naslove evropske prvakinje v gorskem kolesarstvu.<ref name="UCI-SP-2025">{{navedi splet |url=https://www.uci.org/article/2025-uci-mountain-bike-world-championships-juniors-join-an-illustrious-xco/cOb50413CXnoXyiSPiwzi |title=2025 UCI Mountain Bike World Championships: Juniors join an illustrious XCO honour roll |website=Union Cycliste Internationale |date=12. september 2025 |language=en |access-date=12. avgust 2026}}</ref><ref name="UEC-2024">{{navedi splet |url=https://www.uec.ch/en/actu/277/euromtb24-titles-to-avondetto-and-pieterse |title=#EuroMTB24 – Titles to Avondetto and Pieterse |website=Union Européenne de Cyclisme |language=en |access-date=12. avgust 2026}}</ref><ref name="UEC-2025">{{navedi splet |url=https://www.uec.ch/en/actu/335/euromtb25-pidcock-and-rissveds-reign-supreme-in-melgaco |title=#EuroMTB25 – Pidcock and Rissveds reign supreme in Melgaço |website=Union Européenne de Cyclisme |language=en |access-date=12. avgust 2026}}</ref> Od leta 2026 tekmuje med mlajšimi članicami za nemško ekipo CUBE Factory Racing. == Življenje in športni začetki == Šerkezi prihaja iz [[Kamnik|Kamnika]]. Tekmovati je začela pri enajstih letih v kategoriji do 13 let. V prvih sezonah je nastopala predvsem zaradi zabave in pridobivanja izkušenj, pozneje pa se je uveljavila v slovenskih mlajših kategorijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtb.si/intervjuji/na-verigi-marusa-tereza-serkezi/ |title=Na verigi: Maruša Tereza Šerkezi |website=mtb.si |access-date=12. avgust 2026}}</ref> Je članica kolesarskega društva KD Rajd Ljubljana. Njen oče [[Matjaž Šerkezi]] je tudi njen trener in jo spremlja na tekmovanjih.<ref name="Siol-2024">{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/sobotni-intervju-marusa-tereza-serkezi-644808 |title=Maruša Tereza Šerkezi, najstnica, ki podira mejnike in se uči iz težke preizkušnje |author=Alenka Teran Košir |website=Siol.net |date=28. september 2024 |access-date=12. avgust 2026}}</ref> Ob športni karieri je obiskovala športni oddelek [[Gimnazija Šiška|Gimnazije Šiška]] v Ljubljani. Po maturi leta 2026 se je vpisala na [[Fakulteta za management v Kopru|Fakulteto za management v Kopru]].<ref name="Siol-2024" /><ref name="Siol-2026">{{navedi splet |author=Alenka Teran Košir |date=11. julij 2026 |title=Maruša Tereza Šerkezi, dekle jasnih ciljev in iskrenih odgovorov: Če nimaš stvari urejenih v glavi, ti nič ne pomaga |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/marusa-tereza-serkezi-dekle-jasnih-ciljev-in-iskrenih-odgovorov-ce-nimas-stvari-urejenih-v-glavi-ti-nic-ne-pomaga-695728 |access-date=15. avgust 2026 |website=Siol.net}}</ref> == Športna kariera == === Mladinska konkurenca === V sezoni 2024 je Šerkezi v romunskem Cheile Grădiștei osvojila naslova mladinske evropske prvakinje v olimpijskem in kratkem krosu.<ref name="UEC-2024" /> Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Andori je v olimpijskem krosu osvojila bronasto medaljo. Sezono je končala na prvem mestu mladinske lestvice UCI v olimpijskem krosu.<ref name="Siol-2024" /> Pred sezono 2025 se je pridružila nemški razvojni ekipi CUBE Next Generation.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtb.si/novice/marusa-tereza-serkezi-pri-cube-next-generation-cross-country-teamu/ |title=Maruša Tereza Šerkezi pri Cube Next Generation Cross-Country Teamu |author=Andrej Dekleva |website=mtb.si |access-date=12. avgust 2026}}</ref> Julija 2025 je na evropskem prvenstvu v portugalskem Melgaçu ubranila naslov mladinske evropske prvakinje v kratkem krosu. V olimpijskem krosu je osvojila drugo mesto za Švicarko Anjo Grossmann.<ref name="UEC-2025" /> Septembra 2025 je v Crans-Montani v Švici postala mladinska svetovna prvakinja v olimpijskem krosu. V drugem delu dirke se je oddaljila od Grossmannove in jo v cilju prehitela za minuto in 13 sekund. Tretjeuvrščena Čehinja Barbora Bukovská je zaostala dve minuti in 50 sekund.<ref name="Delo-SP-2025">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/marusa-tereza-serkezi-gorsko-kolesarstvo-svetovno-prvenstvo-zlata-kolajna |title=Mlada Maruša Tereza Šerkezi svetovna prvakinja: Ne morem verjeti |website=Delo |date=12. september 2025 |access-date=12. avgust 2026}}</ref> Postala je prva slovenska mladinska svetovna prvakinja v tej disciplini po Tanji Žakelj leta 2006.<ref name="UCI-SP-2025" /> === Prehod med mlajše članice === V sezoni 2026 je prestopila v kategorijo mlajših članic do 23 let in postala članica ekipe CUBE Factory Racing.<ref name="UCI-profil">{{navedi splet |url=https://www.uci.org/rider-details/752600 |title=Maruša Tereza Šerkezi |website=Union Cycliste Internationale |language=en |access-date=12. avgust 2026}}</ref> Na uvodni tekmi svetovnega pokala 2026 v Južni Koreji je bila peta v kratkem in sedma v olimpijskem krosu med mlajšimi članicami.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cube.eu/is-es/blog/detail/019df7339ca0703fb540384f54e7ceab |title=Successful World Cup Season Opener in South Korea for the CUBE Factory Racing Team |website=CUBE Bikes |date=5. maj 2026 |language=en |access-date=12. avgust 2026 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Cestno kolesarstvo == Šerkezi nastopa tudi na cestnih dirkah. Leta 2024 je v Trebnjem postala slovenska mladinska državna prvakinja v cestni dirki.<ref>{{navedi splet |url=https://kolesarska-zveza.si/wp-content/uploads/20240623-Cestno-DP-Trebnje.pdf |format=PDF |title=Državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2024 – rezultati |website=Kolesarska zveza Slovenije |access-date=12. avgust 2026}}</ref> Leta 2025 je na mladinskem evropskem prvenstvu v cestnem kolesarstvu zasedla šesto mesto v vožnji na čas in deseto mesto na cestni dirki.<ref>{{navedi splet |url=https://marusatereza.com/about/ |title=About – Maruša Tereza Šerkezi |website=Uradna spletna stran Maruše Tereze Šerkezi |language=en |access-date=12. avgust 2026}}</ref> == Izkušnja z anoreksijo == Šerkezi je javno spregovorila o svoji izkušnji z [[Anoreksija nervoza|anoreksijo]], s katero se je začela spoprijemati pri približno petnajstih letih. Po navedbah nje in njene družine so težave prepoznali starši, pri okrevanju pa so ji pomagali družinska podpora in sodelovanje s strokovnjaki, med drugim z dietetikom ter strokovnjaki za duševno zdravje.<ref name="Siol-2024" /><ref>{{navedi splet |url=https://www.modre-novice.si/sport/mavricna-majica-pristala-na-drevesu/ |title=Mavrična majica pristala na drevesu |website=Modre novice |access-date=12. avgust 2026}}</ref> O motnjah hranjenja, njihovem vplivu na športnike in pomenu pravočasnega iskanja strokovne pomoči je pozneje večkrat govorila v medijskih intervjujih. Leta 2025 je povedala, da je po javnem razkritju svoje izkušnje prejela sporočila deklet iz različnih držav, ki so se prepoznala v njeni zgodbi. Njeno okrevanje in vrnitev k vrhunskemu športu so mediji predstavili tudi kot spodbudo mladim, ki se srečujejo z motnjami hranjenja.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/marusa-tereza-serkezi-matjaz-serkezi-dvojni-intervju-672491 |title=Maruša Tereza Šerkezi z javnim razkritjem boja z anoreksijo navdih in dokaz, da se je vredno boriti |author=Alenka Teran Košir |website=Siol.net |date=19. september 2025 |access-date=12. avgust 2026}}</ref> == Pomembnejši dosežki == === Mednarodna prvenstva === {| class="wikitable sortable" !Leto !Tekmovanje !Prizorišče !Kategorija !Disciplina !Uvrstitev |- |2025 |[[Svetovno prvenstvo v gorskem kolesarstvu|Svetovno prvenstvo UCI v gorskem kolesarstvu]] |Crans-Montana, Švica |mladinke (U19) |olimpijski kros (XCO) | bgcolor="gold" |'''1.''' |- |2025 |Evropsko prvenstvo UEC v gorskem kolesarstvu |Melgaço, Portugalska |mladinke (U19) |kratki kros (XCC) | bgcolor="gold" |'''1.''' |- |2025 |Evropsko prvenstvo UEC v gorskem kolesarstvu |Melgaço, Portugalska |mladinke (U19) |olimpijski kros (XCO) | bgcolor="silver" |'''2.''' |- |2025 |Evropsko prvenstvo UEC v cestnem kolesarstvu |Drôme-Ardèche, Francija |mladinke (U19) |posamična vožnja na čas |'''6.''' |- |2024 |Evropsko prvenstvo UEC v gorskem kolesarstvu |Cheile Grădiștei, Romunija |mladinke (U19) |kratki kros (XCC) | bgcolor="gold" |'''1.''' |- |2024 |Evropsko prvenstvo UEC v gorskem kolesarstvu |Cheile Grădiștei, Romunija |mladinke (U19) |olimpijski kros (XCO) | bgcolor="gold" |'''1.''' |- |2024 |[[Svetovno prvenstvo v gorskem kolesarstvu|Svetovno prvenstvo UCI v gorskem kolesarstvu]] |Andora |mladinke (U19) |olimpijski kros (XCO) | bgcolor="#cc9966" |'''3.''' |- |2023 |Mladinsko evropsko prvenstvo UEC v gorskem kolesarstvu |Il Ciocco, Italija |do 17 let (U17) |olimpijski kros (XCO) | bgcolor="gold" |'''1.''' |- |2023 |Mladinsko evropsko prvenstvo UEC v gorskem kolesarstvu |Il Ciocco, Italija |do 17 let (U17) |kratki kros (XCC) | bgcolor="#cc9966" |'''3.''' |- |2023 |[[Poletni olimpijski festival evropske mladine 2023|Olimpijski festival evropske mladine]] |Maribor, Slovenija |mladinke |olimpijski kros (XCO) | bgcolor="#cc9966" |'''3.''' |- |2022 |Mladinsko evropsko prvenstvo UEC v gorskem kolesarstvu |Capriasca, Švica |do 17 let (U17) |olimpijski kros (XCO) | bgcolor="gold" |'''1.''' |- |2021 |Mladinsko evropsko prvenstvo UEC v gorskem kolesarstvu |Pila, Italija |do 15 let (U15) |olimpijski kros (XCO) |'''8.''' |} === Naslovi državne prvakinje === {| class="wikitable" !Leto !Disciplina !Kategorija !Dosežek |- |2025 |XCO |U19 W |Državna prvakinja<ref>{{Navedi splet |title=XCO Kočevje – zmagovalci preteklih let |url=https://prijavim.se/calendar/matchChampions/6289/xco-kocevje-dp-2026/ |accessdate=15. avgusta 2026 |website=Prijavim.se}}</ref> |- |2025 |XCC |U19 W |Državna prvakinja<ref>{{Navedi splet |date=5. julij 2025 |title=XCC Kočevje 2025 – rezultati |url=https://prijavim.se/results/match/5885/xcc-kocevje-2025 |accessdate=15. avgusta 2026 |website=Prijavim.se}}</ref> |- |2024 |XCO |U19 W |Državna prvakinja<ref>{{Navedi splet |date=21. julij 2024 |title=XCO Trbowle: nova državna prvakinja Vita Movrin, stari prvak Rok Naglič |url=https://www.mtb.si/novice/xco-trbowle-nova-drzavna-prvakinja-vita-movrin-stari-prvak-rok-naglic/ |accessdate=15. avgusta 2026 |website=mtb.si}}</ref> |- |2024 |XCC |U19 W |Državna prvakinja<ref>{{Navedi splet |title=Novi državni prvaki v kratkem krosu, Rok Naglič in Tanja Žakelj četrtič |url=https://prijavim.se/index_page/news/16929/novi-drzavni-prvaki-v-kratkem-krosu--rok-naglic-in-tanja-zakelj-cetrtic |accessdate=15. avgusta 2026 |website=Prijavim.se}}</ref> |- |2024 |Cestna dirka |WJ |Državna prvakinja<ref>{{Navedi splet |date=23. junij 2024 |title=Državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2024 – rezultati |url=https://kolesarska-zveza.si/wp-content/uploads/20240623-Cestno-DP-Trebnje.pdf |accessdate=15. avgusta 2026 |publisher=Kolesarska zveza Slovenije |format=PDF}}</ref> |- |2023 |XCO |U17 W |Državna prvakinja<ref>{{Navedi splet |date=18. julij 2023 |title=DP XC Kotečnik – bolje ne gre |url=https://www.kd-rajd.si/2023/07/18/dp-xc-kotecnik-bolje-ne-gre/ |accessdate=15. avgusta 2026 |website=KD Rajd}}</ref> |- |2020 |XCO |U15 W |Državna prvakinja<ref>{{Navedi splet |date=5. julij 2020 |title=XCO Črni Vrh 2020 – rezultati državnega prvenstva |url=https://www.mtb.si/wp-content/uploads/2020/07/XCCrniVrhRezultatiPoKrogih.pdf |accessdate=15. avgusta 2026 |format=PDF}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šerkezi, Maruša Tereza}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski gorski kolesarji]] 6itr65mxfdmtnnz230m4vzlzxe0ngvi 0 607155 6744759 6742426 2026-08-30T16:57:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Matjaž Šerkezi | image = Matjaz Serkezi portret.jpg | caption = Matjaž Šerkezi leta 2026 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | nationality = slovenska | occupation = <!-- WD --> | employer = [[Planinska zveza Slovenije]] }} '''Matjaž Šerkezi''', [[Slovenci|slovenski]] [[alpinizem|alpinist]], alpinistični inštruktor in inštruktor gorskega reševanja, [[gorsko reševanje|gorski reševalec]] ter strokovni delavec na področju planinstva, * [[8. januar]] [[1980]], [[Slovenj Gradec]]. Od leta 2008 je zaposlen pri [[Planinska zveza Slovenije|Planinski zvezi Slovenije]] (PZS), kjer se ukvarja z usposabljanjem in preventivo na področju varnosti v gorah, pozneje pa je prevzel tudi vodenje njenega učnega centra Bavšica.<ref name="website-2022">{{navedi splet |url=https://www.website.si/websiteva-osebnost-leta/z-druzbenimi-omrezji-je-vsakdo-dobil-svoj-everest |title=Z družbenimi omrežji je vsakdo dobil svoj Everest |author=Simona Bandur |website=website |date=10. december 2022 |access-date=15. avgust 2026}}</ref><ref name="Ona-2023">{{navedi splet |url=https://ona.slovenskenovice.website.si/intervju/matjaz-serkezi-gorski-resevalec-nas-ubogi-triglav-gotovo-navznoter-joce-ko-vidi-vse-te-norosti |title=Matjaž Šerkezi, gorski reševalec: Naš ubogi Triglav gotovo navznoter joče, ko vidi vse te norosti |author=Nika Vistoropski |website=Ona |date=30. julij 2023 |access-date=15. avgust 2026 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V medijih nastopa kot sogovornik o varnem obiskovanju gora. Deluje tudi kot trener gorske kolesarke [[Maruša Tereza Šerkezi|Maruše Tereze Šerkezi]].<ref name="Siol-2024">{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/sobotni-intervju-marusa-tereza-serkezi-644808 |title=Maruša Tereza Šerkezi, najstnica, ki podira mejnike in se uči iz težke preizkušnje |author=Alenka Teran Košir |website=Siol.net |date=28. september 2024 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> == Življenje in alpinizem == Šerkezi se je rodil leta 1980 in odraščal na Koroškem. Z gorništvom se je začel ukvarjati v otroštvu; pri desetih letih je z družino prehodil [[Slovenska planinska pot|Slovensko planinsko pot]]. Pri šestnajstih letih se je pridružil Gorski reševalni službi Prevalje, danes GRS Koroške, po preselitvi v Kamnik pa je postal član Društva Gorske reševalne službe Kamnik.<ref name="website-2019">{{navedi splet |url=https://www.website.si/newebsite/gospa-je-hotela-na-veliki-planini-kravco-jahati |title=Gospa je hotela na Veliki planini krav'co jahati! |author=Grega Kališnik |website=website |date=16. junij 2019 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Pridobil je nazive alpinista, alpinističnega inštruktorja ter inštruktorja gorskega reševanja.<ref name="GRS-Kamnik">{{navedi splet |url=https://grs-kamnik.si/kako-v-gore/ |title=Kako v gore? |website=Društvo GRS Kamnik |date=14. julij 2016 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Leta 2005 je bil član šestnajstčlanske odprave na 7086 metrov visoki Kun v indijskem delu Himalaje. Z Damjanom Karničnikom sta 4. avgusta po normalni smeri dosegla vrh; vzpon sta opravila v alpskem slogu, brez višinskih nosačev in pritrjenih vrvi.<ref>{{navedi revijo |title=Pomembni napotki za organiziranje odprave na Nun ali Kun |url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2008_12.pdf |journal=Planinski vestnik |issue=12 |year=2008 |page=60 |format=PDF |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Leta 2008 je skupaj z Miho Habjanom vodil odpravo perspektivnih slovenskih alpinistov na območju gore Tukuče v Nepalu. Z Jernejem Knopom je dosegel 6890 metrov visoki zahodni vrh gore.<ref>{{navedi splet |title=Slovenski alpinizem 2008 |url=https://arhiv.pzs.si/javno/ka_dokumenti/Slovenski_alpinizem_2008.pdf |publisher=Planinska zveza Slovenije |year=2008 |page=145 |format=PDF |language=en |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Kot inštruktor je večkrat sodeloval pri usposabljanju v Slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Leta 2012 je šest tednov vodil začetni tečaj planinskih veščin, na katerem je skupaj z nepalskimi inštruktorji poučeval varno gibanje v gorah, skalno plezanje ter zimsko in ledeniško tehniko.<ref>{{navedi novice |title=Nepalce učil alpinističnih veščin |author=Jasna Paladin |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/pdf/Gorenjski_glas_20120824_068.pdf |work=Gorenjski glas |date=24. avgust 2012 |format=PDF |access-date=15. avgust 2026}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Tečaj planinskih veščin Nepal 2012 |url=https://ka.pzs.si/novica.php?pid=7095 |website=Komisija za alpinizem Planinske zveze Slovenije |date=18. junij 2012 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> == Delo na področju varnosti v gorah == Od leta 2008 je strokovni sodelavec PZS. Njegovo delo obsega usposabljanje strokovnih delavcev v planinstvu, razvoj preventivnih vsebin ter delo na področjih alpinizma, turnega kolesarstva in drugih gorskih dejavnosti. Pozneje je postal vodja Učnega centra PZS.<ref name="Ona-2023" /><ref name="PZS-2025">{{navedi splet |url=https://pzs.si/novice/18088-marusa-tereza-in-matjaz-serkezi-hci-sportnica-oce-trener-in-skupna-pot-vrhunskega-sporta-v-steni-65/ |title=Maruša Tereza in Matjaž Šerkezi: Hči športnica, oče trener in skupna pot vrhunskega športa |author=Barbara Gradič Oset |website=Planinska zveza Slovenije |date=16. oktober 2025 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Med letoma 2012 in 2024 je bil predstavnik PZS v Gorniški komisiji Mednarodnega združenja planinskih organizacij ([[UIAA]]).<ref>{{navedi splet |url=https://www.pzs.si/javno/seje%20UO/pzs-seja_uo-1_seja-gradivo.pdf |title=Gradivo Skupščine Planinske zveze Slovenije 2022 |website=Planinska zveza Slovenije |year=2022 |page=72 |format=PDF |access-date=15. avgust 2026}}</ref> V okviru UIAA je sodeloval pri preverjanju programov gorniškega usposabljanja nacionalnih planinskih organizacij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theuiaa.org/uiaa-mountaineering-commission-meets-in-serbia/ |title=UIAA Mountaineering Commission meets in Serbia |website=International Climbing and Mountaineering Federation |date=16. april 2019 |language=en |access-date=15. avgust 2026}}</ref> V medijih svetuje o pripravi na gorske ture, izbiri opreme, vremenskih in snežnih razmerah ter ravnanju ob nesrečah. Opozarja tudi na tveganja, povezana s pomanjkanjem izkušenj in nekritičnim posnemanjem vsebin z družbenih omrežij.<ref name="website-2022" /><ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-gorah-nikoli-nismo-povsem-varni-a-lahko-sami-zmanjsamo-moznost-nesrece.html |title=Matjaž Šerkezi: V gorah nikoli nismo povsem varni |website=24ur.com |access-date=15. avgust 2026}}</ref> == Trenersko delo == Šerkezi je tudi trener gorskega kolesarstva in vodnik turnega kolesarjenja. Maja 2022 je prevzel vlogo trenerja svoje hčere Maruše Tereze Šerkezi. Pri tem pripravlja načrte treningov in periodizacijo ter sodeluje z drugimi člani njene strokovne ekipe.<ref name="Siol-2024" /><ref name="PZS-2025" /> == Publicistika in nominacije == Objavlja članke in nasvete o planinstvu, opremi, alpinizmu in varnosti v gorah. Njegovi prispevki so izhajali med drugim v ''Planinskem vestniku'', od leta 2022 pa je za spletni portal Metropolitan.si pisal rubriko ''Matjažev svet gora''.<ref>{{navedi splet |title=Letno kazalo 2016 |url=https://planinskivestnik.pzs.si/javno/vsebina/pv_letno_kazalo_2016.pdf |website=Planinski vestnik |year=2016 |format=PDF |access-date=15. avgust 2026}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Predstavljamo vam novo rubriko za vse ljubitelje gora: Matjažev svet gora |url=https://www.metropolitan.si/trendi/predstavljamo-vam-novo-rubriko-za-vse-navdusence-gora-matjazev-svet-gora/ |website=Metropolitan.si |date=24. junij 2022 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Kot soavtor oziroma strokovni pregledovalec je sodeloval tudi pri planinskih publikacijah in učnem gradivu.<ref>{{navedi knjigo |last=Drab |first=Jože |title=Osnove planinstva: z znanjem varneje v gore |publisher=Planinska zveza Slovenije |year=2021 |others=strokovni pregled Jože Bobovnik, Urška Krek, Uroš Kuzman in Matjaž Šerkezi}}</ref> Januarja 2022 ga je [[Val 202]] izbral za ime meseca, potem ko je med reševalno akcijo pod vrhom Brane našel pogrešanega psa in ga varno pripeljal v dolino.<ref>{{navedi splet |title=Matjaž Šerkezi, gorski reševalec – ime januarja |url=https://365.rtvslo.si/oddaja/ime-leta/173251538 |website=RTV 365 |date=31. januar 2022 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Konec istega leta ga je uredništvo časnika ''Delo'' uvrstilo med deset kandidatov za Delovo osebnost leta 2022 zaradi njegovega preventivnega in izobraževalnega dela na področju varnosti v gorah.<ref>{{navedi splet |title=Matjaž Šerkezi, kandidat za Delovo osebnost leta 2022 |url=https://pzs.si/novice/16062-matjaz-serkezi-kandidat-za-delovo-osebnost-leta-2022 |website=Planinska zveza Slovenije |date=17. december 2022 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * [https://grs-kamnik.si/ Društvo GRS Kamnik] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šerkezi, Matjaž}} [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski gorski reševalci]] [[Kategorija:Slovenski športni trenerji]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za šport v Ljubljani]] dh6vcki4bie4trpnm1tarxdtoxag418 0 607625 6744812 6741371 2026-08-30T19:48:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6744812 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Mindoro | image = Mindoro_Island_S2-2020.jpg | image_caption = Satelitska slika Mindora iz leta 2020 | image_map = Ph locator map mindoro.png | map_caption = Lega Mindora na Filipinih | location = [[Jugovzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|12|55|49|N|121|5|40|E|type:isle_region:PH|display=inline,title}} | archipelago = [[Filipini]] | waterbody = {{unbulleted list | Calavite Passage | preliv Mindoro | Sibujansko morje | [[Južnokitajsko morje]] | [[Sulujsko morje]] | preliv Tablas | Verde Island Passage }} | area_km2 = 10.571,8 | area_footnotes = <ref name = unep>{{cite web |title = Islands of Philippines |url = http://islands.unep.ch/IHE.htm#892 |work = Island Directory |publisher = United Nations Environment Programme |access-date = 22 May 2015}}</ref> | rank = 73. | highest_mount = [[Mount Halcon]] | elevation_m = 2616 | coastline_km = 618,8 | coastline_footnotes = | country = [[Filipini]] | country_admin_divisions_title = Provinces | country_admin_divisions = {{unbulleted list | Occidental Mindoro | Oriental Mindoro }} | population_footnotes = <ref name = NSO10>{{cite web |url = http://web0.psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/MIMAROPA.pdf |title = Total Population by Province, City, Municipality and Barangay: as of May 1, 2010 |work = 2010 Census of Population and Housing |publisher = National Statistics Office |access-date = 22 May 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160311214502/http://web0.psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/MIMAROPA.pdf |archive-date = 11 March 2016 |url-status = dead }}</ref> | country_largest_city = Calapan | country_largest_city_population = 148.558 | population = 1.430.921 | population_as_of = 2024 | density_km2 = 117,2 | ethnic_groups = {{unbulleted list | Mangyan | Tagalog | Hiligaynon | Visayan }} }} '''Mindoro''' je sedmi največji in osmi najbolj naseljen otok na [[Filipini]]h. S skupno površino 10.571 km² ima po popisu prebivalstva leta 2024 1.430.921 prebivalcev. Je ob jugozahodni obali [[Luzon]]a in severovzhodno od [[Palavan]]a. Mindoro je razdeljen na dve provinci: Occidental Mindoro in Oriental Mindoro. [[Calapan]] je edino mesto in največje naselje na otoku s skupno 148.558 prebivalci po podatkih iz leta 2024. Južna obala Mindora tvori severovzhodni skrajni del [[Sulujsko morje|Sulujskega morja]].<ref>C.Michael Hogan. 2011. [http://www.eoearth.org/article/Sulu_Sea?topic=49523 ''Sulu Sea'']</ref> Gora [[Mount Halcon]] je najvišja točka na otoku, ki se dviga na 2586 m nadmorske višine in je v Oriental Mindoru. Gora Baco je druga najvišja gora na otoku z nadmorsko višino 2488 m in je v provinci Occidental Mindoro. == Etimologija == Ime ''Mindoro'' je verjetno popačena različica domačega imena ''Minolo''. Domingo Navarette ('Tratados...', 1676) je zapisal: »Otok, ki ga domačini imenujejo Minolo, Španci imenujejo Mindoro ...« (prevod Blaira in Robertsona).<ref name="BRV38">{{cite book |title= The Philippine Islands, 1493-1898 Vol. 38|last=Blair|first=Emma |year=1906 |publisher=Arthur H. Clark Company|page=72|url=https://www.gutenberg.org/files/50111/50111-h/50111-h.htm#xd21e706}}</ref> == Zgodovina == [[File:Atlas of the Philippine Islands (1900) (14772309735).jpg|left|thumb|Zemljevid otoka Mindoro iz leta 1900]] V predkolonialnih časih so kitajski trgovci Han otok imenovali ''Ma-i'' ali ''Mait''. Domorodne skupine se imenujejo Mangjan. Španci so kraj imenovali ''Mina de Oro'' (»rudnik zlata«), od koder otok dobiva svojo sedanjo obliko imena. Po besedah ​​pokojnega zgodovinarja Williama Henryja Scotta v uradni zgodovini dinastije Song za leto 972 omenja ''Ma-i'' kot državo, ki je trgovala s Kitajsko. Drugi kitajski zapisi, ki se nanašajo na Ma-i ali Mindoro, se pojavijo v naslednjih letih.<ref name=scott>{{Cite book|title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History|url=https://archive.org/details/prehispanicsourc0000scot|author=Scott, William Henry.|publisher=New Day Publishers|year=1984|location=Quezon City|isbn=971-10-0226-4|chapter=Societies in Prehispanic Philippines|page=[https://archive.org/details/prehispanicsourc0000scot/page/70 70]}}</ref> Izdelki, ki so jih trgovci z Mindora izmenjevali s Kitajci, so vključevali »čebelji vosek, bombaž, prave bisere, želvovino, zdravilne betel orehe in tkanino yu-ta [juta?]« za kitajski porcelan, trgovsko zlato, železne lonce, svinec, baker, barvne steklene kroglice in železne igle.<ref name=scott/> Otok je napadel in osvojil Brunejski sultanat, na njem pa so bila naselja Morojev,<ref>Prof. Cesar A. Majul attests to the existence of Bornean settlements in Manila and construes that some of the rulers found by the Spaniards were themselves Borneans. He in fact cites that as late as 1574, the Borneans and their allies, the Sulus, continued to extract tribute from the natives of Mindoro, thus this practice must have been going on for quite some time. Cf. Muslims in the Philippines, (Quezon City: University of the Philippines Press, 1973), pp. 72.,78; ·</ref> preden so Španci napadli in pokristjanili prebivalstvo. Nato je območje zaradi vojn med Španci in Mori z Mindanaa, ki so si prizadevali zasužnjiti hispanizirano ljudstvo in ponovno islamizirati otok, izpraznilo prebivalstvo.<ref name=":1">{{Cite web| url=https://www.asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/Vol12No.1,Apr1974.pdf|title=Culture Contact and Ethnogenesis in Mindoro up to the End of the Spanish Rule|last=Lopez|first=Violeta B.|date=April 1974|publisher=Asian Studies, Volume XII, Number 1|access-date=3 February 2017}}</ref><ref>Majul, op. cit., p. 108.</ref> Dva konkvistadorja iz Mehike: [[Miguel López de Legazpi]] je imel kraljevski mandat nad obalnimi trgovskimi skupnostmi; število prihodov ni zabeleženo.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=180 |isbn=978-0554259598}}</ref> Sledil mu je Felipe de Salcedo, ki je dobil preostanek Mindora; in približno nekaj tisoč prihodov.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=180 |isbn=978-0554259598}}</ref> Posledično je večina prebivalstva pobegnila v bližnje Batange, nekoč bogata mesta Mindoro pa so propadla. V 17. stoletju je otok obiskal Giovanni Francesco Gemelli Careri.<ref>{{cite book|first=Honoré|last=Mirabeau|title=Erotika Biblion|publisher= Chez Tous Les Libraries |others=Chevalier de Pierrugues|year=1867|url=https://archive.org/stream/erotikabiblion00mirauoft#page92/n11/mode/1up}}</ref> Do konca 18. stoletja je imel Mindoro 3165 domačih družin in štiri španske filipinske družine.<ref name="Estadismo1">[http://www.xeniaeditrice.it/zu%C3%B1igaIocrpdf.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO PRIMERO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|539}}<ref name="Estadismo2">[https://ia601608.us.archive.org/10/items/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ_2/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO SEGUNDO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|31,54,113}} Leta 1818 se je število špansko-filipinskih družin močno povečalo na 47.<ref name="Dic">[https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/64897 Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas By Fr. Manuel Buzeta and Fr. Felipe Bravo, Volume 2, Published Madrid :(Impr. de J.C. de la Peña) 1850-1851.]</ref> Calapan je imel 8 špansko-filipinskih družin, Naujan pa 6 špansko-filipinskih družin. Marinduque, ki je bil prav tako vladan z Mindora, je imel 1 špansko-filipinsko družino v Santa Cruz de Napo, Boac 31 špansko-filipinskih družin, Gazan pa le 1. Leta 1898 se je Mindoro pridružil filipinski revoluciji proti Španiji zaradi pritoka upornikov, ki so se naselili na otok iz Caviteja in Bataana. Lokalni patriotizem pa je zamrl med ameriško okupacijo Filipinov in japonsko dobo. Na otoku se je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] odvijala bitka za Mindoro. Kljub temu si je območje po filipinski osamosvojitvi od Združenih držav leta 1946 opomoglo. Od leta 1920 do 1950 je bil otok ena sama provinca s Calapanom kot glavnim mestom province. Leta 1950 je bil po referendumu razdeljen na sedanji provinci, Occidental Mindoro in Oriental Mindoro.<ref name="ChanRobles-RA505">{{cite web|title=Republic Act No. 505 – An Act to Create the Provinces of Oriental Mindoro and Occidental Mindoro|url=http://www.chanrobles.com/republicacts/republicactno505.html|website=Chan Robles Virtual Law Library|access-date=9 March 2016|date=13 June 1950}}</ref> == Geografija == Mindoro je sedmi največji otok na Filipinih. Razdeljen je na provinci Occidental Mindoro in Oriental Mindoro. Gorovje Mindoro je največje in najdaljše gorovje na otoku, s skupno dolžino 200 km od severa proti jugu in 58 km od vzhoda proti zahodu. Gora Halcon, visoka 2586 metrov, je najvišja točka otoka in se nahaja v Oriental Mindoro. Mindoro je središče [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na Filipinih, mega raznoliki državi in ima veliko število vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje v arhipelagu. Mindoro ima tudi svojo [[ekoregija|ekoregijo]], [[deževni gozd Mindoro]], ločen od sosednjega Luzona. Biotska raznovrstnost in osamljenost Mindora sta posledica dejstva, da otok v [[pleistocen]]u ni bil povezan s preostalim delom Filipinov; v tem času je bila večina filipinskih otokov med nižjo gladino morja povezana med seboj, vendar pa so globlji kanali, ki obdajajo Mindoro, v tem času privedli do tega, da je bil ta izoliran od preostalega dela Filipinov.<ref>{{Cite web |title=Mindoro rain forests - The Encyclopedia of Earth |url=https://editors.eol.org/eoearth/wiki/Mindoro_rain_forests |access-date=2024-11-11 |website=editors.eol.org}}</ref> == Kultura == === Jeziki === Glavni jezik na Mindoru je [[tagalogščina]], pogosto batangaško narečje zaradi geografske bližine prebivalcem Batange in Batangueña.<ref>{{Cite web |url=https://ncca.gov.ph/about-ncca-3/subcommissions/subcommission-on-cultural-communities-and-traditional-arts-sccta/northern-cultural-communities/lowland-cultural-group-of-the-tagalogs/ |title=Lowland Cultural Group of the Tagalogs |access-date=October 4, 2020 |archive-date=September 26, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220926153333/https://ncca.gov.ph/about-ncca-3/subcommissions/subcommission-on-cultural-communities-and-traditional-arts-sccta/northern-cultural-communities/lowland-cultural-group-of-the-tagalogs/ |url-status=dead }}</ref> Na nekatere dele sta bolj vplivala avtohtona mangjanska in visajskanska jezika, prvi je endemičen za Mindoro in ima narečja, medtem ko so tuji jeziki ilokano, bikolano, hiligajnon, karaja, kujonon in nekateri tuji jeziki – npr. angleščina, hokkien (prevladujoči kitajski jezik kitajskih Filipincev), v manjši meri španščina. Nekateri avtohtoni jeziki, ki se govorijo na Mindoru so: *Jeziki severnega Mindora – 16.000 govorcev **Iraya – 10.000 govorcev **Vesoljski – 2.150 govorcev **Tadyawan – 4.200 govorcev *Jeziki južnega Mindora – 30.000 govorcev **Buhid – 8.000 govorcev **Tawbuid – 8.000 govorcev **Včeraj – 14.000 govorcev *Visajski jeziki **Ratagnonski jezik – 310 govorcev === Religija === Prevladujoča religija na otoku je [[krščanstvo]]. Religija avtohtonega ljudstva Mangjan je [[animizem]]. Čeprav je animizem glavna religija, je v nekaterih delih Mindora aktivna tudi katoliška cerkev, zato obstaja nekaj neodvisnih pododdelkov, kot sta Kristusova cerkev in Filipinska neodvisna cerkev ter Baptistična cerkev. == Gospodarstvo == [[Image:Beach North Mindoro Philippines.jpg|thumb|left|Plaža v severnem Mindoru]] Gospodarstvo Mindora v veliki meri temelji na kmetijstvu. Proizvodi so sestavljeni iz široke palete sadja, kot so citrusi, banane, lanzone, rambutan in kokosovi orehi, žita (riž in koruza), sladkorni trs, arašidi, ribe (som, mlečna riba in tilapija), živina in perutnina. Uspevala sta tudi sečnja ter rudarjenje [[marmor]]ja in [[baker|bakra]]. Zaradi obsežne sečnje, razširjenih kmetijskih praks in rasti prebivalstva je ostalo le 5 % prvotnega gozda.<ref>{{cite web |last1=Heaney |first1=Lawrence |last2=Balete |first2=Danilo |title=Documenting and Conserving Biodiversity in the Philippines |url=https://www.fieldmuseum.org/sites/default/files/itf_fall15.pdf |access-date=21 January 2022 |pages=9 |date=Fall 2015 |archive-date=2022-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220704212659/https://www.fieldmuseum.org/sites/default/files/itf_fall15.pdf |url-status=dead }}</ref> Tudi turizem je donosen posel, z lokacijami, kot so narodni park Apo Reef, otok Lubang, [[Puerto Galera]], plaža Sabang in gora Halcon. Plaže Puerto Galere so najbolj znana turistična atrakcija otoka in so zelo obiskane. Pomemben vidik gospodarstva na Mindoru je rudarstvo, ki ga večinoma izvajajo zunanja podjetja v lasti tujih držav. Medtem ko tuje države zaslužijo večino denarja s temi rudniki, filipinska vlada še vedno prejema nekaj gospodarskih in finančnih koristi, ker jim dovoli rudarjenje na njihovih zemljiščih. Med temi podjetji so Pitkin Petroleum, ameriško podjetje, ki išče nikelj, nafto in plin na Mindoru,<ref>{{Cite web |last=Welle (www.dw.com) |first=Deutsche |title=Mining expansion threatens indigenous tribes in Philippines {{!}} DW {{!}} 19.01.2011 |url=https://www.dw.com/en/mining-expansion-threatens-indigenous-tribes-in-philippines/a-14767028 |access-date=2022-04-25 |website=DW.COM |language=en-GB}}</ref> Crew Development Corporation, kanadsko podjetje, ki rudari [[nikelj]] in druge plemenite kovine,<ref>{{Cite web |title=Mining developments suspended in Mindoro region |url=https://www.culturalsurvival.org/news/mining-developments-suspended-mindoro-region |access-date=2022-04-25 |website=www.culturalsurvival.org |date=15 February 2002 |language=en}}</ref> in Intex, norveško podjetje, ki upravlja projekt Mindoro Nickel. Ta projekt naj bi trajal 15 let in do konca projekta proizvedel več kot 100 milijonov ton rude.<ref>{{Cite web |last=Inquirer |first=Philippine Daily |date=2015-06-12 |title=Mindoro governor leads rally vs mining company |url=https://newsinfo.inquirer.net/697855/mindoro-governor-leads-rally-vs-mining-company |access-date=2022-04-25 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> Žal so rudniki, čeprav so lahko dobičkonosni za nacionalno vlado, povzročili težave okolju in avtohtonim plemenom, ki živijo na Mindoru. == Okolje == [[File:Devils Mountain, San Jose, Mindoro 1.jpg|thumb|Hudičeva gora, bogata z viri]] Rudarjenje na Mindoru predstavlja veliko tveganje za okolje otoka. Lokalni in mednarodni rudarski interesi so prezrli ekologijo otoka, da bi dobili dostop do bogatih [[volfram]]ovih žil, ki obstajajo pod površjem.<ref>{{Cite web |date=2019-04-26 |title=Gov. Umali opposes mining activity in Oriental Mindoro {{!}} Politiko Bicol Region |url=https://bicol.politics.com.ph/2019/04/26/gov-umali-opposes-mining-activity-in-oriental-mindoro/ |access-date=2022-04-28 |language=en-US}}</ref> Norveško rudarsko podjetje Intex je poskušalo začeti iskati nahajališča volframa, vendar ga je ustavil regionalni odlok o varstvu okolja.<ref>{{Cite web |title=Mining developments suspended in Mindoro region |url=https://www.culturalsurvival.org/news/mining-developments-suspended-mindoro-region |access-date=2022-04-28 |website=www.culturalsurvival.org |date=15 February 2002 |language=en}}</ref> Zaradi pomanjkanja nadzora s strani lokalne policije še vedno potekajo manjše, legalne in nezakonite, okolju škodljive rudarske dejavnosti po vsem otoku.<ref>{{Cite web |last=Cinco |first=Maricar |date=2014-12-30 |title=Small-scale mining alive in Mindoro |url=https://newsinfo.inquirer.net/660545/small-scale-mining-alive-in-mindoro |access-date=2022-05-02 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> === Favna === * [[Mindorski pritlikavi bivol]] (''Tamaraw Bubalus mindorensis'') je vrsta vodnega bivola, endemična na otoku in je ogrožena vrsta. * [[Mindorski jelen]] (''Rusa marianna bandaranus'') je podvrsta filipinskega jelena iz družine ''Cervidae''. * [[Mindorski bradavičasti prašič]] (''Sus oliveri'') je vrsta divjega prašiča iz družine ''Suidae''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mindoro}} * {{OSM relation|1552289}} * [https://viajarfilipinas.files.wordpress.com/2010/07/puerto-galera-mapa.jpg "Map of Mindoro"] showing towns and major mountain tops * [https://angmangyan.com/ Mindoro Tourists and Exploration] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Luzon]] k1hjaa8058a6f92o83d77b9kpbfdy97 0 607740 6744799 6744085 2026-08-30T19:09:47Z Octopus 13285 → Kul Čor 6744799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 𐱅𐰇𐰼𐰏𐰾 | conventional_long_name = Turgeški kaganat | common_name = Turgeš | era = zgodnji [[srednji vek]] | status = [[kaganat]] | year_start = 699 | year_end = 766 | image_map = | image_map_caption = | image_map2 = Türgesh Khaganate, borders.svg | loctext = <!--text description of location of country--> | alt_map = <!--alt text for map--> | image_map2_size = 300px | image_map2_caption = Približne meje Turgeškega kaganata (bela črta) | alt_map2 = | p1 = Zahodni turški kaganat | p2 = Drugi turški kaganat | s1 = Karluški jabgu | s2 = Oguški jabgu | capital = [[Taraz]]<br>[[Sujab]] | common_languages = [[stara turščina]] | religion = [[tengrizem]] | currency = | leader1 = [[Uč Elig kagan|Uč Elig]] | year_leader1 = 699–706 | leader2 = [[Ata Bojla kagan|Ata Bojla]] | year_leader2 = {{circa|750}}–766 | title_leader = [[Kagan]] }} '''Turgeši''' ali '''Turgiši''' ([[stara turščina|staroturško]]: 𐱅𐰇𐰼𐰏𐰾:𐰉𐰆𐰑, Türügeš budun, dobesedno 'Türgeško ljudstvo', [[kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 突骑施, tradicionalno kitajsko: 突騎施, [[pinjin]]: Tūqíshī, [[Wade-Gilesovo prečrkovanje|Wade–Giles]]: T'u-ch'i-shih) <ref>[http://irq.kaznpu.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge kagan’s Memorial Complex, TÜRIK BITIK]</ref><ref>Venturi, Federica (2008). [https://www.researchgate.net/publication/291857546_An_Old_Tibetan_document_on_the_Uighurs_A_new_translation_and_interpretation "An Old Tibetan document on the Uighurs: A new translation and interpretation"]. ''Journal of Asian History''. '''1''' (42): 30. {{JSTOR|41933476}}.</ref> so bili plemenska zveza turških plemen. Turgeši, ki so nekoč pripadali duolujskemu krilu zahodnoturških elit On Ok, so se po propadu [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] pojavili kot neodvisna sila in leta 699 ustanovili svoj kaganat. Turgeški kaganat je trajal do leta 766, ko so ga uničili [[Karluki]]. Turgeši so bili prek vzajemnih zakonskih zvez tesno povezani z [[Gokturki]].<ref>Muharrem Ergin (1975), ''Orhun Abideleri'' (v turščini), str.&nbsp;80.</ref> ==Ime== Tekin (1968) in Atwood (2013) sta etnonim ''Türgiş'' razložila kot ime, ki vsebuje gentilno pripono ''-ş'', dodano imenu jezera ''Türgi-Yarğun'', ki je omenjeno na [[Kultegin|Kulteginov napis]].<ref>Tekin, Talât. (1968). ''Grammar of Orkhon Turkish''. Bloomington: Indiana University. str. 107, 269, 387.</ref><ref>Atwood, Christopher P., [https://repository.upenn.edu/ealc/14 "Some Early Inner Asian Terms Related to the Imperial Family and the Comitatus"] (2013). ''Central Asiatic Journal''. '''56'''(2012/2013). str. 69, op. 113.</ref><ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=15&m=1 Kültegin Inscription] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220226161650/https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=15&m=1 |date=2022-02-26 }}, line E34. at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref> ==Plemenska sestava== Do 7. stoletja sta bili zabeleženi dve (ali tri) podplemena: 'rumeno' pleme Sari Turgeš Ališi in 'črno' pleme Kara Turgeš.<ref>{{harvp|Stark|2016|p=2122}}</ref><ref>François THIERRY, "Three Notes on Türgesh Numismatics", ''Proceedings of the Symposium on Ancient Coins and the Culture of the Silk Road'', ''Sichou zhi lu guguo qianbi ji Silu wenhua guoji xueshu yantaohui lunwenji'' 絲綢之路古國錢幣暨 絲路文化國際學術研討會 論文集, Shanghai Bowuguan, décembre 2006, Shanghaï 2011, str. 413–442.</ref> Črnim Turgešem in kasneje kaganu Suluku so v 8. stoletju pripadali tudi Čebiši.<ref>Clauson, Gerard (1972). ''An Etymological Dictionary of pre-thirteenth-century Turkish'', Oxford: Clarendon Press, str. 399</ref><ref>Ashurov, Barakatullo (2013) [https://core.ac.uk/download/pdf/19597278.pdf ''Tarsākyā: an analysis of Sogdian Christianity based on archaeological, numismatic, epigraphic and textual sources'']. PhD Thesis. SOAS, University of London. str. 40-41</ref> Turgeškem kaganatu so pripadali tudi ostanki Zahodnega turškega kaganata.{{sfn|Grousset|1970|p=115}}{{sfn|Gibb|1923|p=91}}{{sfn|Skaff|2012|p=180, 386}} ==Časovnica== ===Ustanovitev Turgeškega kanata=== [[Slika:Coin of theTürgesh Kaghans. Early–mid 8th century AD. Semirech’e. Sogdian legend around central square hole. Curved tamgha around central square hole.jpg|thumb|Kovanec turgeških kaganov iz zgodnjega do srednjega 8. stoletja; sprednja stran: sogdijska legenda, zadnja stran ukruvljena tamga<ref>{{cite journal |last1=Thierry |first1=Francois |title=François Thierry, "Three Notes on Türgesh Numismatics "|journal=Proceedings of the Symposium on Ancient Coins and the Culture of the Silk Road, Sichou zhi lu guguo qianbi ji Silu wenhua guoji xueshu yantaohui lunwenji 絲綢之路古國錢幣暨 絲路文國際學研討會 論文集, Shanghai Museum |date=2006|url=https://www.academia.edu/2487423}}</ref>]] Pred osamosvojitvijo so Turgešem vladali ''tutuki'', kasneje ''šadi'', oboji iz elit Zahodnega turškega kaganata. Turgeški voditelji so pripadali Duoluojem in so nosili naziv ''čur''. Prvi turgeški kagan [[Uč Elig kagan|Uč Elig]] je bil vodja manihejskega konzorcija, znanega kot ''juz er - sto mož''. Turgeški kaganat je ustanovil leta 699, ko je izgnal [[Bori Šad]]a, varovanca dinastije Tang.{{sfn|Bregel|2003|p=18}} Leta 703 je zavzel [[Sujab]] in vzpostavil svojo oblast na ozemlju od [[Taškent]]a do [[Turpan]]a in Džimasarja.<ref>Klyashtorny S.G. ''The second Türk Empire (682–745)''. V: ''History of civilizations of Central Asia''. Vol. III. The crossroads of civilizations: 250 to 750 AD. Ur: B. Litvinsky, Zhang Guang-da, R. Shabani Samghabadi. UNESCO publishing, 1996. str.346; V.A. Belyaev, S.V. Sidorovich. ''Tang Tallies of Credence Found at the Ak-Beshim Ancient Site''. Numismatique Asiatique. A bilingual French-English review. Revue de la Société de Numismatique Asiatique n° 33, Mars 2020. str. 50.[https://www.academia.edu/42322233/Tang_Tallies_of_Credence_Found_at_Ak-Beshim_Ancient_Site]</ref> Leta 706 ga je nasledil sin [[Sakal kagan|Sakal]]. Po Juriju Zujevu sta imela oba kagana cerkveni naziv ''juzlik''.<ref>A. Zuev. ''Rannie ti︠u︡rki: ocherki istorii i ideologii''. Daĭk-Press, 2002. ISBN 978-9985-441-52-7</ref> Leta 708 je Sakal napadel [[Kuča|Kučo]] in naslednje leto porazil Tang. Sakalu se je leta 708 uprl mlajši brat Dženu in poiskal vojaško podporo pri kapaganskem kaganu [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]]. Kapaganski kagan je leta 711 v bitki pri Bolčuju premagal Turgeše in ubil tako Sakala kot Dženuja.<ref>Jurij Zujev. ''Early Türks: Essays on history and ideology''. Almaty, Daik-Press, 2002, str. 207, 209, 239.</ref> Poraženi Turgeši so pobegnili v [[Sedmerorečje]]. Leta 714 so Turgeši za svojega kagana izvolili [[Suluk kagan|Suluka]]. Z zahoda so Turgeše ogrožale osvajalne arabske vojske, ki so v letih 714–715 večkrat prečkale [[Sir Darja|Sir Darjo]]. To je Suluka prisililo, da se je skupaj z drugimi srednjeazijskimi državami, ki so si prizadevali ohraniti svojo neodvisnost, pridružil bitki z Arabci.<ref>{{Cite book |title=History of Civilizations of Central Asia |publisher=UNESCO |year=2006 |isbn=978-9231032110 |pages=341}}</ref> ===Časovnica Sulukove vladavine=== Leta 720 so turgeške sile pod vodstvom [[Kul Čor]]a blizu [[Samarkand]]a premagale [[Omajadski kalifat|omajadsko]] vojsko pod vodstvom Saida ibn Abdul-Aziza.{{sfn|Golden|1992|p=140}} Leta 722 se je Suluk poročil z ašinsko princeso Džjaohe.{{sfn|Golden|1992|p=140}} Leta 724 je kalif [[Hišam ibn Abd al-Malik]] poslal v [[Veliki Horasan|Horasan]] novega guvernerja, Muslima ibn Saida, z ukazom, naj enkrat za vselej uniči 'Turke'. Z njim se je na tako imenovani 'dan žeje' spopadel Suluk in ga premagal. Muslim ibn Said se je s peščico preživelih komaj uspel prebiti do Samarkanda.{{sfn|Asimov|1998|p=25}} Leta 726 so Turgeši napadli [[Kuča|Kučo]].{{sfn|Bregel|2003|p=18}} Leta 727 so Turgeši skupaj s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskim cesarstvom]] ponovno napadli Kučo.{{sfn|Bregel|2003|p=18}} Leta 728 je Suluk premagal omajadske sile, medtem ko je pomagal [[Sogdija|Sogdijcem]] pri njihovem uporu proti Omajadom, in zavzel [[Buhara|Buharo]].{{sfn|Asimov|1998|p=25}} Leta 731 so Turgeše v bitki na prelazu Tahtaharač premagali Arabci, ki so sami utrpeli ogromne žrtve.{{sfn|Shaban|1979|p=113}}{{sfn|Blankinship|1989|p=xv}} Leta 735 so Turgeši napadli prefekturo Ting (okrožje Džimsar).{{sfn|Bregel|2003|p=19}} Pozimi leta 737 je Suluk skupaj s svojima zaveznikoma al-Haritom in sogdijskim voditeljem Gurakom ter možmi iz Osrušane, Taškenta in Hutale napadel Omajade. Vdrl je v Džovzdžan, potem pa ga je v bitki pri Haristanu premagal omajadski guverner Asad.{{sfn|Bregel|2003|p=18}} ===Baga tarhan=== Suluka je po porazu umoril njegov sorodnik Baga tarhan. V Turgeškem kaganatu se je takoj zatem začela državljanska vojna med črno (Kara) in rumeno (Sari) frakcijo Turgešev. Baga tarhan iz rumene frakcije je premagal svojega tekmeca Tumočeja iz črne frakcije. Leta 740 se je Baga tarhan podredil dinastiji [[Dinastija Tang|Tang]]. Dve leti kasneje se je uprl in ubil marionetnega vladarja, ki ga je poslal dvor Tanga, potem pa so gha leta 744 ujeli in usmrtili. Zadnji turgeški vladar se je razglasil za [[vazal]]a nedavno ustanovljenega [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]. Leta 766 so [[Karluki]] osvojili [[Sedmerorečje]] in končali Turgeški kaganat.{{sfn|Asimov|1998|p=33}} ==Zapuščina== Po [[Gardizi]]ju bi lahko bili Tuhsi, Azi<ref>Yu. Zuev. (2002) ''Early Turks: Sketches of history and ideology'' Almaty. str. 153 (v ruščini)</ref> in Haladži <ref>Lev Gumiljov. ''Searches for an Imaginary Kingdom: The trefoil of the Bird's Eye View'' [http://gumilevica.kulichki.net/English/sik2b.htm Ch. 5: The Shattered Silence (961–1100)</ref> ostanki Turgešev. S Turgeši povezano pleme Suoge je skupaj s Čigili in Ankongi sodelovalo pri etnogenezi Turkov [[Šatuoji|Šatuojev]].<ref>Golden, Peter Benjamin (1992). ''"An Introduction to the History of the Turkic Peoples: Ethnogenesis And State Formation in the Medieval and Early Modern Eurasia and the Middle East"''. ''Turcologica''. '''9'''. Wiesbaden: Harrassowitz. {{ISBN|978-3-447-03274-2}}. str. 165</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 693–621}}</ref> Po Baskakovu se je etnonim Turgeš ohranil v imenu [[altaj]]skega klana Tirgeš.<ref>Nikolai A. Baskakov. ''Dialects of Taiga Tatars, Taba-kishi''. Texts and translations, Moskva, 1965, str. 9</ref> == Seznam turgeških kaganov == * [[Uč Elig kagan|Uč Elig]] (699–706) * [[Sakal kagan|Sakal]] (706–711) * [[Suluk kagan|Suluk]] (716–738) * Kut Čor (738–739) * [[Kul Čor]] (739–744) * El Etmiš Kutluk Bilge (744–749) * Jibo (749–751) * Tengri Ermiš (753–755) * [[Ata Bojla kagan|Ata Bojla]] (750. – 766) == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * {{citation |last=Asimov |first = M. S. |year=1998 |title = History of civilizations of Central Asia |volume = IV: ''The age of achievement: A.D. 750 to the end of the fifteenth century Part One: The historical, social and economic setting'' |publisher=UNESCO Publishing }} * {{citation|last=Barfield|first=Thomas|title=The Perilous Frontier: Nomadic Empires and China|year=1989|publisher=Basil Blackwell}} * [https://books.google.com/books?id=Mzz3raVuGg0C ''The History of al-Tabari'']. *{{citation|last=Bregel|first=Yuri|year=2003|title=An Historical Atlas of Central Asia|publisher=Brill}} * ''The Arab Conquests in Central Asia''. *{{citation|last=Golden|first=Peter B.|year=1992|title=An Introduction to the History of the Turkic Peoples: Ethnogenesis and State-Formation in Medieval and Early Modern Eurasia and the Middle East|publisher=OTTO HARRASSOWITZ · WIESBADEN}} * {{cite book |last=Grousset |first=René |author-link= |title=The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |url=https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |access-date = 20 November 2016 |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |location = New Brunswick, NJ |isbn = 978-0-8135-1304-1 }} *{{citation|last=Millward|first=James|year=2009|title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang|publisher=Columbia University Press}} * {{citation| title = The ʿAbbāsid Revolution | first = M. A. | last = Shaban | location = Cambridge | publisher = Cambridge University Press | year = 1979 | isbn = 978-0-521-29534-5 | url = https://books.google.com/books?id=1_03AAAAIAAJ}} *{{cite book |last=Skaff |first=Jonathan Karam |title=Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and Connections, 580-800|year=2012|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-973413-9}} * {{Cite encyclopedia|last=Stark|first=Sören| year = 2016|title=Türgesh Khaganate |url=https://www.academia.edu/21879204 |encyclopedia=Encyclopedia of Empire |volume=IV: ''S–Z'' | pages = 2122–2127 |editor1-first=John M. |editor1-last=McKenzie |editor2-first=Nigel R. |editor2-last=Dalziel |editor3-first=Michael W. |editor3-last=Charney |editor4-first=Nicholas |editor4-last=Doumanis | location = Chichester | publisher = Wiley Blackwell }} *{{citation|last = Xiong |first= Victor |year = 2008 |title = Historical Dictionary of Medieval China |publisher = Scarecrow Press, Inc. |location = United States of America |isbn = 978-0810860537|id= }} * Xue Zongzheng (薛宗正). (1992). ''Turkic peoples'' (《突厥史》). Beijing: 中国社会科学出版社. {{ISBN|978-7-5004-0432-3}}; [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/28622013 OCLC 28622013] {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Turgeši]] dwcjqakocakx1i90094ggd0yb6bdzev 0 607810 6744868 6742774 2026-08-31T03:48:00Z Octopus 13285 /* Sklici */ Kategorija 6744868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Suluk <br> 苏禄可汗 <br> Sulu kehan |title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] |image= |caption= |reign=716 – 738 |coronation= |full_name= |successor=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]] |spouse= |issue=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]] <br> Ton Apa jabgu |father= |mother= |birth_date= |birth_place= |death_date=738 |death_place=[[Sujab]] |predecessor=[[Sakal kagan|Sakal]] |birth_name= |religion=[[tengrizem]] }} '''Suluk''',<ref>Christopher I. Beckwith. ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age to the present''. Princeton University Press, 2009, {{ISBN|978-0-691-13589-2}}, str. 133.</ref> '''Sul-lu'''<ref>Hasan Celāl Güzel, Cem Oğuz, Osman Karatay (ur.), ''The Turks: Middle Ages'', Yeni Türkiye, 2002}}</ref> ali '''Sulu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 苏禄可汗, Sulu kehan) je bil turgeški plemenski poglavar in kagan, ki je v začetku 8. stoletja branil [[Transoksanija|Transoksanijo]] pred omajadskimi osvajalci, * ni znano, † [[738]]. ==Ozadje== Tugeši so bili del turške plemenske zveze v Transoksaniji in okoli nje. Njihovo ozemlje je bilo sprva del [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata]] in nato del [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]]. Po porazu Zahodnega turškega kaganata v vojni z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] leta 658 so bili ustanovljeni marionetni kaganati po sistemu džimi. Turgeška poglavarja [[Uč Elig kagan]] in njegov sin [[Sakal kagan]] sta po uporu [[Ašina Tuizi|Ašine Tuizija]] razglasila neodvisnost. Ko je [[Ilteriš kagan]] leta 681 ustanovil [[Drugi turški kaganat]], je tekmovanje za nadzor nad [[Svilna pot|svilno potjo]] povzročilo napetosti med njim in turgeškimi kagani. Na začetku 8. stoletja je Turgeše podjarmil Drugi turški kaganat, vendar to ni trajalo dolgo. ==Zgodnja vladavina== Suluk je pred [[Bitka pri Bolčuju|bitko pri Bolčuju]] služil pod kaganom Sakalom. Po Sakalovem porazu so se Turgeši preselili na ozemlje južno od [[Sedmerorečje|Sedmerorečja]]. V obdobju od smrti kagana [[Kapagan kagan|Kapagana]] in [[Kul Tigin]]ovin državnim udarom so Turgeši izkoristili priložnost za ponovno uveljavitev svoje neodvisnosti in leta 715<ref>{{Cite book|title=History of civilizations of Central Asia|date=1992–1999|publisher=Motilal Banarsidass Publishers|others=Dani, Ahmad Hasan., Masson, V. M. (Vadim Mikhaĭlovich), 1929-, Harmatta, J. (János), 1917-2004., Litvinovskiĭ, B. A. (Boris Abramovich), Bosworth, Clifford Edmund., Unesco.|isbn=8120814096|edition= 1st Indian |location=Delhi|pages=346|oclc=43545117}}</ref> ali 716 za svojega vrhovnega voditelja izbrali Suluka, poglavarja Črnih Turgešev.<ref>''Zizhi Tongjian'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7211 vol 211]</ref> Suluka, tako kot pred njim Sakala, dinastija Tang ni priznala za kagana in za šingšivang kagana imenovala [[Ašina Šjan]]a iz Zahodnega turškega kaganata. Suluka je cesar [[Šuandzong]] imenoval za Ašina Šjanu podrejenega generala z nazivoma 'veliki general levega krila gozdne vojske' in 'visoki vojaški komisar Džinfanga'.<ref>Saito, T. (1991). Rise of the Türgish and Tang's Abandonment of Suiye. ''Shiteki'' '''12''': 40–43 (v japonščini)</ref> Vse to je povzročilo razkol med njima. Suluk je junija ali julija 717 premagal Šjana in oblegal Aksu in Uč Turfan. Avgusta ali septembra se je razglasil za kagana in Šuanzong je moral sprejeti njegovo neodvisnost. Leta 718 ga je imenoval za vojvodo Šunguoja in leta 719 za džongsun kagana, kar dobesedno pomeni 'zvesti in poslušni kagan'.<ref>''Cefu Yuangui'', vol. 964, str. 11343</ref> == Boj proti Omajadom== Z zavarovanim vzhodnim krilom kaganata se je Suluk od leta 721 naprej deset let boril proti arabskim vojskam. S podporo drugih lokalnih sil, vključno s [[Sogdija|Sogdijci]], se je običajno vojskoval po načelu 'udari in zbeži'.<ref name="Gumiliev" /> Njegove operacije so bile namenjene predvsem temu, da bi napadalcem odvzel vire pitne vode. Četudi je bila njegova vojska veliko manjša od arabske, je bil Suluk uspešen, predvsem zaradi poznavanja ozemlja. Arabci so Suluka imenovali ''Abu Muzahim - Oče tekmovanja''.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=oeI9DwAAQBAJ&q=Ab%C5%AB%20Muz%C4%81him&pg=PA85|title=The Tibetan Empire in Central Asia: A History of the Struggle for Great Power Among Tibetans, Turks, Arabs, and Chinese During the Early Middle Ages|last=Beckwith|first=Christopher I.|date=1993-03-28|publisher=Princeton University Press|isbn=0691024693|language=en}}</ref> == Kasnejša vladavina== Suluk se je leta 726 spopadel z generalom Du Šjanom, uradno markizom okrožja Vej. Ko je princesa Džjaohe, ena od Sulukovih žena, poslala sle in 1000 konj v Dujev glavni štab, da bi prodala konje, so sli prebrali tudi njen ukaz. Du Šjan je njen ukaz imel za veliko predrznost, zlasti zato, ker je bila Džjaohe ženska. Sle je ukazal pretepsti, konje pa je zasegel. Ko je Du Šjan zapustil svoj položaj, je Suluk napadel [[Tarimska kotlina|Tarimsko kotlino]] in povzročil veliko škode. Ko je izvedel, da je Du Šjan postal kancler, se je umaknil. 27. oktobra 735 je napadel okrožje Džimsar, potem pa so njegovo vojsko uničile sike Tanga. Suluk je bil prisiljen prek svojega odposlanca Ulu Tarhana poskušati doseči mir. Sulukovo usodo je zapečatil poraz v [[Bitka pri Haristanu|bitki pri Haristanu]] leta 737. Leta 737 ali 738 ga je ubil Baga tarhan, eden od njegovih sorodnikov.<ref>S.G.Klyashtorny-T.I.Sultanov: ''Türkün üç bin yılı'' (prev: Ahsen Batur), Selenge yayınları,İstanbul, 2003, {{ISBN|975-8839-03-9}}. str. 109</ref><ref>Melek Tekin: ''Türk Tarihi'', Milliyet yayınları, 1991, İstanbul</ref> ==Posledice== Sulukova smrt je povzročila državljansko vojno, ki je Turgeše razdelila na Rumene Turgeše, ki so podpirali Baga tarhana, in Črne Turgeše, ki so podpirali [[Kut Čor kagan|Kut Čor]]ja. [[Bilge kagan]], zadnji od sposobnih turških kaganov, je bil takrat že mrtev, s Sulukovo smrtjo pa se je Transoksanija povsem odprla arabskim osvajalcem. Približno v tem času je prišlo tudi do premika moči v [[Omajadski kalifat|Omajadskem kalifatu]], saj je dinastijo [[Omajadi|Omajadov]] izpodrinila dinastija [[Abasidi|Abasidov]]. Politika abasidskih kalifov je bila zmernejša od politike Omajadov. Arabska oblast v Transoksaniji je bila omejena na zasedbo nekaj utrdb. ==Družina== Suluk je imel tri žene:<ref name="Gumiliev">L.M.Gumiliev:Eski Türkler (Translation:D.Ahsen Batur), Selenge Yayınları, İstanbul, 2003, {{ISBN|975-7856-39-8}}. str. 429-431</ref> * princeso Džjaohe, hčerko kagana Ašina Huajdoja, * hčerko Bilge kagana in * Dronmalon, hčerko tibetanskega kralja Tridu Songstena. Potomca: * [[Kut Čor kagan|Kut Čor]], leta 738-739 kagan Turgeškega kaganata * Ton Apa jabgu == Sklici == {{sklici|20em}} {{S-start}} {{S-hou|||ni znano||738}} {{S-reg|}} {{s-bef|before= [[Sakal kagan|Sakal]] }} {{S-ttl|title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]]|years=716–738}} {{S-aft|after=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 738]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Turgeši]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] ouavyd1ojxrodd2wua2vp6ch07usaxe 0 607951 6744989 6743982 2026-08-31T10:50:38Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6744989 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Bud Dajo | other_name = Bud Dahu | image = Mount Daho (Jolo) 1945.jpg | image_caption = Bud Dajo leta 1945 | elevation_m = 620 | elevation_ref = <ref name="gvp">{{cite gvp |vn=270010 |title=Jolo |access-date=2006-06-12}}</ref> | prominence_m = 620 | prominence_ref = | listing = | location = provinca Sulu, [[Filipini]] | pushpin_map = Mindanao#Philippines | map_width = 220 | map_caption = Lega na Filipinih | pushpin_label_position = left | coordinates = {{coord|6|0|48|N|121|03|24|E|type:mountain_region:PH-SLU_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref= <ref name=gvp/> | topo = | type = pepelnati stožec | age = | last_eruption = neznano | volcanic_arc = Zamboanga-Sulu Arc | first_ascent = | easiest_route = | fetchwikidata=ALL }} '''Bud Dajo''' ({{langx|tsg|Būd Dahu}}; {{langx|es|Monte Dajó}}) je pepelnati stožec in druga najvišja točka (+600 m) v Suluju, filipinski provinci v [[otočje Sulu|arhipelagu Sulu]]. Je eden od pepelnatih stožcev, ki sestavljajo otok Jolo in so del vulkanske skupine Jolo.<ref>[http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0700-01=&volpage=synsub "Synonyms and subfeatures - Jolo"]. Global Volcanism Program. Retrieved on 2011-09-24.</ref> Ugasli vulkan je 8 kilometrov jugovzhodno od mesta Jolo v Suluju. Gora in sosednja zemljišča so bila leta 1938 razglašena za narodni park Mount Dajo.<ref name="Birdlife"> {{cite web | url = http://www.birdlife.org/datazone/sitefactsheet.php?id=9814 | title = Mount Dajo National Park | publisher = Birdlife | access-date = 2011-09-25}}</ref> Je sveta gora za domačine in ljudstvo [[Tausug]] na splošno ter bližnje etnične skupine.<ref name="Moros. Pacific Historical Review 1962 pp. 241-256">Pershing and the Disarmament of the Moros. Pacific Historical Review. Vol. 31, No. 3 (Aug., 1962), pp. 241-256. University of California Press.</ref> == Fizične značilnosti == Stožec iz pepela se dviga na nadmorsko višino 620 metrov s premerom osnove 9,5 kilometra. Na vrhu gore je krater velikosti 0,5 kilometra, ki je prebojen proti jugozahodu. Druge vulkanske zgradbe, ki mejijo na Bud Dajo, so: Matanding, ki je severovzhodno od Bud Dajo z nadmorsko višino 400 metrov; Guimba, vzhodno in z nadmorsko višino 482 metrov in Sungal, jugovzhodno, ki je 518 metrov nadmorske višine,<ref name="PHIVOLCS"/> nevaren vulkan. == Geologija == Bazaltni vulkanski stožec je del vulkanskega loka Zamboanga-Sulu.<ref name="PHIVOLCS"> {{cite web |url=http://volcano.phivolcs.dost.gov.ph/update_VMEPD/Volcano/VolcanoList/buddajo.htm |title=Bud Dajo |publisher=Philippine Institute of Volcanology and Seismology |access-date=2011-09-25 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111005165753/http://volcano.phivolcs.dost.gov.ph/update_VMEPD/Volcano/VolcanoList/buddajo.htm |archive-date=2011-10-05}}</ref> == Izbruhi, napačno pripisani gori == Dva vulkana, napačno pripisana izbruhu 4. januarja 1641, ki je južne Filipine zajel v temo. Nadaljnje študije so kasneje pokazale, da je izbruh izviral z gore Melibengoy v Cotabatu.<ref>[http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0701-011 "Parker Volcano"]. Global Volcanism Program. Retrieved on 2011-09-24.</ref><ref>[http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0700-01=&volpage=erupt "Eruption History - Jolo"]. Global Volcanism Program. Retrieved on 2011-09-24.</ref> Domneva se, da je [[potres]] in posledični [[cunami]] 21. septembra 1897, ki sta opustošila južne Filipine, posledica podmorniškega izbruha, zato Bud Dajo izključuje.<ref name="gvp"/> == Dejavnost spremljanja PHIVOLCS == [[Filipinski inštitut za vulkanologijo in seizmologijo]] je leta 1993 in 1997 na gori izvedel kratkoročne raziskave (seizmične in vizualne). V bližini vulkana niso opazili nobenih nenavadnih dejavnosti.<ref name="PHIVOLCS"/> == Narodni park Mount Dajo == [[File:Bud dajo as seen from Jolo National Museum.jpg|thumb|Bud Dajo, kot ga vidi narodni muzej Jolo]] Gora in okolica sta bila 28. februarja 1938 z odlokom št. 261 razglašena za [[narodni park]], ki je obsegal 213 hektarjev zemlje. Nedavna poročila so pokazala, da je gora zelo izkrčena, saj je le malo preostalih gozdnih površin, običajno na strmih grebenih.<ref name="Birdlife"/> Zavetišče za divjad trenutno ni uvrščeno na seznam zavarovanih območij v okviru Nacionalnega integriranega sistema zavarovanih območij (NIPAS) Ministrstva za okolje in naravne vire.<ref>[http://pawb.gov.ph/index.php?option=com_content&view=article&id=60:pam-facts-figures&catid=58:protected-area-management&Itemid=192 "Facts and Figures on Protected Areas by Region"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929143329/http://www.pawb.gov.ph/index.php?option=com_content&view=article&id=60%3Apam-facts-figures&catid=58%3Aprotected-area-management&Itemid=192 |date=2011-09-29 }}. Protected Areas and Wildlife Bureau. Retrieved on 2011-09-25.</ref><ref>[http://pawb.gov.ph/index.php?option=com_content&view=article&id=69:region-9&catid=69:regions "Protected areas in Region 9"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929144130/http://pawb.gov.ph/index.php?option=com_content&view=article&id=69%3Aregion-9&catid=69%3Aregions |date=September 29, 2011 }}. Protected Areas and Wildlife Bureau. Retrieved on 2011-09-25.</ref> === Favna === Nekatere ranljive in ogrožene vrste, ki niso nujno endemične za to območje, vendar jih je mogoče najti v narodnem parku Mount Dajo, so (po podatkih BirdLife International):<ref name="Birdlife"/> *[[Sivi cesarski golob]] (''Ducula pickeringii''), ranljiv *[[Filipinski kakadu]] ali rdeči kakadu (''Cacatua haematuropygia''), kritično ogrožen *[[Sulujski kljunorožec]] (''Anthracoceros montani''), kritično ogrožen *[[Sulujska mala žolna]] (''Dendrocopos ramsayi''), ranljiva *[[Winchellov vodomec]] ali rdeči vodomec (''Todiramphus winchelli''), ranljiv == Zgodovinski pomen == [[File:Bud Dajo Massacre Trench on Jolo Island c1906.png|thumb|right|Ameriški vojaki pozirajo za fotografijo trofej s stotinami gnijočih trupel Morojev, v Bud Daju pa jih obdajajo odsekane glave, udi in razkosani trupi. Različne fotografije posledic so shranjene v Kongresni knjižnici.]] Bud Dajo je sveta gora za domorodna ljudstva arhipelaga Sulu.<ref name="Moros. Pacific Historical Review 1962 pp. 241-256"/> Gora je bila prizorišče prve bitke pri Bud Daju med uporom Morojev v filipinsko-ameriški vojni leta 1906, ki je dosegla vrhunec z umorom več kot 800–900 vaščanov, večinoma civilistov, ki so se skrivali v kraterju Bud Daja s strani ameriških sil. Dogodek je znan kot ''pokol v kraterju Moro''. Umori, ki jih je zagrešila ameriška vlada pod generalnim guvernerjem Leonardom Woodom in ameriškim predsednikom in republikancem Theodorejem Rooseveltom, so vključevali umor stotin žensk in otrok, katerih trupla so ameriški vojaki fotografirali kot vojne trofeje. Na mnogih fotografijah so se ameriški vojaki smehljali, ko so okoli njih zlagali lobanje, gnijoče odsekane ude in razkosane trupe ter razstreljene glave s prebodenimi lici. Ko so fotografije in število umorov postale znane ameriški javnosti, je takratna vlada doživela nekaj negativnih odzivov. V poskusu prikrivanja pokola je ameriška vlada zgodovinski dogodek označila za lažno novico, in ko to ni delovalo, je spremenila pripoved in pojasnila, da so bili Moroji Bud Daja necivilizirani, lažno pa jih je prikazala kot vojno željna bitja. V resnici so Moroji le branili svojo zemljo pred kolonizatorji, ki so želeli izbrisati njihovo kulturno identiteto. Ameriška vlada je ubijanje žensk opravičevala tudi z izjavo, da so jih njihovi vojaki ubili, ker so nosile tradicionalne hlače, zaradi katerih so bile v očeh vojakov videti kot moški. Čeprav je pokol naletel na negativne odzive nekaterih delov ameriške javnosti, je vprašanje kasneje izginilo iz ameriškega javnega znanja in razprav, saj so se v njihovem vsakdanjem življenju pojavljala druga vprašanja. Grozljiva grozodejstva, ki so jih Američani zagrešili med pokolom, še danes vplivajo na prebivalce arhipelaga Sulu, katerega prebivalci so bili uničeni v imenu kolonializma in bele nadvlade, njihova sveta gora in njeni duhovi pa so bili zaničevani.<ref> McCann, et al (2020). Union by Law: Filipino American Labor Activists, Rights Radicalism, and Racial Capitalism. University of Chicago Press.</ref><ref name="Moros. Pacific Historical Review 1962 pp. 241-256"/><ref>Charbonneau, Oliver (2021). Civilizational Imperatives: Americans, Moros, and the Colonial World. (Philippine Edition.) Ateneo de Manila University Press.</ref><ref>Sanford, Wayne (May 1982). “Battle of Bud Dajo: 6 March 1906.” Indiana Military History Journal, 7(2). Indiana Historical Society.</ref><ref>Hawkins, Michael (March 2011). “Managing a Massacre: Savagery, Civility, and Gender in Moro Province in the Wake of Bud Dajo.” Philippine Studies, 59(1), 83-105. Ateneo de Manila University.</ref><ref>Niedermeier, Silvan (April 2017). “Intimacy and Annihilation: Approaching the Enforcement of U.S. Colonial Rule in the Southern Philippines through a Private Photograph Collection.” InVisible Culture: An Electronic Journal for Visual Culture, 25.</ref> Leta 1911 je ameriška vlada pod generalnim guvernerjem Woodom in novim ameriškim predsednikom, prav tako republikancem Williamom Howardom Taftom, zagrešila še en podoben pokol, ki se danes imenuje Druga bitka pri Bud Daju, z manj žrtvami zaradi pogajanj, kjer so bili Moroji prisiljeni zapustiti sveto zemljo pod ameriško kolonialno oblastjo. Leta 1913 je ameriška vlada pod Woodom in Taftom sprožila še en podoben pokol na Bud Bagsaku, še eni sveti gori v bližini Bud Daja.<ref>Llanes (2016). Remembering Bud Dajo and Bud Bagsak. Inquirer.</ref><ref>Quezon (2016). Bud Dajo: Americans, Filipinos, and Moros. ABS-CBN News.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Mount Dajo}} *[https://web.archive.org/web/20111005165753/http://volcano.phivolcs.dost.gov.ph/update_VMEPD/Volcano/VolcanoList/buddajo.htm Bud Dajo] on the Philippine Institute of Volcanology and Seismology (PHIVOLCS) site *[http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0700-01= Jolo] at Smithsonian Institution's Global Volcanism Program *[http://archive.boston.com/news/globe/ideas/articles/2006/03/12/what_happened_at_bud_dajo/ What happened at Bud Dajo] [[Kategorija:Ognjeniki na Filipinih]] [[Kategorija:Narodni parki Filipinov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1938]] [[Kategorija:Svete gore]] i32h0vtiou3llhjjic7tjj4aapp0vbq 0 608021 6744764 6744517 2026-08-30T17:12:58Z Pinky sl 2932 pp ref 6744764 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Nepal|float=right|width=350|caption=Lega območij svetovne dediščine v Nepalu. Zelene pike predstavljajo naravna območja, rdeča pika pa kulturno območje. Vijolične pike predstavljajo območja [[Katmandujska dolina|Katmandujske doline]]]] |places= {{location map~|Nepal|lat=27.933333|long=86.733333|label=[[Narodni park Sagarmatha]]|position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~|Nepal|lat=27.5|long=84.33333|label=[[Narodni park Čitvan]]|position=bottom|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ |Nepal| lat_deg = 27 | lat_min = 42 | lat_sec = 14.00 | lat_dir = N | lon_deg = 85 | lon_min = 18 | lon_sec = 30.00 | lon_dir = E |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ |Nepal| lat_deg = 27 | lat_min = 40 | lat_sec = 21.641 | lat_dir = N | lon_deg = 85 | lon_min = 19 | lon_sec = 30.684 | lon_dir = E |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ |Nepal| lat_deg = 27 | lat_min = 40 | lat_sec = 20.734 | lat_dir = N | lon_deg = 85 | lon_min = 25 | lon_sec = 42.481 | lon_dir = E |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ |Nepal| lat_deg = 27 | lat_min = 42 | lat_sec = 52.00| lat_dir = N | lon_deg = 85 | lon_min = 17| lon_sec = 33.00 | lon_dir = E |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ |Nepal| lat_deg = 27 | lat_min = 43 | lat_sec = 16.00| lat_dir = N | lon_deg = 85 | lon_min = 21 | lon_sec = 51.00 | lon_dir = E |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ |Nepal| lat_deg = 27 | lat_min = 42 | lat_sec = 37.883 | lat_dir = N | lon_deg = 85 | lon_min = 20 | lon_sec = 55.824 | lon_dir = E |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ |Nepal| lat_deg = 27 | lat_min = 58.00 | lat_sec = 37.883 | lat_dir = N | lon_deg = 85 | lon_min = 25 | lon_sec = 48.00 | lon_dir = E |mark=Purple pog.svg}} {{location map~|Nepal|lat=27.484 |long=83.276|label=[[Lumbini]]|position=top}} }} Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) razglaša območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih nominirale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.<ref name="convention2">{{cite web|title=The World Heritage Convention|url=https://whc.unesco.org/en/convention/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/|archive-date=27 August 2016|publisher=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=21 September 2010}}</ref> Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina sestavljajo naravne značilnosti (fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot.<ref>{{cite web|title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage|url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/|archive-date=1 February 2021|publisher=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=3 February 2021}}</ref> Nepal je konvencijo ratificiral 20. junija 1978, s čimer je postal upravičen do vključitve svojih zgodovinskih območij na seznam.<ref name=main>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/np/ |title=Nepal – Properties inscribed on the World Heritage List |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=6 April 2023}}</ref> Leta 2023 so bila na seznamu štiri območja v Nepalu, na začasnem seznamu pa jih je še petnajst, ki bi jih lahko v prihodnje predložili.<ref>[https://whc.unesco.org/en/statesparties/np Tentative List from UNESCO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180620101355/https://whc.unesco.org/en/statesparties/np |date=20 June 2018 }} Retrieved 1 March 2020</ref> Prvi znamenitosti v Nepalu, ki so bile dodane na seznam, sta bila [[narodni park Sagarmatha]] in [[Katmandujska dolina]], ki sta bila dodana leta 1979. Zaradi delne ali znatne izgube tradicionalnih elementov šestih od sedmih spomeniških con in posledične splošne izgube avtentičnosti in integritete celotne nepremičnine je bila Katmandujska dolina med letoma 2003 in 2007 dodana tudi na seznam ogrožene svetovne dediščine. [[Narodni park Čitvan]] je bil na seznam uvrščen leta 1984, [[Lumbini]], rojstni kraj Bude po budistični tradiciji, pa leta 1997. Narodna parka sta naravni območji, druga dva pa sta kulturni. == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja pod deset meril; vsak vnos mora izpolnjevati vsaj eno od meril. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Čezmejno območje|outline=silver}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! style="width:100px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lega (okrožje) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" colspan="2" | [[Narodni park Sagarmatha]] | [[File:Amazing Sunset of Pheriche.jpg|150x150px|alt=A village in a large mountain valley. In the distance very high snow-covered mountains are visible.]] | Solukhumbu | 1979 | 120; vii (naravno) | Narodni park Sagarmatha obsega gore ''Velikee [[Himalaja|Himalaje]]'', ki vključuje najvišjo goro na Zemlji nad morsko gladino, [[Mount Everest]] (v Nepalu znan kot ''Sagarmatha'') in [[Sveta himalajska pokrajina|Sveto himalajsko pokrajino]], čezmejno pokrajino v vzhodni Himalaji.<ref name=":0">{{cite web|title=Sagarmatha National Park|url=https://whc.unesco.org/en/list/120|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090218104548/https://whc.unesco.org/en/list/120|archive-date=18 February 2009|website=[[UNESCO]]|publisher=World Heritage Centre|accessdate=28 May 2010}}</ref> Park pokriva 124.400 hektarjev zemlje in 20 vasi s 6000 šerpami, ki na tem območju živijo že zadnja štiri stoletja. |- ! scope="row" rowspan="7" | [[Katmandujska dolina]] ! scope="row" | [[Bhaktapurski kraljevi trg]] | [[File:View of Bhaktapur Durbar Square.jpg|150x150px]] | [[Bhaktapur]] | rowspan="7" | 1979 | rowspan="7" | 121; iii, iv, vi (kulturno) | rowspan="7" | Območje svetovne dediščine obsega sedem objektov: Bhaktapurski kraljevi trg, Stupa Boudhanath, Tempelj Čangu Narajan, Katmandujski kraljevi trg, Tempelj Pašupatinat, Patanski kraljevi trg in Stupa Svajambu (na sliki)<ref name=":1">{{cite web|title=Kathmandu Valley|url=https://whc.unesco.org/en/list/121|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20100704051247/https://whc.unesco.org/en/list/121|archive-date=4 July 2010|publisher=[[UNESCO]]|accessdate=28 May 2010}}</ref> Tri kraljeve trge Durbar so uporabljali Malli, po združitvi Nepala pa šahi in Rane.<ref>{{Cite book|last=Moran|first=Kerry|url=https://books.google.com/books?id=fb9nH3VVSowC|title=Nepal|date=1997|publisher=Local Colour|isbn=978-962-217-492-4|pages=97|language=en|access-date=19 December 2021|archive-date=19 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219203421/https://books.google.com/books?id=fb9nH3VVSowC&newbks=0|url-status=live}}</ref> Dve stupi: Svajambu je najstarejša, Boudhanath pa največja v Nepalu. Tempelj Čangu Narajan je najstarejši hindujski tempelj v Nepalu iz 5. stoletja našega štetja, tempelj Pašupatinat pa je največji tempeljski kompleks v Nepalu.<ref>{{Cite web|title=Nepal's 5th Century Pashupatinath Temple Opens After Nearly 5 Months|url=https://www.ndtv.com/world-news/nepals-iconic-pashupatinath-temple-opens-after-nearly-5-months-2536803|url-status=live|access-date=2021-12-19|website=NDTV|archive-date=19 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219161021/https://www.ndtv.com/world-news/nepals-iconic-pashupatinath-temple-opens-after-nearly-5-months-2536803}}</ref> Katmandujska dolina je bila od leta 2003 do 2007 uvrščena med ogrožene zaradi delne ali znatne izgube tradicionalnih elementov šestih od sedmih spomeniških con, kar je povzročilo splošno izgubo avtentičnosti in celovitosti celotne nepremičnine.<ref name=":1" /> |- ! scope="row" | [[Stupa Boudhanath]] | [[File:Boudhanath-2018.jpg|150x150px]] | [[Kathmandu]] |- ! scope="row" | [[Tempelj Čangu Narajan]] | [[File:A Hindu temple in Bhaktapur Nepal Le Hindou temple de Changu Narayan.jpg|150x150px]] | Bhaktapur |- ! scope="row" | [[Katmandujski kraljevi trg]] | [[File:Kathmandu-Durbar Square-06-Mahavishnu-Kuh-Vishnu-Pratapamalla-Jagannath-2007-gje.jpg|150x150px]] | Katmandu |- ! scope="row" | [[Tempelj Pašupatinat]] | [[File:Pashupatinath Temple-2020.jpg|150x150px]] | Katmandu |- ! scope="row" | [[Patanski kraljevi trg]] | [[File:Patan Durbar Square-2644.jpg|150x150px]] | Lalitpur |- ! scope="row" | [[Stupa Svajambu]] | [[File:Swayambhunath temple - an ancient religious architecture of Nepal.jpg|150x150px]] | Katmandu |- ! scope="row" colspan="2" | [[Narodni park Čitvan]] | [[File:USAID Measuring Impact Conservation Enterprise Retrospective (Nepal; National Trust for Nature Conservation) (40301455971).jpg|150x150px|alt=A lake with tree trunks in the water.]] | Čitvan, Navalpur, Parasi, Parsa in Makvanpur | 1984 | 284; vii, ix, x (naravno) | [[Narodni park Čitvan]], del subtropskega nižavja Notranjega Teraija v južno-osrednjem Nepalu, je dom ene zadnjih populacij indijskega nosoroga in bengalskega tigra.<ref name=":2">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/284 |title=Chitwan National Park |publisher=[[UNESCO]] | accessdate=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100619172957/https://whc.unesco.org/en/list/284/ |archive-date=19 June 2010 |url-status=live}}</ref> V preteklosti so ga uporabljali fevdalni lovci na veliko divjad in njihova spremstva, kjer so se zadrževali nekaj mesecev in ustrelili na stotine tigrov, nosorogov, slonov, leopardov in lenivcev.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=EBBIAAAAYAAJ|title=Royal Chitwan National Park After Twenty Years: An Assessment of Values, Threats, and Opportunities|date=1996|publisher=King Mahendra Trust for Nature Conservation|pages=17|language=en|access-date=19 December 2021|archive-date=19 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219203454/https://books.google.com/books?id=EBBIAAAAYAAJ&newbks=0|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Riley|first1=Laura|url=https://books.google.com/books?id=icMuBQhW4vgC|title=Nature's Strongholds: The World's Great Wildlife Reserves|last2=Riley|first2=William|last3=Riley|first3=Bill|date=2005|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-12219-9|pages=241|language=en|access-date=19 December 2021|archive-date=19 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219203454/https://books.google.com/books?id=icMuBQhW4vgC&newbks=0|url-status=live}}</ref> Park je danes eden zadnjih preostalih ekosistemov regije Tarai in je dom več kot 68 vrstam sesalcev.<ref name=":2" /><ref>{{Cite web|author=Chitwan National Park Office|date=2015|title=Biodiversity – Chitwan National Park|url=http://www.chitwannationalpark.gov.np/index.php/biodiversity|publisher=Government of Nepal Department of National Parks and Wildlife Conservation|access-date=19 December 2021|archive-date=12 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812163255/https://chitwannationalpark.gov.np/index.php/biodiversity|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" colspan="2" | [[Lumbini]], rojstni kraj Gospoda Bude]] | [[File:BRP Lumbini Mayadevi temple.jpg|150x150px|alt=A large tree next to a water filled pool.]] | Rupandehi | 1997 | 666; iii, vi (kulturno) | Lumbini, kjer se je leta 623 pr. n. št. rodil ustanovitelj svetovne religije [[budizem|budizma]], [[Gautama Buda]].<ref name=":3">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/666 |title=Lumbini, the Birthplace of the Lord Buddha |publisher=[[UNESCO]] | accessdate=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100731003917/https://whc.unesco.org/en/list/666/ |archive-date=31 July 2010 |url-status=live}}</ref> Lumbini velja za enega najsvetejših krajev v budizmu in ima romarska mesta, ki segajo v 3. stoletje pr. n. št. Kompleks vključuje napis na stebru Lumbini, tempelj Maja Devi in ​​rezervoar Šakja, kjer se je Maja okopala, preden je rodila Budo.<ref>{{Cite book|last1=Lohani|first1=Mohan Prasad|url=https://books.google.com/books?id=LJKPAAAAMAAJ|title=Nepal and the United Nations, 1956-1996|last2=Thapa|first2=Damber Bir|date=1996|publisher=United Nations Association of Nepal|pages=259|language=en|access-date=19 December 2021|archive-date=19 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219203451/https://books.google.com/books?id=LJKPAAAAMAAJ&newbks=0|url-status=live}}</ref> |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam poskusnih območij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje že prej uvrščeno na poskusni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists |title=UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=25 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170720204834/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |archive-date=20 July 2017 |url-status=live}}</ref> {{As of|2019}}, Nepal recorded 15 sites on its tentative list.<ref name=main/> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! style="width:100px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lega (okrožje) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | Zgodnjesrednjeveški arhitekturni kompleks Panauti | [[File:Panauti 3.JPG|150x150px]] | Kavrepalanchowk | align="center" | 1996 | kulturno | Panauti, ki leži na sotočju dveh svetih rek Roši in Punjamati, je dom številnih dediščinskih objektov.<ref name=":4">{{Cite web|title=The early medieval architectural complex of Panauti|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/839/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101346/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/839/|archive-date=20 June 2018|access-date=20 June 2018}}</ref> Tako hindujci kot budisti imajo Panauti za sveto mesto in vsebuje številne arhitekturne komplekse, vključno s templjem Indresvar Mahadev in templjem Brahmajani.<ref name=":5">{{Cite web|last=Kayastha|first=Vidhu Prakash|title=Every day is a Heritage Day in Panauti|url=http://myrepublica.nagariknetwork.com/news/103957/|access-date=2021-12-19|website=My Republica|language=en|archive-date=19 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219203504/https://myrepublica.nagariknetwork.com/news/103957/|url-status=live}}</ref> Jomari, priljubljena specialiteta v Nepalu, izvira iz Panautija. |- ! scope="row" | Tilaurakot, arheološki ostanki starodavnega kraljestva Šakja | [[File:Suddhodana Palace-east gate.JPG|150x150px]] | Kapilvastu | align="center" | 1996 | kulturno | Verjame se, da je Tilaurakot glavna točka starodavnega mesta šakja Kapilavastu, kjer je Gautama Buda preživel 29 let svojega življenja.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/840/ |title=Tilaurakot, the archaeological remains of ancient Shakya Kingdom |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101939/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/840/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref><ref name=":6">{{Cite web|title=Tilaurakot: The ancient city of Kapilavastu|url=https://visitworldheritage.com/en/buddha/tilaurakot-the-ancient-city-of-kapilavastu/4b52c2df-b052-4cdd-a123-f3d80c26a3f4|access-date=2021-12-19|website=World Heritage Journeys}}</ref> Svojo palačo v Kapilavastu je zapustil, da bi živel kot asket in dosegel razsvetljenje. Tilaurakot je tudi sveto mesto za hindujce in na tem mestu so številni templji. |- ! scope="row" | Jamska arhitektura doline Muktinath v Mustangu | [[File:Chyosyor cave at Lomangthang, Upper Mustang.jpg|150x150px]] | Mustang | align="center" | 1996 | kulturno | Nebeške jame Mustang so bile prvotno uporabljene kot grobne sobe, sčasoma pa so kot del kraljestva Lo postale meditacijske sobe, vojaška opazovalnica ali skladišča<ref>{{Cite web | url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/841/ |title=Cave architecture of Muktinath Valley of Mustang |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101437/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/841/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref><ref name="NatGeo-Finkel1">{{cite web|last=Finkel|first=Michael|title=Sky Caves of Nepal|url=http://ngm.nationalgeographic.com/2012/10/mustang-caves/finkel-text|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130612173909/http://ngm.nationalgeographic.com/2012/10/mustang-caves/finkel-text|archive-date=12 June 2013|access-date=27 August 2013|newspaper=National Geographic}}</ref> V dolinah je približno 10.000 umetnih jam, od katerih so nekatere stare tisoče let. |- ! scope="row" | Srednjeveški palačni kompleks Gorkha | [[File:Image of Goddess & Gorkha Palace.JPG|150x150px]] | Gorkha | align="center" | 1996 | kulturno |Kompleks palače Gorkha je palača iz 16. stoletja, ki jo je zgradil kralj Gorkhe, Ram Šah.<ref name=":7">{{Cite web|title=Four years since the earthquake, Gorkha Durbar still in ruins|url=https://kathmandupost.com/national/2019/04/21/four-years-since-the-earthquake-gorkha-durbar-still-in-ruins|access-date=2021-12-19|website=kathmandupost.com|language=en|archive-date=30 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200730045210/https://kathmandupost.com/national/2019/04/21/four-years-since-the-earthquake-gorkha-durbar-still-in-ruins|url-status=live}}</ref> Zgrajena je bila v tradicionalni nepalski arhitekturi in je služila kot utrdba, palača in tempelj.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/842/ |title=The medieval palace complex of Gorkha |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101630/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/842/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref> V palači je bil za kralja Gorkhe kronan Prithvi Narajan Šah, ki je bil kasneje kronan za prvega kralja združenega Nepala. Palača Gorkha je bila močno poškodovana v potresu v Nepalu aprila 2015. |- ! scope="row" | Ramagrama stupa | [[File:Ramgram Stupa 2.jpg|150x150px]] | Parasi | align="center" | 1996 | kulturno | Na tem mestu je edina nedotaknjena originalna stupa z Budovimi relikvijami.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/843/ |title=Ramagrama, the relic stupa of Lord Buddha |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101806/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/843/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref> Po legendi je cesar Maurjev Ašoka leta 249 pr. n. št. obiskal Ramagramo, vendar se je pri poskusu odprtja stupe pojavil bog kač in mu rekel, naj je ne odpre, zato jo je pustil pri miru.<ref name=":8">{{Cite web|title=Ramagrama Stupa| url=https://visitworldheritage.com/en/buddha/ramagrama-stupa/c0b00737-7dd2-4817-9449-0ff69f78125a|access-date=2021-12-19|website=World Heritage Journeys}}</ref> Trenutno ni načrtov za odprtje stupe, na mestu pa je le travnati nasip. |- ! scope="row" | Khokana, ljudska vas in njena industrijska dediščina gorčičnega olja | [[File:Khokana, Lalitpur.jpg|150x150px]] | Lalitpur | align="center" | 1996 | kulturno | Khokana je opisana kot 'živi muzej', saj vključuje sistem drenaže in klobčičev, tradicionalne hiše, [[Čaitjawčaitje]], tempelj materinega božanstva ter gorčična polja in predelovalnice.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/844/ |title=Khokana, the vernacular village and its mustard-oil seed industrial heritage |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620103313/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/844/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref><ref name=":9">{{Cite web|last=Kayastha|first=Vidhu Prakash|title=Khokana: Living museum of Nepal|url=http://myrepublica.nagariknetwork.com/news/104977/|access-date=2021-12-19|website=My Republica|language=en|archive-date=19 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219203505/https://myrepublica.nagariknetwork.com/news/104977/|url-status=live}}</ref> Dom avtohtonega ljudstva Newar, ki je del metropolitanskega mesta Lalitpur, Khokana pa ima nekaj ohranjenih del iz obdobja Kirata. Danes je znana po proizvodnji gorčičnega olja.<ref>{{Cite web|last=Marasini|first=Madhavi|date=2020-11-19|title=Survival of Khokana and its mustard fields|url=https://thehimalayantimes.com/opinion/survival-of-khokana-and-its-mustard-fields|access-date=2021-12-19|website=The Himalayan Times|language=en|archive-date=19 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219200222/https://thehimalayantimes.com/opinion/survival-of-khokana-and-its-mustard-fields|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Bhattarai|first=Kamal Dev|title=Khokana epitomizes how Nepal gets its development wrong|url=https://theannapurnaexpress.com/news/khokana-epitomizes-how-nepal-gets-its-development-wrong-2636|access-date=2021-12-19|website=The Annapurna Express|language=en|archive-date=19 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219200255/https://theannapurnaexpress.com/news/khokana-epitomizes-how-nepal-gets-its-development-wrong-2636|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Srednjeveško obzidano mesto Lo Manthang | [[File:Lo Manthang.jpg|150x150px]] | Mustang | align="center" | 2008 | kulturno | Lo Manthang je bil ustanovljen kot prestolnica kraljestva Lo v 14. stoletju.<ref>{{Cite web|last=Osborne|first=Zoe|date=2019-04-06|title=The 'forbidden kingdom' was hidden for centuries. Now, you can step inside|url=https://www.abc.net.au/news/2019-04-06/inside-the-forbidden-kingdom-of-lo/10920760|access-date=2021-12-19|website=ABC News|language=en-AU|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412151538/https://www.abc.net.au/news/2019-04-06/inside-the-forbidden-kingdom-of-lo/10920760|url-status=live}}</ref> Leži 3800 metrov nadmorske višine in je bil nekoč središče starodavne [[Tibetsko-nepalska trgovska pot s soljo|tibetansko-nepalske trgovske poti s soljo]].<ref name=":10">{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5256/ |title=Medieval {{sic|nolink=y|reason=error in source|Earthern}} Walled City of Lo Manthang |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620103317/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5256/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-12-14|title=New roads are changing trekking in Nepal's most remote regions|url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/new-roads-impact-tourism-and-trekking-business|access-date=2021-12-19|website=Travel|language=en|archive-date=23 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211123213118/https://www.nationalgeographic.com/travel/article/new-roads-impact-tourism-and-trekking-business|url-status=dead}}</ref> Čeprav je bil Nepal v 1950-ih odprt za zunanji svet, je bil Zgornji Mustang do leta 1992 omejen na tujce, trenutno pa velja omejitev glede števila turistov, ki ga lahko obiščejo.<ref>{{Cite web|title='How did it come here?': Nepal seeks to bring home lost treasures|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/11/30/nepal-lost-treasures-artefacts-stolen-gods-idols-history-religion|access-date=2021-12-19|website=www.aljazeera.com|language=en|archive-date=19 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219202111/https://www.aljazeera.com/news/2021/11/30/nepal-lost-treasures-artefacts-stolen-gods-idols-history-religion|url-status=live}}</ref> Zaradi svoje izoliranosti je mesto ohranilo svoj način življenja.<ref>{{Cite news|date=2015-01-07|title=A fortress in the sky, the last forbidden kingdom of Tibetan culture|url=https://www.washingtonpost.com/news/in-sight/wp/2015/01/05/a-fortress-in-the-sky-the-last-forbidden-kingdom-of-tibetan-culture/|access-date=2021-12-19|newspaper=Washington Post|language=en|archive-date=8 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108150741/https://www.washingtonpost.com/news/in-sight/wp/2015/01/05/a-fortress-in-the-sky-the-last-forbidden-kingdom-of-tibetan-culture/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Vadžrajogini in zgodnja naselitev Sankhuja | [[File:Saankhu.JPG|150x150px]] | Katmandu | align="center" | 2008 | kulturno | Najdišče vključuje naselbino Sankhu iz obdobja Lichchhavi (2. do 9. stoletje n. št.) in tempeljski kompleks Vajrayogini, zgrajen sredi 17. stoletja.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5257/ |title=Vajrayogini and early settlement of sankhu |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101859/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5257/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Srednjeveška naselbina Kirtipur | [[File:Kirtipur, 1950 - 1955.jpg|150x150px]] | Katmandu | align="center" | 2008 | kulturno | Dediščina vključuje spomenike Nevar Čilančo Vihar, Jagat Pal Vihar, Buda Darma Sangha Šikara, tempelj Baghbhairab, Vath (Lajaku), tempelj Umamahešvar, Indrajani Pith, Čitu Bahail, Lokešvar Šikhara, tempelj Buda, Čve Bahal in Kve Bahal.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5258/ |title=Medieval Settlement of Kirtipur |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620103321/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5258/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Kompleks Rišikesh na območju Ruru | [[File:Rishikesh Mandir, Palpa, Nepal 10.jpg|150x150px]] | Palpa | align="center" | 2008 | kulturno | Najdišče vključuje starodavno pot in mesto kremacije med Muktinathom in Damodar Kundo, naselje Ridi in celoten kompleks.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5259/ |title=Rishikesh Complex of Ruru Kshetra |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101903/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5259/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Palačni kompleks Nuvakot | [[File:Nuwakot Palace.jpg|150x150px]] | Nuvakot | align="center" | 2008 | kulturno | Na območju so palača Nuvakot in različni templji in svetišča, kot je tempelj Bhairab.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5260/ |title=Nuwakot Palace Complex |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101937/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5260/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Janaki Mandir | [[File:Janki Mandir.JPG|150x150px]] | Dhanusha | align="center" | 2008 | kulturno | Najdišče je sestavljeno iz klasičnih in neoklasičnih zasnov z elementi utrdbe<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5261/ |title=Ram Janaki Temple |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620124722/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5261/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Srednjeveško mesto Tansen | [[File:Shreenagar with Tansen.jpg|150x150px]] | Palpa | align="center" | 2008 | kulturno | Dediščina vključuje tempelj Bhairab, Purankot Durbar, Srinagar Durbar (utrdba), Bansha Gopal, Mukundešvar Mahadev, tempelj Amar Narajan, tempelj Ran-Uješvari Bhagavati in Tansen Durbar.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5262/ |title=The Medieval Town of Tansen |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101554/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5262/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Dolina Sinja | [[File:Narakot Sinja Valley.JPG|150x150px]] | Jumla | align="center" | 2008 | kulturno | Lokacija vključuje prestolnico kraljestva Khasas od 12. do 14. stoletja.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5263/ |title=Sinja valley |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101841/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5263/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Tempeljski kompleks Bhurti v Dailekhu | [[File:Panchdewal, Dailekh.jpg|150x150px]] | Dailekh | align="center" | 2008 | kulturno | Na območju je 22 spomenikov, zgrajenih v arhitekturnem slogu zahodne Malle.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5264/ |title=Bhurti Temple Complex of Dailekh |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620101846/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5264/ |archive-date=20 June 2018 |url-status=live}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave == {{commons}} {{Seznami krajev Unescove svetovne dediščine v Aziji}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nepalu]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah]] f1bqsdhpyqzm96rc8abkyw4ymjj17cg 0 608031 6744633 6744585 2026-08-30T14:05:25Z Marko3 1829 6744633 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox referendum | name = Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026) | title = »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?«<ref name="question" /> | country = Islandija | date = 29. avgust 2026 | voting_system = [[Majority vote]] | yes = 105339 | no = 118040 | invalid = 1652 | electorate = 272690 | map = 2026 Iceland EU referendum ENG.svg | map_caption = Izidi referenduma po volilnih okrajih<br />'''da''': {{legend0|#B6C8D9|50–60%}}<br />'''ne''': {{legend0|#DEDEBD|50–60%}} {{legend0|#BCBC83|60–70%}}<br /> Vsak blok na zemljevidu predstavlja 1000 glasov.}} '''Referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji''' na [[Islandija|Islandiji]] je potekal 29. avgusta 2026.<ref name=":0" /> Volivci so zavrnili predlog novih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Po preštetih glasovih v vseh šestih volilnih okrožjih je zmagal tabor proti s 52,8 odstotka glasov, za nadaljevanje pridružitvenih pogajanj pa je glasovalo 47,2 odstotka volivcev.<ref>{{Navedi splet |date=30. 8. 2026 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=30. 8. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> Islandija je zaprosila za pridružitev EU leta 2009, vendar so pogajanja leta 2013 prekinili. Kasnejše vlade so vztrajale, da je za vnovičen začetek pogajanj treba izvesti [[Referendum|referendum]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2024 se je nova koalicijska vlada Socialdemokratske zveze, Viðreisn (Liberalne reformne stranke) in Ljudske stranke dogovorila, da bo do leta 2027 izvedla referendum, čeprav Ljudska stranka sama ni podprla članstva v EU. V taboru »za« so zatrjevali, da Islandija že sprejema številne zakone EU prek [[Evropski gospodarski prostor|Evropskega gospodarskega prostora]] (EGP), vendar nima neposrednega vpliva na odločitve EU. Podporniki so izpostavili tudi potencialne gospodarske koristi, vključno z večjo stabilnostjo valute zaradi morebitne uvedbe [[evro|evra]], in trdili, da bi članstvo lahko okrepilo položaj Islandije med geopolitično negotovostjo, pri čemer so navajali krizo na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. V taboru »proti« so je osredotočili na suverenost in trdili, da bi članstvo v EU lahko zmanjšalo nadzor Islandije nad kmetijstvom, ribištvom in naravnimi viri. Nasprotniki so kritizirali tudi birokracijo EU in trdili, da sedanji dogovor EGP zagotavlja gospodarski dostop do Evrope, ne da bi se Islandija pri tem odpovedala nacionalni pristojnosti odločanja. == Referendumsko vprašanje == Referendumsko vprašanje se je glasilo:<ref name="question">{{Cite web |title=Um hvað verður spurt í þjóðaratkvæðagreiðslunni þann 29. ágúst? |trans-title=What will be asked in the referendum on August 29? |url=https://www.stjornarradid.is/verkefni/utanrikismal/evropusamvinna/thjodaratkvaedagreidsla/frett/2026/05/22/Um-hvad-verdur-spurt-i-thjodaratkvaedagreidslunni/ |access-date=2026-08-29 |publisher=[[Cabinet of Iceland|Government of Iceland]] |language=is}}</ref> ''Á Ísland að hefja á ný aðildarviðræður við Evrópusambandið?'' V prevodu: »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?« Možna odgovora sta bila:<ref name="question" /> * {{lang|is|Já.}} (»Da.«) * {{lang|is|Nei.}} (»Ne.«) == Stališča strank == {| class="wikitable" ! Skupina ! colspan=2 | Stranka ! Stališče ! Ideologija ! Vodja ! Št. sedežev{{efn|Število sedežev v parlamentu po parlamentarnih volitvah leta 2024.}} ! Viri |- ! rowspan=3 | [[Cabinet of Kristrún Frostadóttir|Vlada]] | {{party color cell|Social Democratic Alliance}} | [[Socialdemokratska zveza]] | {{Yes}} | [[socialna demokracija]] | [[Kristrún Frostadóttir]] | align=center | 15 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Iceland seeks vote in August on whether to restart EU membership talks |url=https://apnews.com/article/iceland-european-union-eu-referendum-greenland-e4621f13b7082917f412d6aa4ad23884 |access-date=2026-07-15 |website=AP News |language=en}}</ref> |- | {{party color cell|Viðreisn}} | [[Viðreisn]] | {{Yes}} | [[liberalizem]] | [[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] | align=center | 11 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-11 |title=Iceland to hold EU referendum in August |url=https://www.aldeparty.eu/blog/news-11/iceland-to-hold-eu-referendum-in-august-445 |access-date=2026-07-15 |website=ALDE Party |language=en-GB}}</ref> |- | {{party color cell|People's Party (Iceland)}} | [[Ljudska stranka (Islandija)|Ljudska stranka]] | {{No}} | [[populizem]]<br/>pravice invalidov | [[Inga Sæland]] | align=center | 10 | <ref name=":1">{{Cite web |date=2025-07-31 |title=Iceland's confusing upcoming referendum on relations with EU |url=https://euobserver.com/199890/icelands-confusing-upcoming-referendum-on-relations-with-eu/ |access-date=2026-07-15 |website=EUobserver |language=en-US}}</ref> |- ! rowspan=3 | Opozicija | {{party color cell|Independence Party (Iceland)}} | [[Stranka za neodvisnost (Islandija)|Stranka za neodvisnost]] | {{No}} | [[konzervatizem]] | [[Guðrún Hafsteinsdóttir]] | align=center | 14 | <ref>{{Cite web |date=2026-06-24 |title=EU membership not the answer for Iceland, opposition leader says |url=https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/06/24/eu-membership-not-the-answer-for-iceland-opposition-leader-says |access-date=2026-07-15 |website=Internazionale |language=en}}</ref> |- | {{party color cell|Centre Party (Iceland)}} | [[Stranka centra (Islandija)|Stranka centra]] | {{No}} | [[konzervatizem]]<br/>[[desni populizem]] | [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson]] | align=center | 8 | <ref name=":1" /> |- | {{party color cell|Progressive Party (Iceland, 2021)}} | [[Progresivna stranka (Islandija)|Progresivna stranka]] | {{No}} | [[agrarizem]] | [[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] | align=center | 5 | <ref name=":1" /> |- ! rowspan=3 | Zunajparlamentarne | {{party color cell|Socialist Party of Iceland}} | [[Socialistična stranka (Islandija)|Socialistična stranka]] | {{No}} | [[demokratični socializem]] | [[Jón Ferdínand Estherarson]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Niðurstöður aðalfundar Sósíalistaflokks Íslands 2026 |url=https://www.sosialistaflokkurinn.is/frettir/nidurstodur-adalfundar-sosialistaflokks-islands-2026 |access-date=2026-07-15 |website=Sósíalistaflokkurinn |language=is}}</ref> |- | {{party color cell|Pirate Party (Iceland)}} | [[Piratska stranka (Islandija)|Piratska stranka]] | nevtralna | [[Pirate politics]] | {{ill|Oktavía Hrund Guðrúnar Jóns|is||ru|Октавия Хрюнд Гвюдрунар Йоунс}} | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Project Name |url=http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019050041/http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-date=2013-10-19 |access-date=2026-07-15 |website=Piratar|language=is-IS}}</ref> |- | {{party color cell|Left-Green Movement}} | [[Levo zeleno gibanje]] | {{No}} | [[ekološki socializem]] | [[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Landsfundur 2026 |url=https://vg.is/fundargogn/landsfundur-7-8-mars-2026/ |access-date=2026-07-15 |website=Vinstri græn |language=is}}</ref> |} == Ankete pred referendumom == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:14px;" |- style="height:40px;" ! style="width:150px;" rowspan="2"| Inštitut ! style="width:135px;" rowspan="2"| Datumi izvedbe ! class="unsortable" style="width:40px;" |Da ! class="unsortable" style="width:40px;" |Ne ! style="width:30px;" rowspan="2"| Razlika |- ! style="background:#6187ac;"| ! style="background:#a1a167;"| |- |'''Referendum''' |'''29. avgust 2026''' |'''47,1''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| '''5,7''' |- |[https://www.visir.is/g/20262927585d/hnif-jafnt-i-sidustu-konnuninni Maskína] |28. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50,4 |49,6 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 0,8 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-27-nyr-thjodarpuls-adeins-fleiri-segja-nei-485068 Gallup] |24.–27. avgust 2026 |48,4 |style="background:#eee8aa|51,6 | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| 3,2 |- |[https://www.visir.is/g/20262925809d/ny-konnun-dregur-saman-milli-fylkinga Maskína] |21.–25. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,3 |48,7 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 2,6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-14-nyr-thjodarpuls-ekki-marktaekur-munur-a-fylkingum-483977 Gallup] |1.–13. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,5 |48,5 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 3,0 |- |[https://www.visir.is/g/20262920711d/forskot-ja-hlidarinnar-maelist-minna Maskína] |7.–11. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52,2 |47,8 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4,4 |- |[https://www.mbl.is/frettir/innlent/2026/08/06/hnifjafnar_fylkingar_jas_og_neis Gallup] |15.–30. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50 |style="background:#eee8aa;"|50 |izenačenje |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/07/30/ny-konnun-meirihluti-aetlar-enn-ad-segja-ja Maskína] |22.–29. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53 |47 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-06-26-orlitid-fleiri-aetla-ad-segja-ja-en-nei-i-agust-479546 Gallup] |12.–24. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52 |48 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4 |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/06/13/ny-konnun-meirihluti-aetlar-ad-segja-ja Maskína] |2.–11. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53,1 |46,9 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6,2 |} == Izidi == {| class="wikitable zebra sortable" style="text-align:center" |- class="hintergrundfarbe6" style="vertical-align:center" ! colspan="12"| Končni izid islandskega referenduma o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ruv.is/english/2026-08-29-iceland-rejects-eu-accession-talks-485377 |titel=Iceland rejects EU accession talks |werk=RÙV |sprache=is |abruf=2026-08-30}}</ref> |- ! rowspan="2" class="hintergrundfarbe7"| ! class="hintergrundfarbe7"|Vsi upravičenci ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Oddani glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Veljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Neveljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Za ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Proti |- ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež |- | style="text-align:left"| {{ISL}} | 272.690 | 225.031 | 82,52 % | 223.379 | 99,27 % | 1.652 | 0,73 % | 105.339 | 47,16 % | 118.040 | class="hintergrundfarbe7" | 52,84 % |} ===Po volilnih okrajih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" ! rowspan="3" | Volilni okraj ! colspan="2" style="width:40px;" | Da ! colspan="2" style="width:40px;" | Na |- ! colspan="2" style="background:#6187ac;" | ! colspan="2" style="background:#a1a167;" | |- !Glasovi !% !Glasovi !% |- | align="left" | Reykjavík − sever |style="background:#cbd8e4;"|'''22.226''' |style="background:#cbd8e4;"|'''57,5''' |16.448 |42,5 |- | align="left" | Reykjavík − jug |style="background:#cbd8e4;"|'''20.738''' |style="background:#cbd8e4;"|'''54,5''' |17.317 |45,5 |- | align="left" | Jugozahodni okraj |31.780 |47,0 |style="background:#eee8aa|'''35.903''' |style="background:#eee8aa|'''53,0''' |- | align="left" | Severozahodni okraj |7.060 |37,1 |style="background:#eee8aa|'''11.953''' |style="background:#eee8aa|'''62,9''' |- | align="left" | Severovzhodni okraj |10.022 |38,8 |style="background:#eee8aa|'''15.822''' |style="background:#eee8aa|'''61,2''' |- | align="left" | Južni okraj |13.473 |39,5 |style="background:#eee8aa|'''20.597''' |style="background:#eee8aa|'''60,5''' |- style="background:#eaecf0;" | align="left" | '''Skupno''' |105.339 |47,2 |style="background:#eee8aa|'''118.040''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' |} == Sklici == {{sklici}} 6qjg74m1eovilygfkqd7tlgfilv77xl 6744634 6744633 2026-08-30T14:06:48Z Marko3 1829 6744634 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox referendum | name = Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026) | title = »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?«<ref name="question" /> | country = Islandija | date = 29. avgust 2026 | voting_system = [[Majority vote]] | yes = 105339 | no = 118040 | invalid = 1652 | electorate = 272690 | map = 2026 Iceland EU referendum ENG.svg | map_caption = Izidi referenduma po volilnih okrajih<br />'''da''': {{legend0|#B6C8D9|50–60%}}<br />'''ne''': {{legend0|#DEDEBD|50–60%}} {{legend0|#BCBC83|60–70%}}<br /> Vsak blok na zemljevidu predstavlja 1000 glasov.}} '''Referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji''' na [[Islandija|Islandiji]] je potekal 29. avgusta 2026.<ref name=":0" /> Volivci so zavrnili predlog novih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Po preštetih glasovih v vseh šestih volilnih okrožjih je zmagal tabor proti s 52,8 odstotka glasov, za nadaljevanje pridružitvenih pogajanj pa je glasovalo 47,2 odstotka volivcev.<ref>{{Navedi splet |date=30. 8. 2026 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=30. 8. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> Islandija je zaprosila za pridružitev EU leta 2009, vendar so pogajanja leta 2013 prekinili. Kasnejše vlade so vztrajale, da je za vnovičen začetek pogajanj treba izvesti [[Referendum|referendum]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2024 se je nova koalicijska vlada Socialdemokratske zveze, Viðreisn (Liberalne reformne stranke) in Ljudske stranke dogovorila, da bo do leta 2027 izvedla referendum, čeprav Ljudska stranka sama ni podprla članstva v EU. V taboru »za« so zatrjevali, da Islandija že sprejema številne zakone EU prek [[Evropski gospodarski prostor|Evropskega gospodarskega prostora]] (EGP), vendar nima neposrednega vpliva na odločitve EU. Podporniki so izpostavili tudi potencialne gospodarske koristi, vključno z večjo stabilnostjo valute zaradi morebitne uvedbe [[evro|evra]], in trdili, da bi članstvo lahko okrepilo položaj Islandije med geopolitično negotovostjo, pri čemer so navajali krizo na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. V taboru »proti« so je osredotočili na suverenost in trdili, da bi članstvo v EU lahko zmanjšalo nadzor Islandije nad kmetijstvom, ribištvom in naravnimi viri. Nasprotniki so kritizirali tudi birokracijo EU in trdili, da sedanji dogovor EGP zagotavlja gospodarski dostop do Evrope, ne da bi se Islandija pri tem odpovedala nacionalni pristojnosti odločanja. == Referendumsko vprašanje == Referendumsko vprašanje se je glasilo:<ref name="question">{{Cite web |title=Um hvað verður spurt í þjóðaratkvæðagreiðslunni þann 29. ágúst? |trans-title=What will be asked in the referendum on August 29? |url=https://www.stjornarradid.is/verkefni/utanrikismal/evropusamvinna/thjodaratkvaedagreidsla/frett/2026/05/22/Um-hvad-verdur-spurt-i-thjodaratkvaedagreidslunni/ |access-date=2026-08-29 |publisher=[[Cabinet of Iceland|Government of Iceland]] |language=is}}</ref> ''Á Ísland að hefja á ný aðildarviðræður við Evrópusambandið?'' V prevodu: »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?« Možna odgovora sta bila:<ref name="question" /> * {{lang|is|Já.}} (»Da.«) * {{lang|is|Nei.}} (»Ne.«) == Stališča strank == {| class="wikitable" ! Skupina ! colspan=2 | Stranka ! Stališče ! Ideologija ! Vodja ! Št. sedežev{{efn|Število sedežev v parlamentu po parlamentarnih volitvah leta 2024.}} ! Viri |- ! rowspan=3 | [[Cabinet of Kristrún Frostadóttir|Vlada]] | {{party color cell|Social Democratic Alliance}} | [[Socialdemokratska zveza]] | {{Yes}} | [[socialna demokracija]] | [[Kristrún Frostadóttir]] | align=center | 15 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Iceland seeks vote in August on whether to restart EU membership talks |url=https://apnews.com/article/iceland-european-union-eu-referendum-greenland-e4621f13b7082917f412d6aa4ad23884 |access-date=2026-07-15 |website=AP News |language=en}}</ref> |- | {{party color cell|Viðreisn}} | [[Viðreisn]] | {{Yes}} | [[liberalizem]] | [[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] | align=center | 11 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-11 |title=Iceland to hold EU referendum in August |url=https://www.aldeparty.eu/blog/news-11/iceland-to-hold-eu-referendum-in-august-445 |access-date=2026-07-15 |website=ALDE Party |language=en-GB}}</ref> |- | {{party color cell|People's Party (Iceland)}} | [[Ljudska stranka (Islandija)|Ljudska stranka]] | {{No}} | [[populizem]]<br/>pravice invalidov | [[Inga Sæland]] | align=center | 10 | <ref name=":1">{{Cite web |date=2025-07-31 |title=Iceland's confusing upcoming referendum on relations with EU |url=https://euobserver.com/199890/icelands-confusing-upcoming-referendum-on-relations-with-eu/ |access-date=2026-07-15 |website=EUobserver |language=en-US}}</ref> |- ! rowspan=3 | Opozicija | {{party color cell|Independence Party (Iceland)}} | [[Stranka za neodvisnost (Islandija)|Stranka za neodvisnost]] | {{No}} | [[konzervatizem]] | [[Guðrún Hafsteinsdóttir]] | align=center | 14 | <ref>{{Cite web |date=2026-06-24 |title=EU membership not the answer for Iceland, opposition leader says |url=https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/06/24/eu-membership-not-the-answer-for-iceland-opposition-leader-says |access-date=2026-07-15 |website=Internazionale |language=en}}</ref> |- | {{party color cell|Centre Party (Iceland)}} | [[Stranka centra (Islandija)|Stranka centra]] | {{No}} | [[konzervatizem]]<br/>[[desni populizem]] | [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson]] | align=center | 8 | <ref name=":1" /> |- | {{party color cell|Progressive Party (Iceland, 2021)}} | [[Progresivna stranka (Islandija)|Progresivna stranka]] | {{No}} | [[agrarizem]] | [[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] | align=center | 5 | <ref name=":1" /> |- ! rowspan=3 | Zunajparlamentarne | {{party color cell|Socialist Party of Iceland}} | [[Socialistična stranka (Islandija)|Socialistična stranka]] | {{No}} | [[demokratični socializem]] | [[Jón Ferdínand Estherarson]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Niðurstöður aðalfundar Sósíalistaflokks Íslands 2026 |url=https://www.sosialistaflokkurinn.is/frettir/nidurstodur-adalfundar-sosialistaflokks-islands-2026 |access-date=2026-07-15 |website=Sósíalistaflokkurinn |language=is}}</ref> |- | {{party color cell|Pirate Party (Iceland)}} | [[Piratska stranka (Islandija)|Piratska stranka]] | nevtralna | [[Pirate politics]] | {{ill|Oktavía Hrund Guðrúnar Jóns|is||ru|Октавия Хрюнд Гвюдрунар Йоунс}} | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Project Name |url=http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019050041/http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-date=2013-10-19 |access-date=2026-07-15 |website=Piratar|language=is-IS}}</ref> |- | {{party color cell|Left-Green Movement}} | [[Levo zeleno gibanje]] | {{No}} | [[ekološki socializem]] | [[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Landsfundur 2026 |url=https://vg.is/fundargogn/landsfundur-7-8-mars-2026/ |access-date=2026-07-15 |website=Vinstri græn |language=is}}</ref> |} == Ankete pred referendumom == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:14px;" |- style="height:40px;" ! style="width:150px;" rowspan="2"| Inštitut ! style="width:135px;" rowspan="2"| Datumi izvedbe ! class="unsortable" style="width:40px;" |Da ! class="unsortable" style="width:40px;" |Ne ! style="width:30px;" rowspan="2"| Razlika |- ! style="background:#6187ac;"| ! style="background:#a1a167;"| |- |'''Referendum''' |'''29. avgust 2026''' |'''47,1''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| '''5,7''' |- |[https://www.visir.is/g/20262927585d/hnif-jafnt-i-sidustu-konnuninni Maskína] |28. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50,4 |49,6 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 0,8 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-27-nyr-thjodarpuls-adeins-fleiri-segja-nei-485068 Gallup] |24.–27. avgust 2026 |48,4 |style="background:#eee8aa|51,6 | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| 3,2 |- |[https://www.visir.is/g/20262925809d/ny-konnun-dregur-saman-milli-fylkinga Maskína] |21.–25. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,3 |48,7 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 2,6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-14-nyr-thjodarpuls-ekki-marktaekur-munur-a-fylkingum-483977 Gallup] |1.–13. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,5 |48,5 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 3,0 |- |[https://www.visir.is/g/20262920711d/forskot-ja-hlidarinnar-maelist-minna Maskína] |7.–11. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52,2 |47,8 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4,4 |- |[https://www.mbl.is/frettir/innlent/2026/08/06/hnifjafnar_fylkingar_jas_og_neis Gallup] |15.–30. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50 |style="background:#eee8aa;"|50 |izenačenje |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/07/30/ny-konnun-meirihluti-aetlar-enn-ad-segja-ja Maskína] |22.–29. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53 |47 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-06-26-orlitid-fleiri-aetla-ad-segja-ja-en-nei-i-agust-479546 Gallup] |12.–24. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52 |48 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4 |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/06/13/ny-konnun-meirihluti-aetlar-ad-segja-ja Maskína] |2.–11. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53,1 |46,9 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6,2 |} == Izidi == {| class="wikitable zebra sortable" style="text-align:center" |- class="hintergrundfarbe6" style="vertical-align:center" ! colspan="12"| Končni izid islandskega referenduma o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ruv.is/english/2026-08-29-iceland-rejects-eu-accession-talks-485377 |titel=Iceland rejects EU accession talks |werk=RÙV |sprache=is |abruf=2026-08-30}}</ref> |- ! rowspan="2" class="hintergrundfarbe7"| ! class="hintergrundfarbe7"|Vsi upravičenci ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Oddani glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Veljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Neveljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Za ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Proti |- ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež |- | style="text-align:left"| {{ISL}} | 272.690 | 225.031 | 82,52 % | 223.379 | 99,27 % | 1.652 | 0,73 % | 105.339 | 47,16 % | 118.040 | class="hintergrundfarbe7" | 52,84 % |} ===Po volilnih okrajih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" ! rowspan="3" | Volilni okraj ! colspan="2" style="width:40px;" | Da ! colspan="2" style="width:40px;" | Na |- ! colspan="2" style="background:#6187ac;" | ! colspan="2" style="background:#a1a167;" | |- !Glasovi !% !Glasovi !% |- | align="left" | Reykjavík − sever |style="background:#cbd8e4;"|'''22.226''' |style="background:#cbd8e4;"|'''57,5''' |16.448 |42,5 |- | align="left" | Reykjavík − jug |style="background:#cbd8e4;"|'''20.738''' |style="background:#cbd8e4;"|'''54,5''' |17.317 |45,5 |- | align="left" | Jugozahodni okraj |31.780 |47,0 |style="background:#eee8aa|'''35.903''' |style="background:#eee8aa|'''53,0''' |- | align="left" | Severozahodni okraj |7.060 |37,1 |style="background:#eee8aa|'''11.953''' |style="background:#eee8aa|'''62,9''' |- | align="left" | Severovzhodni okraj |10.022 |38,8 |style="background:#eee8aa|'''15.822''' |style="background:#eee8aa|'''61,2''' |- | align="left" | Južni okraj |13.473 |39,5 |style="background:#eee8aa|'''20.597''' |style="background:#eee8aa|'''60,5''' |- style="background:#eaecf0;" | align="left" | '''Skupno''' |105.339 |47,2 |style="background:#eee8aa|'''118.040''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' |} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} 0pjq377ao7kgyzgaimrcivcxgewv67z 6744635 6744634 2026-08-30T14:08:10Z Marko3 1829 6744635 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox referendum | name = Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026) | title = »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?«<ref name="question" /> | country = Islandija | date = 29. avgust 2026 | voting_system = [[Majority vote]] | yes = 105339 | no = 118040 | invalid = 1652 | electorate = 272690 | map = 2026 Iceland EU referendum ENG.svg | map_caption = Izidi referenduma po volilnih okrajih<br />'''da''': {{legend0|#B6C8D9|50–60%}}<br />'''ne''': {{legend0|#DEDEBD|50–60%}} {{legend0|#BCBC83|60–70%}}<br /> Vsak blok na zemljevidu predstavlja 1000 glasov.}} '''Referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji''' na [[Islandija|Islandiji]] je potekal 29. avgusta 2026.<ref name=":0">{{Cite web |last=Nielsen |first=Magnus Lund |date=2026-03-06 |title=Iceland locks in on date for EU referendum |url=https://www.euractiv.com/news/iceland-locks-in-on-date-for-eu-referendum/ |website=Euractiv}} </ref> Volivci so zavrnili predlog novih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Po preštetih glasovih v vseh šestih volilnih okrožjih je zmagal tabor proti s 52,8 odstotka glasov, za nadaljevanje pridružitvenih pogajanj pa je glasovalo 47,2 odstotka volivcev.<ref>{{Navedi splet |date=30. 8. 2026 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=30. 8. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> Islandija je zaprosila za pridružitev EU leta 2009, vendar so pogajanja leta 2013 prekinili. Kasnejše vlade so vztrajale, da je za vnovičen začetek pogajanj treba izvesti [[Referendum|referendum]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2024 se je nova koalicijska vlada Socialdemokratske zveze, Viðreisn (Liberalne reformne stranke) in Ljudske stranke dogovorila, da bo do leta 2027 izvedla referendum, čeprav Ljudska stranka sama ni podprla članstva v EU. V taboru »za« so zatrjevali, da Islandija že sprejema številne zakone EU prek [[Evropski gospodarski prostor|Evropskega gospodarskega prostora]] (EGP), vendar nima neposrednega vpliva na odločitve EU. Podporniki so izpostavili tudi potencialne gospodarske koristi, vključno z večjo stabilnostjo valute zaradi morebitne uvedbe [[evro|evra]], in trdili, da bi članstvo lahko okrepilo položaj Islandije med geopolitično negotovostjo, pri čemer so navajali krizo na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. V taboru »proti« so je osredotočili na suverenost in trdili, da bi članstvo v EU lahko zmanjšalo nadzor Islandije nad kmetijstvom, ribištvom in naravnimi viri. Nasprotniki so kritizirali tudi birokracijo EU in trdili, da sedanji dogovor EGP zagotavlja gospodarski dostop do Evrope, ne da bi se Islandija pri tem odpovedala nacionalni pristojnosti odločanja. == Referendumsko vprašanje == Referendumsko vprašanje se je glasilo:<ref name="question">{{Cite web |title=Um hvað verður spurt í þjóðaratkvæðagreiðslunni þann 29. ágúst? |trans-title=What will be asked in the referendum on August 29? |url=https://www.stjornarradid.is/verkefni/utanrikismal/evropusamvinna/thjodaratkvaedagreidsla/frett/2026/05/22/Um-hvad-verdur-spurt-i-thjodaratkvaedagreidslunni/ |access-date=2026-08-29 |publisher=[[Cabinet of Iceland|Government of Iceland]] |language=is}}</ref> ''Á Ísland að hefja á ný aðildarviðræður við Evrópusambandið?'' V prevodu: »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?« Možna odgovora sta bila:<ref name="question" /> * {{lang|is|Já.}} (»Da.«) * {{lang|is|Nei.}} (»Ne.«) == Stališča strank == {| class="wikitable" ! Skupina ! colspan=2 | Stranka ! Stališče ! Ideologija ! Vodja ! Št. sedežev{{efn|Število sedežev v parlamentu po parlamentarnih volitvah leta 2024.}} ! Viri |- ! rowspan=3 | [[Cabinet of Kristrún Frostadóttir|Vlada]] | {{party color cell|Social Democratic Alliance}} | [[Socialdemokratska zveza]] | {{Yes}} | [[socialna demokracija]] | [[Kristrún Frostadóttir]] | align=center | 15 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Iceland seeks vote in August on whether to restart EU membership talks |url=https://apnews.com/article/iceland-european-union-eu-referendum-greenland-e4621f13b7082917f412d6aa4ad23884 |access-date=2026-07-15 |website=AP News |language=en}}</ref> |- | {{party color cell|Viðreisn}} | [[Viðreisn]] | {{Yes}} | [[liberalizem]] | [[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] | align=center | 11 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-11 |title=Iceland to hold EU referendum in August |url=https://www.aldeparty.eu/blog/news-11/iceland-to-hold-eu-referendum-in-august-445 |access-date=2026-07-15 |website=ALDE Party |language=en-GB}}</ref> |- | {{party color cell|People's Party (Iceland)}} | [[Ljudska stranka (Islandija)|Ljudska stranka]] | {{No}} | [[populizem]]<br/>pravice invalidov | [[Inga Sæland]] | align=center | 10 | <ref name=":1">{{Cite web |date=2025-07-31 |title=Iceland's confusing upcoming referendum on relations with EU |url=https://euobserver.com/199890/icelands-confusing-upcoming-referendum-on-relations-with-eu/ |access-date=2026-07-15 |website=EUobserver |language=en-US}}</ref> |- ! rowspan=3 | Opozicija | {{party color cell|Independence Party (Iceland)}} | [[Stranka za neodvisnost (Islandija)|Stranka za neodvisnost]] | {{No}} | [[konzervatizem]] | [[Guðrún Hafsteinsdóttir]] | align=center | 14 | <ref>{{Cite web |date=2026-06-24 |title=EU membership not the answer for Iceland, opposition leader says |url=https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/06/24/eu-membership-not-the-answer-for-iceland-opposition-leader-says |access-date=2026-07-15 |website=Internazionale |language=en}}</ref> |- | {{party color cell|Centre Party (Iceland)}} | [[Stranka centra (Islandija)|Stranka centra]] | {{No}} | [[konzervatizem]]<br/>[[desni populizem]] | [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson]] | align=center | 8 | <ref name=":1" /> |- | {{party color cell|Progressive Party (Iceland, 2021)}} | [[Progresivna stranka (Islandija)|Progresivna stranka]] | {{No}} | [[agrarizem]] | [[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] | align=center | 5 | <ref name=":1" /> |- ! rowspan=3 | Zunajparlamentarne | {{party color cell|Socialist Party of Iceland}} | [[Socialistična stranka (Islandija)|Socialistična stranka]] | {{No}} | [[demokratični socializem]] | [[Jón Ferdínand Estherarson]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Niðurstöður aðalfundar Sósíalistaflokks Íslands 2026 |url=https://www.sosialistaflokkurinn.is/frettir/nidurstodur-adalfundar-sosialistaflokks-islands-2026 |access-date=2026-07-15 |website=Sósíalistaflokkurinn |language=is}}</ref> |- | {{party color cell|Pirate Party (Iceland)}} | [[Piratska stranka (Islandija)|Piratska stranka]] | nevtralna | [[Pirate politics]] | {{ill|Oktavía Hrund Guðrúnar Jóns|is||ru|Октавия Хрюнд Гвюдрунар Йоунс}} | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Project Name |url=http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019050041/http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-date=2013-10-19 |access-date=2026-07-15 |website=Piratar|language=is-IS}}</ref> |- | {{party color cell|Left-Green Movement}} | [[Levo zeleno gibanje]] | {{No}} | [[ekološki socializem]] | [[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Landsfundur 2026 |url=https://vg.is/fundargogn/landsfundur-7-8-mars-2026/ |access-date=2026-07-15 |website=Vinstri græn |language=is}}</ref> |} == Ankete pred referendumom == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:14px;" |- style="height:40px;" ! style="width:150px;" rowspan="2"| Inštitut ! style="width:135px;" rowspan="2"| Datumi izvedbe ! class="unsortable" style="width:40px;" |Da ! class="unsortable" style="width:40px;" |Ne ! style="width:30px;" rowspan="2"| Razlika |- ! style="background:#6187ac;"| ! style="background:#a1a167;"| |- |'''Referendum''' |'''29. avgust 2026''' |'''47,1''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| '''5,7''' |- |[https://www.visir.is/g/20262927585d/hnif-jafnt-i-sidustu-konnuninni Maskína] |28. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50,4 |49,6 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 0,8 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-27-nyr-thjodarpuls-adeins-fleiri-segja-nei-485068 Gallup] |24.–27. avgust 2026 |48,4 |style="background:#eee8aa|51,6 | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| 3,2 |- |[https://www.visir.is/g/20262925809d/ny-konnun-dregur-saman-milli-fylkinga Maskína] |21.–25. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,3 |48,7 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 2,6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-14-nyr-thjodarpuls-ekki-marktaekur-munur-a-fylkingum-483977 Gallup] |1.–13. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,5 |48,5 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 3,0 |- |[https://www.visir.is/g/20262920711d/forskot-ja-hlidarinnar-maelist-minna Maskína] |7.–11. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52,2 |47,8 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4,4 |- |[https://www.mbl.is/frettir/innlent/2026/08/06/hnifjafnar_fylkingar_jas_og_neis Gallup] |15.–30. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50 |style="background:#eee8aa;"|50 |izenačenje |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/07/30/ny-konnun-meirihluti-aetlar-enn-ad-segja-ja Maskína] |22.–29. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53 |47 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-06-26-orlitid-fleiri-aetla-ad-segja-ja-en-nei-i-agust-479546 Gallup] |12.–24. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52 |48 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4 |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/06/13/ny-konnun-meirihluti-aetlar-ad-segja-ja Maskína] |2.–11. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53,1 |46,9 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6,2 |} == Izidi == {| class="wikitable zebra sortable" style="text-align:center" |- class="hintergrundfarbe6" style="vertical-align:center" ! colspan="12"| Končni izid islandskega referenduma o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ruv.is/english/2026-08-29-iceland-rejects-eu-accession-talks-485377 |titel=Iceland rejects EU accession talks |werk=RÙV |sprache=is |abruf=2026-08-30}}</ref> |- ! rowspan="2" class="hintergrundfarbe7"| ! class="hintergrundfarbe7"|Vsi upravičenci ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Oddani glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Veljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Neveljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Za ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Proti |- ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež |- | style="text-align:left"| {{ISL}} | 272.690 | 225.031 | 82,52 % | 223.379 | 99,27 % | 1.652 | 0,73 % | 105.339 | 47,16 % | 118.040 | class="hintergrundfarbe7" | 52,84 % |} ===Po volilnih okrajih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" ! rowspan="3" | Volilni okraj ! colspan="2" style="width:40px;" | Da ! colspan="2" style="width:40px;" | Na |- ! colspan="2" style="background:#6187ac;" | ! colspan="2" style="background:#a1a167;" | |- !Glasovi !% !Glasovi !% |- | align="left" | Reykjavík − sever |style="background:#cbd8e4;"|'''22.226''' |style="background:#cbd8e4;"|'''57,5''' |16.448 |42,5 |- | align="left" | Reykjavík − jug |style="background:#cbd8e4;"|'''20.738''' |style="background:#cbd8e4;"|'''54,5''' |17.317 |45,5 |- | align="left" | Jugozahodni okraj |31.780 |47,0 |style="background:#eee8aa|'''35.903''' |style="background:#eee8aa|'''53,0''' |- | align="left" | Severozahodni okraj |7.060 |37,1 |style="background:#eee8aa|'''11.953''' |style="background:#eee8aa|'''62,9''' |- | align="left" | Severovzhodni okraj |10.022 |38,8 |style="background:#eee8aa|'''15.822''' |style="background:#eee8aa|'''61,2''' |- | align="left" | Južni okraj |13.473 |39,5 |style="background:#eee8aa|'''20.597''' |style="background:#eee8aa|'''60,5''' |- style="background:#eaecf0;" | align="left" | '''Skupno''' |105.339 |47,2 |style="background:#eee8aa|'''118.040''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' |} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} 682wg01vpt3cmbjfeqgbvjudzmv2341 6744636 6744635 2026-08-30T14:10:23Z Marko3 1829 6744636 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox referendum | name = Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026) | title = »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?«<ref name="question" /> | country = Islandija | date = 29. avgust 2026 | voting_system = | yes = 105339 | no = 118040 | invalid = 1652 | electorate = 272690 | map = 2026 Iceland EU referendum ENG.svg | map_caption = Izidi referenduma po volilnih okrajih<br />'''da''': {{legend0|#B6C8D9|50–60%}}<br />'''ne''': {{legend0|#DEDEBD|50–60%}} {{legend0|#BCBC83|60–70%}}<br /> Vsak blok na zemljevidu predstavlja 1000 glasov.}} '''Referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji''' na [[Islandija|Islandiji]] je potekal 29. avgusta 2026.<ref name=":0">{{Cite web |last=Nielsen |first=Magnus Lund |date=2026-03-06 |title=Iceland locks in on date for EU referendum |url=https://www.euractiv.com/news/iceland-locks-in-on-date-for-eu-referendum/ |website=Euractiv}} </ref> Volivci so zavrnili predlog novih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Po preštetih glasovih v vseh šestih volilnih okrožjih je zmagal tabor proti s 52,8 odstotka glasov, za nadaljevanje pridružitvenih pogajanj pa je glasovalo 47,2 odstotka volivcev.<ref>{{Navedi splet |date=30. 8. 2026 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=30. 8. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> Islandija je zaprosila za pridružitev EU leta 2009, vendar so pogajanja leta 2013 prekinili. Kasnejše vlade so vztrajale, da je za vnovičen začetek pogajanj treba izvesti [[Referendum|referendum]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2024 se je nova koalicijska vlada Socialdemokratske zveze, Viðreisn (Liberalne reformne stranke) in Ljudske stranke dogovorila, da bo do leta 2027 izvedla referendum, čeprav Ljudska stranka sama ni podprla članstva v EU. V taboru »za« so zatrjevali, da Islandija že sprejema številne zakone EU prek [[Evropski gospodarski prostor|Evropskega gospodarskega prostora]] (EGP), vendar nima neposrednega vpliva na odločitve EU. Podporniki so izpostavili tudi potencialne gospodarske koristi, vključno z večjo stabilnostjo valute zaradi morebitne uvedbe [[evro|evra]], in trdili, da bi članstvo lahko okrepilo položaj Islandije med geopolitično negotovostjo, pri čemer so navajali krizo na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. V taboru »proti« so je osredotočili na suverenost in trdili, da bi članstvo v EU lahko zmanjšalo nadzor Islandije nad kmetijstvom, ribištvom in naravnimi viri. Nasprotniki so kritizirali tudi birokracijo EU in trdili, da sedanji dogovor EGP zagotavlja gospodarski dostop do Evrope, ne da bi se Islandija pri tem odpovedala nacionalni pristojnosti odločanja. == Referendumsko vprašanje == Referendumsko vprašanje se je glasilo:<ref name="question">{{Cite web |title=Um hvað verður spurt í þjóðaratkvæðagreiðslunni þann 29. ágúst? |trans-title=What will be asked in the referendum on August 29? |url=https://www.stjornarradid.is/verkefni/utanrikismal/evropusamvinna/thjodaratkvaedagreidsla/frett/2026/05/22/Um-hvad-verdur-spurt-i-thjodaratkvaedagreidslunni/ |access-date=2026-08-29 |publisher=[[Cabinet of Iceland|Government of Iceland]] |language=is}}</ref> ''Á Ísland að hefja á ný aðildarviðræður við Evrópusambandið?'' V prevodu: »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?« Možna odgovora sta bila:<ref name="question" /> * {{lang|is|Já.}} (»Da.«) * {{lang|is|Nei.}} (»Ne.«) == Stališča strank == {| class="wikitable" ! Skupina ! colspan=2 | Stranka ! Stališče ! Ideologija ! Vodja ! Št. sedežev{{efn|Število sedežev v parlamentu po parlamentarnih volitvah leta 2024.}} ! Viri |- ! rowspan=3 | [[Cabinet of Kristrún Frostadóttir|Vlada]] | {{party color cell|Social Democratic Alliance}} | [[Socialdemokratska zveza]] | {{Yes}} | [[socialna demokracija]] | [[Kristrún Frostadóttir]] | align=center | 15 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Iceland seeks vote in August on whether to restart EU membership talks |url=https://apnews.com/article/iceland-european-union-eu-referendum-greenland-e4621f13b7082917f412d6aa4ad23884 |access-date=2026-07-15 |website=AP News |language=en}}</ref> |- | {{party color cell|Viðreisn}} | [[Viðreisn]] | {{Yes}} | [[liberalizem]] | [[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] | align=center | 11 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-11 |title=Iceland to hold EU referendum in August |url=https://www.aldeparty.eu/blog/news-11/iceland-to-hold-eu-referendum-in-august-445 |access-date=2026-07-15 |website=ALDE Party |language=en-GB}}</ref> |- | {{party color cell|People's Party (Iceland)}} | [[Ljudska stranka (Islandija)|Ljudska stranka]] | {{No}} | [[populizem]]<br/>pravice invalidov | [[Inga Sæland]] | align=center | 10 | <ref name=":1">{{Cite web |date=2025-07-31 |title=Iceland's confusing upcoming referendum on relations with EU |url=https://euobserver.com/199890/icelands-confusing-upcoming-referendum-on-relations-with-eu/ |access-date=2026-07-15 |website=EUobserver |language=en-US}}</ref> |- ! rowspan=3 | Opozicija | {{party color cell|Independence Party (Iceland)}} | [[Stranka za neodvisnost (Islandija)|Stranka za neodvisnost]] | {{No}} | [[konzervatizem]] | [[Guðrún Hafsteinsdóttir]] | align=center | 14 | <ref>{{Cite web |date=2026-06-24 |title=EU membership not the answer for Iceland, opposition leader says |url=https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/06/24/eu-membership-not-the-answer-for-iceland-opposition-leader-says |access-date=2026-07-15 |website=Internazionale |language=en}}</ref> |- | {{party color cell|Centre Party (Iceland)}} | [[Stranka centra (Islandija)|Stranka centra]] | {{No}} | [[konzervatizem]]<br/>[[desni populizem]] | [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson]] | align=center | 8 | <ref name=":1" /> |- | {{party color cell|Progressive Party (Iceland, 2021)}} | [[Progresivna stranka (Islandija)|Progresivna stranka]] | {{No}} | [[agrarizem]] | [[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] | align=center | 5 | <ref name=":1" /> |- ! rowspan=3 | Zunajparlamentarne | {{party color cell|Socialist Party of Iceland}} | [[Socialistična stranka (Islandija)|Socialistična stranka]] | {{No}} | [[demokratični socializem]] | [[Jón Ferdínand Estherarson]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Niðurstöður aðalfundar Sósíalistaflokks Íslands 2026 |url=https://www.sosialistaflokkurinn.is/frettir/nidurstodur-adalfundar-sosialistaflokks-islands-2026 |access-date=2026-07-15 |website=Sósíalistaflokkurinn |language=is}}</ref> |- | {{party color cell|Pirate Party (Iceland)}} | [[Piratska stranka (Islandija)|Piratska stranka]] | nevtralna | [[Pirate politics]] | {{ill|Oktavía Hrund Guðrúnar Jóns|is||ru|Октавия Хрюнд Гвюдрунар Йоунс}} | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Project Name |url=http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019050041/http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-date=2013-10-19 |access-date=2026-07-15 |website=Piratar|language=is-IS}}</ref> |- | {{party color cell|Left-Green Movement}} | [[Levo zeleno gibanje]] | {{No}} | [[ekološki socializem]] | [[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Landsfundur 2026 |url=https://vg.is/fundargogn/landsfundur-7-8-mars-2026/ |access-date=2026-07-15 |website=Vinstri græn |language=is}}</ref> |} == Ankete pred referendumom == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:14px;" |- style="height:40px;" ! style="width:150px;" rowspan="2"| Inštitut ! style="width:135px;" rowspan="2"| Datumi izvedbe ! class="unsortable" style="width:40px;" |Da ! class="unsortable" style="width:40px;" |Ne ! style="width:30px;" rowspan="2"| Razlika |- ! style="background:#6187ac;"| ! style="background:#a1a167;"| |- |'''Referendum''' |'''29. avgust 2026''' |'''47,1''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| '''5,7''' |- |[https://www.visir.is/g/20262927585d/hnif-jafnt-i-sidustu-konnuninni Maskína] |28. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50,4 |49,6 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 0,8 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-27-nyr-thjodarpuls-adeins-fleiri-segja-nei-485068 Gallup] |24.–27. avgust 2026 |48,4 |style="background:#eee8aa|51,6 | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| 3,2 |- |[https://www.visir.is/g/20262925809d/ny-konnun-dregur-saman-milli-fylkinga Maskína] |21.–25. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,3 |48,7 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 2,6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-14-nyr-thjodarpuls-ekki-marktaekur-munur-a-fylkingum-483977 Gallup] |1.–13. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,5 |48,5 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 3,0 |- |[https://www.visir.is/g/20262920711d/forskot-ja-hlidarinnar-maelist-minna Maskína] |7.–11. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52,2 |47,8 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4,4 |- |[https://www.mbl.is/frettir/innlent/2026/08/06/hnifjafnar_fylkingar_jas_og_neis Gallup] |15.–30. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50 |style="background:#eee8aa;"|50 |izenačenje |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/07/30/ny-konnun-meirihluti-aetlar-enn-ad-segja-ja Maskína] |22.–29. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53 |47 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-06-26-orlitid-fleiri-aetla-ad-segja-ja-en-nei-i-agust-479546 Gallup] |12.–24. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52 |48 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4 |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/06/13/ny-konnun-meirihluti-aetlar-ad-segja-ja Maskína] |2.–11. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53,1 |46,9 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6,2 |} == Izidi == {| class="wikitable zebra sortable" style="text-align:center" |- class="hintergrundfarbe6" style="vertical-align:center" ! colspan="12"| Končni izid islandskega referenduma o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ruv.is/english/2026-08-29-iceland-rejects-eu-accession-talks-485377 |titel=Iceland rejects EU accession talks |werk=RÙV |sprache=is |abruf=2026-08-30}}</ref> |- ! rowspan="2" class="hintergrundfarbe7"| ! class="hintergrundfarbe7"|Vsi upravičenci ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Oddani glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Veljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Neveljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Za ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Proti |- ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež |- | style="text-align:left"| {{ISL}} | 272.690 | 225.031 | 82,52 % | 223.379 | 99,27 % | 1.652 | 0,73 % | 105.339 | 47,16 % | 118.040 | class="hintergrundfarbe7" | 52,84 % |} ===Po volilnih okrajih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" ! rowspan="3" | Volilni okraj ! colspan="2" style="width:40px;" | Da ! colspan="2" style="width:40px;" | Na |- ! colspan="2" style="background:#6187ac;" | ! colspan="2" style="background:#a1a167;" | |- !Glasovi !% !Glasovi !% |- | align="left" | Reykjavík − sever |style="background:#cbd8e4;"|'''22.226''' |style="background:#cbd8e4;"|'''57,5''' |16.448 |42,5 |- | align="left" | Reykjavík − jug |style="background:#cbd8e4;"|'''20.738''' |style="background:#cbd8e4;"|'''54,5''' |17.317 |45,5 |- | align="left" | Jugozahodni okraj |31.780 |47,0 |style="background:#eee8aa|'''35.903''' |style="background:#eee8aa|'''53,0''' |- | align="left" | Severozahodni okraj |7.060 |37,1 |style="background:#eee8aa|'''11.953''' |style="background:#eee8aa|'''62,9''' |- | align="left" | Severovzhodni okraj |10.022 |38,8 |style="background:#eee8aa|'''15.822''' |style="background:#eee8aa|'''61,2''' |- | align="left" | Južni okraj |13.473 |39,5 |style="background:#eee8aa|'''20.597''' |style="background:#eee8aa|'''60,5''' |- style="background:#eaecf0;" | align="left" | '''Skupno''' |105.339 |47,2 |style="background:#eee8aa|'''118.040''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' |} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v politiki]] 6j80vsxnudzu2vlas7lqtby5ve2n4yj 6744732 6744636 2026-08-30T16:29:21Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Referendumi]]; +[[Kategorija:Politika Islandije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744732 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox referendum | name = Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026) | title = »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?«<ref name="question" /> | country = Islandija | date = 29. avgust 2026 | voting_system = | yes = 105339 | no = 118040 | invalid = 1652 | electorate = 272690 | map = 2026 Iceland EU referendum ENG.svg | map_caption = Izidi referenduma po volilnih okrajih<br />'''da''': {{legend0|#B6C8D9|50–60%}}<br />'''ne''': {{legend0|#DEDEBD|50–60%}} {{legend0|#BCBC83|60–70%}}<br /> Vsak blok na zemljevidu predstavlja 1000 glasov.}} '''Referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji''' na [[Islandija|Islandiji]] je potekal 29. avgusta 2026.<ref name=":0">{{Cite web |last=Nielsen |first=Magnus Lund |date=2026-03-06 |title=Iceland locks in on date for EU referendum |url=https://www.euractiv.com/news/iceland-locks-in-on-date-for-eu-referendum/ |website=Euractiv}} </ref> Volivci so zavrnili predlog novih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Po preštetih glasovih v vseh šestih volilnih okrožjih je zmagal tabor proti s 52,8 odstotka glasov, za nadaljevanje pridružitvenih pogajanj pa je glasovalo 47,2 odstotka volivcev.<ref>{{Navedi splet |date=30. 8. 2026 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=30. 8. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> Islandija je zaprosila za pridružitev EU leta 2009, vendar so pogajanja leta 2013 prekinili. Kasnejše vlade so vztrajale, da je za vnovičen začetek pogajanj treba izvesti [[Referendum|referendum]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2024 se je nova koalicijska vlada Socialdemokratske zveze, Viðreisn (Liberalne reformne stranke) in Ljudske stranke dogovorila, da bo do leta 2027 izvedla referendum, čeprav Ljudska stranka sama ni podprla članstva v EU. V taboru »za« so zatrjevali, da Islandija že sprejema številne zakone EU prek [[Evropski gospodarski prostor|Evropskega gospodarskega prostora]] (EGP), vendar nima neposrednega vpliva na odločitve EU. Podporniki so izpostavili tudi potencialne gospodarske koristi, vključno z večjo stabilnostjo valute zaradi morebitne uvedbe [[evro|evra]], in trdili, da bi članstvo lahko okrepilo položaj Islandije med geopolitično negotovostjo, pri čemer so navajali krizo na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. V taboru »proti« so je osredotočili na suverenost in trdili, da bi članstvo v EU lahko zmanjšalo nadzor Islandije nad kmetijstvom, ribištvom in naravnimi viri. Nasprotniki so kritizirali tudi birokracijo EU in trdili, da sedanji dogovor EGP zagotavlja gospodarski dostop do Evrope, ne da bi se Islandija pri tem odpovedala nacionalni pristojnosti odločanja. == Referendumsko vprašanje == Referendumsko vprašanje se je glasilo:<ref name="question">{{Cite web |title=Um hvað verður spurt í þjóðaratkvæðagreiðslunni þann 29. ágúst? |trans-title=What will be asked in the referendum on August 29? |url=https://www.stjornarradid.is/verkefni/utanrikismal/evropusamvinna/thjodaratkvaedagreidsla/frett/2026/05/22/Um-hvad-verdur-spurt-i-thjodaratkvaedagreidslunni/ |access-date=2026-08-29 |publisher=[[Cabinet of Iceland|Government of Iceland]] |language=is}}</ref> ''Á Ísland að hefja á ný aðildarviðræður við Evrópusambandið?'' V prevodu: »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?« Možna odgovora sta bila:<ref name="question" /> * {{lang|is|Já.}} (»Da.«) * {{lang|is|Nei.}} (»Ne.«) == Stališča strank == {| class="wikitable" ! Skupina ! colspan=2 | Stranka ! Stališče ! Ideologija ! Vodja ! Št. sedežev{{efn|Število sedežev v parlamentu po parlamentarnih volitvah leta 2024.}} ! Viri |- ! rowspan=3 | [[Cabinet of Kristrún Frostadóttir|Vlada]] | {{party color cell|Social Democratic Alliance}} | [[Socialdemokratska zveza]] | {{Yes}} | [[socialna demokracija]] | [[Kristrún Frostadóttir]] | align=center | 15 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Iceland seeks vote in August on whether to restart EU membership talks |url=https://apnews.com/article/iceland-european-union-eu-referendum-greenland-e4621f13b7082917f412d6aa4ad23884 |access-date=2026-07-15 |website=AP News |language=en}}</ref> |- | {{party color cell|Viðreisn}} | [[Viðreisn]] | {{Yes}} | [[liberalizem]] | [[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] | align=center | 11 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-11 |title=Iceland to hold EU referendum in August |url=https://www.aldeparty.eu/blog/news-11/iceland-to-hold-eu-referendum-in-august-445 |access-date=2026-07-15 |website=ALDE Party |language=en-GB}}</ref> |- | {{party color cell|People's Party (Iceland)}} | [[Ljudska stranka (Islandija)|Ljudska stranka]] | {{No}} | [[populizem]]<br/>pravice invalidov | [[Inga Sæland]] | align=center | 10 | <ref name=":1">{{Cite web |date=2025-07-31 |title=Iceland's confusing upcoming referendum on relations with EU |url=https://euobserver.com/199890/icelands-confusing-upcoming-referendum-on-relations-with-eu/ |access-date=2026-07-15 |website=EUobserver |language=en-US}}</ref> |- ! rowspan=3 | Opozicija | {{party color cell|Independence Party (Iceland)}} | [[Stranka za neodvisnost (Islandija)|Stranka za neodvisnost]] | {{No}} | [[konzervatizem]] | [[Guðrún Hafsteinsdóttir]] | align=center | 14 | <ref>{{Cite web |date=2026-06-24 |title=EU membership not the answer for Iceland, opposition leader says |url=https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/06/24/eu-membership-not-the-answer-for-iceland-opposition-leader-says |access-date=2026-07-15 |website=Internazionale |language=en}}</ref> |- | {{party color cell|Centre Party (Iceland)}} | [[Stranka centra (Islandija)|Stranka centra]] | {{No}} | [[konzervatizem]]<br/>[[desni populizem]] | [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson]] | align=center | 8 | <ref name=":1" /> |- | {{party color cell|Progressive Party (Iceland, 2021)}} | [[Progresivna stranka (Islandija)|Progresivna stranka]] | {{No}} | [[agrarizem]] | [[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] | align=center | 5 | <ref name=":1" /> |- ! rowspan=3 | Zunajparlamentarne | {{party color cell|Socialist Party of Iceland}} | [[Socialistična stranka (Islandija)|Socialistična stranka]] | {{No}} | [[demokratični socializem]] | [[Jón Ferdínand Estherarson]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Niðurstöður aðalfundar Sósíalistaflokks Íslands 2026 |url=https://www.sosialistaflokkurinn.is/frettir/nidurstodur-adalfundar-sosialistaflokks-islands-2026 |access-date=2026-07-15 |website=Sósíalistaflokkurinn |language=is}}</ref> |- | {{party color cell|Pirate Party (Iceland)}} | [[Piratska stranka (Islandija)|Piratska stranka]] | nevtralna | [[Pirate politics]] | {{ill|Oktavía Hrund Guðrúnar Jóns|is||ru|Октавия Хрюнд Гвюдрунар Йоунс}} | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Project Name |url=http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019050041/http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-date=2013-10-19 |access-date=2026-07-15 |website=Piratar|language=is-IS}}</ref> |- | {{party color cell|Left-Green Movement}} | [[Levo zeleno gibanje]] | {{No}} | [[ekološki socializem]] | [[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Landsfundur 2026 |url=https://vg.is/fundargogn/landsfundur-7-8-mars-2026/ |access-date=2026-07-15 |website=Vinstri græn |language=is}}</ref> |} == Ankete pred referendumom == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:14px;" |- style="height:40px;" ! style="width:150px;" rowspan="2"| Inštitut ! style="width:135px;" rowspan="2"| Datumi izvedbe ! class="unsortable" style="width:40px;" |Da ! class="unsortable" style="width:40px;" |Ne ! style="width:30px;" rowspan="2"| Razlika |- ! style="background:#6187ac;"| ! style="background:#a1a167;"| |- |'''Referendum''' |'''29. avgust 2026''' |'''47,1''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| '''5,7''' |- |[https://www.visir.is/g/20262927585d/hnif-jafnt-i-sidustu-konnuninni Maskína] |28. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50,4 |49,6 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 0,8 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-27-nyr-thjodarpuls-adeins-fleiri-segja-nei-485068 Gallup] |24.–27. avgust 2026 |48,4 |style="background:#eee8aa|51,6 | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| 3,2 |- |[https://www.visir.is/g/20262925809d/ny-konnun-dregur-saman-milli-fylkinga Maskína] |21.–25. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,3 |48,7 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 2,6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-14-nyr-thjodarpuls-ekki-marktaekur-munur-a-fylkingum-483977 Gallup] |1.–13. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,5 |48,5 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 3,0 |- |[https://www.visir.is/g/20262920711d/forskot-ja-hlidarinnar-maelist-minna Maskína] |7.–11. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52,2 |47,8 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4,4 |- |[https://www.mbl.is/frettir/innlent/2026/08/06/hnifjafnar_fylkingar_jas_og_neis Gallup] |15.–30. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50 |style="background:#eee8aa;"|50 |izenačenje |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/07/30/ny-konnun-meirihluti-aetlar-enn-ad-segja-ja Maskína] |22.–29. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53 |47 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-06-26-orlitid-fleiri-aetla-ad-segja-ja-en-nei-i-agust-479546 Gallup] |12.–24. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52 |48 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4 |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/06/13/ny-konnun-meirihluti-aetlar-ad-segja-ja Maskína] |2.–11. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53,1 |46,9 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6,2 |} == Izidi == {| class="wikitable zebra sortable" style="text-align:center" |- class="hintergrundfarbe6" style="vertical-align:center" ! colspan="12"| Končni izid islandskega referenduma o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ruv.is/english/2026-08-29-iceland-rejects-eu-accession-talks-485377 |titel=Iceland rejects EU accession talks |werk=RÙV |sprache=is |abruf=2026-08-30}}</ref> |- ! rowspan="2" class="hintergrundfarbe7"| ! class="hintergrundfarbe7"|Vsi upravičenci ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Oddani glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Veljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Neveljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Za ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Proti |- ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež |- | style="text-align:left"| {{ISL}} | 272.690 | 225.031 | 82,52 % | 223.379 | 99,27 % | 1.652 | 0,73 % | 105.339 | 47,16 % | 118.040 | class="hintergrundfarbe7" | 52,84 % |} ===Po volilnih okrajih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" ! rowspan="3" | Volilni okraj ! colspan="2" style="width:40px;" | Da ! colspan="2" style="width:40px;" | Na |- ! colspan="2" style="background:#6187ac;" | ! colspan="2" style="background:#a1a167;" | |- !Glasovi !% !Glasovi !% |- | align="left" | Reykjavík − sever |style="background:#cbd8e4;"|'''22.226''' |style="background:#cbd8e4;"|'''57,5''' |16.448 |42,5 |- | align="left" | Reykjavík − jug |style="background:#cbd8e4;"|'''20.738''' |style="background:#cbd8e4;"|'''54,5''' |17.317 |45,5 |- | align="left" | Jugozahodni okraj |31.780 |47,0 |style="background:#eee8aa|'''35.903''' |style="background:#eee8aa|'''53,0''' |- | align="left" | Severozahodni okraj |7.060 |37,1 |style="background:#eee8aa|'''11.953''' |style="background:#eee8aa|'''62,9''' |- | align="left" | Severovzhodni okraj |10.022 |38,8 |style="background:#eee8aa|'''15.822''' |style="background:#eee8aa|'''61,2''' |- | align="left" | Južni okraj |13.473 |39,5 |style="background:#eee8aa|'''20.597''' |style="background:#eee8aa|'''60,5''' |- style="background:#eaecf0;" | align="left" | '''Skupno''' |105.339 |47,2 |style="background:#eee8aa|'''118.040''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' |} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Referendumi]] [[Kategorija:Politika Islandije]] dgj0jpc7jh5dzxm0yavvokruimmz67y 6744821 6744732 2026-08-30T20:16:31Z Marko3 1829 6744821 wikitext text/x-wiki {{Infobox referendum | name = Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026) | title = »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?«<ref name="question" /> | country = Islandija | date = 29. avgust 2026 | voting_system = | yes = 105339 | no = 118040 | invalid = 1652 | electorate = 272690 | map = 2026 Iceland EU referendum ENG.svg | map_caption = Izidi referenduma po volilnih okrajih<br />'''da''': {{legend0|#B6C8D9|50–60%}}<br />'''ne''': {{legend0|#DEDEBD|50–60%}} {{legend0|#BCBC83|60–70%}}<br /> Vsak blok na zemljevidu predstavlja 1000 glasov.}} '''Referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji''' na [[Islandija|Islandiji]] je potekal 29. avgusta 2026.<ref name=":0">{{Cite web |last=Nielsen |first=Magnus Lund |date=2026-03-06 |title=Iceland locks in on date for EU referendum |url=https://www.euractiv.com/news/iceland-locks-in-on-date-for-eu-referendum/ |website=Euractiv}} </ref> Volivci so zavrnili predlog novih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Po preštetih glasovih v vseh šestih volilnih okrožjih je zmagal tabor proti s 52,8 odstotka glasov, za nadaljevanje pridružitvenih pogajanj pa je glasovalo 47,2 odstotka volivcev.<ref>{{Navedi splet |date=30. 8. 2026 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=30. 8. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> Islandija je zaprosila za pridružitev EU leta 2009, vendar so pogajanja leta 2013 prekinili. Kasnejše vlade so vztrajale, da je za vnovičen začetek pogajanj treba izvesti [[Referendum|referendum]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2024 se je nova koalicijska vlada Socialdemokratske zveze, Viðreisn (Liberalne reformne stranke) in Ljudske stranke dogovorila, da bo do leta 2027 izvedla referendum, čeprav Ljudska stranka sama ni podprla članstva v EU. V taboru »za« so zatrjevali, da Islandija že sprejema številne zakone EU prek [[Evropski gospodarski prostor|Evropskega gospodarskega prostora]] (EGP), vendar nima neposrednega vpliva na odločitve EU. Podporniki so izpostavili tudi potencialne gospodarske koristi, vključno z večjo stabilnostjo valute zaradi morebitne uvedbe [[evro|evra]], in trdili, da bi članstvo lahko okrepilo položaj Islandije med geopolitično negotovostjo, pri čemer so navajali krizo na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. V taboru »proti« so je osredotočili na suverenost in trdili, da bi članstvo v EU lahko zmanjšalo nadzor Islandije nad kmetijstvom, ribištvom in naravnimi viri. Nasprotniki so kritizirali tudi birokracijo EU in trdili, da sedanji dogovor EGP zagotavlja gospodarski dostop do Evrope, ne da bi se Islandija pri tem odpovedala nacionalni pristojnosti odločanja. == Referendumsko vprašanje == Referendumsko vprašanje se je glasilo:<ref name="question">{{Cite web |title=Um hvað verður spurt í þjóðaratkvæðagreiðslunni þann 29. ágúst? |trans-title=What will be asked in the referendum on August 29? |url=https://www.stjornarradid.is/verkefni/utanrikismal/evropusamvinna/thjodaratkvaedagreidsla/frett/2026/05/22/Um-hvad-verdur-spurt-i-thjodaratkvaedagreidslunni/ |access-date=2026-08-29 |publisher=[[Cabinet of Iceland|Government of Iceland]] |language=is}}</ref> ''Á Ísland að hefja á ný aðildarviðræður við Evrópusambandið?'' V prevodu: »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?« Možna odgovora sta bila:<ref name="question" /> * {{lang|is|Já.}} (»Da.«) * {{lang|is|Nei.}} (»Ne.«) == Stališča strank == {| class="wikitable" ! Skupina ! Stranka ! Stališče ! Ideologija ! Vodja ! Št. sedežev{{efn|Število sedežev v parlamentu po parlamentarnih volitvah leta 2024.}} ! Viri |- ! rowspan=3 | [[Cabinet of Kristrún Frostadóttir|Vlada]] | [[Socialdemokratska zveza]] | {{Yes}} | [[socialna demokracija]] | [[Kristrún Frostadóttir]] | align=center | 15 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Iceland seeks vote in August on whether to restart EU membership talks |url=https://apnews.com/article/iceland-european-union-eu-referendum-greenland-e4621f13b7082917f412d6aa4ad23884 |access-date=2026-07-15 |website=AP News |language=en}}</ref> |- | [[Viðreisn]] | {{Yes}} | [[liberalizem]] | [[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] | align=center | 11 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-11 |title=Iceland to hold EU referendum in August |url=https://www.aldeparty.eu/blog/news-11/iceland-to-hold-eu-referendum-in-august-445 |access-date=2026-07-15 |website=ALDE Party |language=en-GB}}</ref> |- | [[Ljudska stranka (Islandija)|Ljudska stranka]] | {{No}} | [[populizem]]<br/>pravice invalidov | [[Inga Sæland]] | align=center | 10 | <ref name=":1">{{Cite web |date=2025-07-31 |title=Iceland's confusing upcoming referendum on relations with EU |url=https://euobserver.com/199890/icelands-confusing-upcoming-referendum-on-relations-with-eu/ |access-date=2026-07-15 |website=EUobserver |language=en-US}}</ref> |- ! rowspan=3 | Opozicija | [[Stranka za neodvisnost (Islandija)|Stranka za neodvisnost]] | {{No}} | [[konzervatizem]] | [[Guðrún Hafsteinsdóttir]] | align=center | 14 | <ref>{{Cite web |date=2026-06-24 |title=EU membership not the answer for Iceland, opposition leader says |url=https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/06/24/eu-membership-not-the-answer-for-iceland-opposition-leader-says |access-date=2026-07-15 |website=Internazionale |language=en}}</ref> |- | [[Stranka centra (Islandija)|Stranka centra]] | {{No}} | [[konzervatizem]]<br/>[[desni populizem]] | [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson]] | align=center | 8 | <ref name=":1" /> |- | [[Progresivna stranka (Islandija)|Progresivna stranka]] | {{No}} | [[agrarizem]] | [[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] | align=center | 5 | <ref name=":1" /> |- ! rowspan=3 | Zunajparlamentarne | [[Socialistična stranka (Islandija)|Socialistična stranka]] | {{No}} | [[demokratični socializem]] | [[Jón Ferdínand Estherarson]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Niðurstöður aðalfundar Sósíalistaflokks Íslands 2026 |url=https://www.sosialistaflokkurinn.is/frettir/nidurstodur-adalfundar-sosialistaflokks-islands-2026 |access-date=2026-07-15 |website=Sósíalistaflokkurinn |language=is}}</ref> |- | [[Piratska stranka (Islandija)|Piratska stranka]] | nevtralna | [[Pirate politics]] | {{ill|Oktavía Hrund Guðrúnar Jóns|is||ru|Октавия Хрюнд Гвюдрунар Йоунс}} | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Project Name |url=http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019050041/http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-date=2013-10-19 |access-date=2026-07-15 |website=Piratar|language=is-IS}}</ref> |- | [[Levo zeleno gibanje]] | {{No}} | [[ekološki socializem]] | [[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Landsfundur 2026 |url=https://vg.is/fundargogn/landsfundur-7-8-mars-2026/ |access-date=2026-07-15 |website=Vinstri græn |language=is}}</ref> |} == Ankete pred referendumom == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:14px;" |- style="height:40px;" ! style="width:150px;" rowspan="2"| Inštitut ! style="width:135px;" rowspan="2"| Datumi izvedbe ! class="unsortable" style="width:40px;" |Da ! class="unsortable" style="width:40px;" |Ne ! style="width:30px;" rowspan="2"| Razlika |- ! style="background:#6187ac;"| ! style="background:#a1a167;"| |- |'''Referendum''' |'''29. avgust 2026''' |'''47,1''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| '''5,7''' |- |[https://www.visir.is/g/20262927585d/hnif-jafnt-i-sidustu-konnuninni Maskína] |28. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50,4 |49,6 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 0,8 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-27-nyr-thjodarpuls-adeins-fleiri-segja-nei-485068 Gallup] |24.–27. avgust 2026 |48,4 |style="background:#eee8aa|51,6 | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| 3,2 |- |[https://www.visir.is/g/20262925809d/ny-konnun-dregur-saman-milli-fylkinga Maskína] |21.–25. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,3 |48,7 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 2,6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-14-nyr-thjodarpuls-ekki-marktaekur-munur-a-fylkingum-483977 Gallup] |1.–13. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,5 |48,5 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 3,0 |- |[https://www.visir.is/g/20262920711d/forskot-ja-hlidarinnar-maelist-minna Maskína] |7.–11. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52,2 |47,8 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4,4 |- |[https://www.mbl.is/frettir/innlent/2026/08/06/hnifjafnar_fylkingar_jas_og_neis Gallup] |15.–30. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50 |style="background:#eee8aa;"|50 |izenačenje |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/07/30/ny-konnun-meirihluti-aetlar-enn-ad-segja-ja Maskína] |22.–29. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53 |47 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-06-26-orlitid-fleiri-aetla-ad-segja-ja-en-nei-i-agust-479546 Gallup] |12.–24. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52 |48 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4 |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/06/13/ny-konnun-meirihluti-aetlar-ad-segja-ja Maskína] |2.–11. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53,1 |46,9 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6,2 |} == Izidi == {| class="wikitable zebra sortable" style="text-align:center" |- class="hintergrundfarbe6" style="vertical-align:center" ! colspan="12"| Končni izid islandskega referenduma o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ruv.is/english/2026-08-29-iceland-rejects-eu-accession-talks-485377 |titel=Iceland rejects EU accession talks |werk=RÙV |sprache=is |abruf=2026-08-30}}</ref> |- ! rowspan="2" class="hintergrundfarbe7"| ! class="hintergrundfarbe7"|Vsi upravičenci ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Oddani glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Veljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Neveljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Za ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Proti |- ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež |- | style="text-align:left"| {{ISL}} | 272.690 | 225.031 | 82,52 % | 223.379 | 99,27 % | 1.652 | 0,73 % | 105.339 | 47,16 % | 118.040 | class="hintergrundfarbe7" | 52,84 % |} ===Po volilnih okrajih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" ! rowspan="3" | Volilni okraj ! colspan="2" style="width:40px;" | Da ! colspan="2" style="width:40px;" | Na |- ! colspan="2" style="background:#6187ac;" | ! colspan="2" style="background:#a1a167;" | |- !Glasovi !% !Glasovi !% |- | align="left" | Reykjavík − sever |style="background:#cbd8e4;"|'''22.226''' |style="background:#cbd8e4;"|'''57,5''' |16.448 |42,5 |- | align="left" | Reykjavík − jug |style="background:#cbd8e4;"|'''20.738''' |style="background:#cbd8e4;"|'''54,5''' |17.317 |45,5 |- | align="left" | Jugozahodni okraj |31.780 |47,0 |style="background:#eee8aa|'''35.903''' |style="background:#eee8aa|'''53,0''' |- | align="left" | Severozahodni okraj |7.060 |37,1 |style="background:#eee8aa|'''11.953''' |style="background:#eee8aa|'''62,9''' |- | align="left" | Severovzhodni okraj |10.022 |38,8 |style="background:#eee8aa|'''15.822''' |style="background:#eee8aa|'''61,2''' |- | align="left" | Južni okraj |13.473 |39,5 |style="background:#eee8aa|'''20.597''' |style="background:#eee8aa|'''60,5''' |- style="background:#eaecf0;" | align="left" | '''Skupno''' |105.339 |47,2 |style="background:#eee8aa|'''118.040''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' |} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Referendumi]] [[Kategorija:Politika Islandije]] t7sqpmkvpk163jz58mn4369aj8fcnfe 6744822 6744821 2026-08-30T20:16:59Z Marko3 1829 /* Po volilnih okrajih */ 6744822 wikitext text/x-wiki {{Infobox referendum | name = Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026) | title = »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?«<ref name="question" /> | country = Islandija | date = 29. avgust 2026 | voting_system = | yes = 105339 | no = 118040 | invalid = 1652 | electorate = 272690 | map = 2026 Iceland EU referendum ENG.svg | map_caption = Izidi referenduma po volilnih okrajih<br />'''da''': {{legend0|#B6C8D9|50–60%}}<br />'''ne''': {{legend0|#DEDEBD|50–60%}} {{legend0|#BCBC83|60–70%}}<br /> Vsak blok na zemljevidu predstavlja 1000 glasov.}} '''Referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji''' na [[Islandija|Islandiji]] je potekal 29. avgusta 2026.<ref name=":0">{{Cite web |last=Nielsen |first=Magnus Lund |date=2026-03-06 |title=Iceland locks in on date for EU referendum |url=https://www.euractiv.com/news/iceland-locks-in-on-date-for-eu-referendum/ |website=Euractiv}} </ref> Volivci so zavrnili predlog novih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Po preštetih glasovih v vseh šestih volilnih okrožjih je zmagal tabor proti s 52,8 odstotka glasov, za nadaljevanje pridružitvenih pogajanj pa je glasovalo 47,2 odstotka volivcev.<ref>{{Navedi splet |date=30. 8. 2026 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=30. 8. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> Islandija je zaprosila za pridružitev EU leta 2009, vendar so pogajanja leta 2013 prekinili. Kasnejše vlade so vztrajale, da je za vnovičen začetek pogajanj treba izvesti [[Referendum|referendum]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2024 se je nova koalicijska vlada Socialdemokratske zveze, Viðreisn (Liberalne reformne stranke) in Ljudske stranke dogovorila, da bo do leta 2027 izvedla referendum, čeprav Ljudska stranka sama ni podprla članstva v EU. V taboru »za« so zatrjevali, da Islandija že sprejema številne zakone EU prek [[Evropski gospodarski prostor|Evropskega gospodarskega prostora]] (EGP), vendar nima neposrednega vpliva na odločitve EU. Podporniki so izpostavili tudi potencialne gospodarske koristi, vključno z večjo stabilnostjo valute zaradi morebitne uvedbe [[evro|evra]], in trdili, da bi članstvo lahko okrepilo položaj Islandije med geopolitično negotovostjo, pri čemer so navajali krizo na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. V taboru »proti« so je osredotočili na suverenost in trdili, da bi članstvo v EU lahko zmanjšalo nadzor Islandije nad kmetijstvom, ribištvom in naravnimi viri. Nasprotniki so kritizirali tudi birokracijo EU in trdili, da sedanji dogovor EGP zagotavlja gospodarski dostop do Evrope, ne da bi se Islandija pri tem odpovedala nacionalni pristojnosti odločanja. == Referendumsko vprašanje == Referendumsko vprašanje se je glasilo:<ref name="question">{{Cite web |title=Um hvað verður spurt í þjóðaratkvæðagreiðslunni þann 29. ágúst? |trans-title=What will be asked in the referendum on August 29? |url=https://www.stjornarradid.is/verkefni/utanrikismal/evropusamvinna/thjodaratkvaedagreidsla/frett/2026/05/22/Um-hvad-verdur-spurt-i-thjodaratkvaedagreidslunni/ |access-date=2026-08-29 |publisher=[[Cabinet of Iceland|Government of Iceland]] |language=is}}</ref> ''Á Ísland að hefja á ný aðildarviðræður við Evrópusambandið?'' V prevodu: »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?« Možna odgovora sta bila:<ref name="question" /> * {{lang|is|Já.}} (»Da.«) * {{lang|is|Nei.}} (»Ne.«) == Stališča strank == {| class="wikitable" ! Skupina ! Stranka ! Stališče ! Ideologija ! Vodja ! Št. sedežev{{efn|Število sedežev v parlamentu po parlamentarnih volitvah leta 2024.}} ! Viri |- ! rowspan=3 | [[Cabinet of Kristrún Frostadóttir|Vlada]] | [[Socialdemokratska zveza]] | {{Yes}} | [[socialna demokracija]] | [[Kristrún Frostadóttir]] | align=center | 15 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Iceland seeks vote in August on whether to restart EU membership talks |url=https://apnews.com/article/iceland-european-union-eu-referendum-greenland-e4621f13b7082917f412d6aa4ad23884 |access-date=2026-07-15 |website=AP News |language=en}}</ref> |- | [[Viðreisn]] | {{Yes}} | [[liberalizem]] | [[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] | align=center | 11 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-11 |title=Iceland to hold EU referendum in August |url=https://www.aldeparty.eu/blog/news-11/iceland-to-hold-eu-referendum-in-august-445 |access-date=2026-07-15 |website=ALDE Party |language=en-GB}}</ref> |- | [[Ljudska stranka (Islandija)|Ljudska stranka]] | {{No}} | [[populizem]]<br/>pravice invalidov | [[Inga Sæland]] | align=center | 10 | <ref name=":1">{{Cite web |date=2025-07-31 |title=Iceland's confusing upcoming referendum on relations with EU |url=https://euobserver.com/199890/icelands-confusing-upcoming-referendum-on-relations-with-eu/ |access-date=2026-07-15 |website=EUobserver |language=en-US}}</ref> |- ! rowspan=3 | Opozicija | [[Stranka za neodvisnost (Islandija)|Stranka za neodvisnost]] | {{No}} | [[konzervatizem]] | [[Guðrún Hafsteinsdóttir]] | align=center | 14 | <ref>{{Cite web |date=2026-06-24 |title=EU membership not the answer for Iceland, opposition leader says |url=https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/06/24/eu-membership-not-the-answer-for-iceland-opposition-leader-says |access-date=2026-07-15 |website=Internazionale |language=en}}</ref> |- | [[Stranka centra (Islandija)|Stranka centra]] | {{No}} | [[konzervatizem]]<br/>[[desni populizem]] | [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson]] | align=center | 8 | <ref name=":1" /> |- | [[Progresivna stranka (Islandija)|Progresivna stranka]] | {{No}} | [[agrarizem]] | [[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] | align=center | 5 | <ref name=":1" /> |- ! rowspan=3 | Zunajparlamentarne | [[Socialistična stranka (Islandija)|Socialistična stranka]] | {{No}} | [[demokratični socializem]] | [[Jón Ferdínand Estherarson]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Niðurstöður aðalfundar Sósíalistaflokks Íslands 2026 |url=https://www.sosialistaflokkurinn.is/frettir/nidurstodur-adalfundar-sosialistaflokks-islands-2026 |access-date=2026-07-15 |website=Sósíalistaflokkurinn |language=is}}</ref> |- | [[Piratska stranka (Islandija)|Piratska stranka]] | nevtralna | [[Pirate politics]] | {{ill|Oktavía Hrund Guðrúnar Jóns|is||ru|Октавия Хрюнд Гвюдрунар Йоунс}} | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Project Name |url=http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019050041/http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-date=2013-10-19 |access-date=2026-07-15 |website=Piratar|language=is-IS}}</ref> |- | [[Levo zeleno gibanje]] | {{No}} | [[ekološki socializem]] | [[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Landsfundur 2026 |url=https://vg.is/fundargogn/landsfundur-7-8-mars-2026/ |access-date=2026-07-15 |website=Vinstri græn |language=is}}</ref> |} == Ankete pred referendumom == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:14px;" |- style="height:40px;" ! style="width:150px;" rowspan="2"| Inštitut ! style="width:135px;" rowspan="2"| Datumi izvedbe ! class="unsortable" style="width:40px;" |Da ! class="unsortable" style="width:40px;" |Ne ! style="width:30px;" rowspan="2"| Razlika |- ! style="background:#6187ac;"| ! style="background:#a1a167;"| |- |'''Referendum''' |'''29. avgust 2026''' |'''47,1''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| '''5,7''' |- |[https://www.visir.is/g/20262927585d/hnif-jafnt-i-sidustu-konnuninni Maskína] |28. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50,4 |49,6 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 0,8 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-27-nyr-thjodarpuls-adeins-fleiri-segja-nei-485068 Gallup] |24.–27. avgust 2026 |48,4 |style="background:#eee8aa|51,6 | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| 3,2 |- |[https://www.visir.is/g/20262925809d/ny-konnun-dregur-saman-milli-fylkinga Maskína] |21.–25. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,3 |48,7 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 2,6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-14-nyr-thjodarpuls-ekki-marktaekur-munur-a-fylkingum-483977 Gallup] |1.–13. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,5 |48,5 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 3,0 |- |[https://www.visir.is/g/20262920711d/forskot-ja-hlidarinnar-maelist-minna Maskína] |7.–11. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52,2 |47,8 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4,4 |- |[https://www.mbl.is/frettir/innlent/2026/08/06/hnifjafnar_fylkingar_jas_og_neis Gallup] |15.–30. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50 |style="background:#eee8aa;"|50 |izenačenje |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/07/30/ny-konnun-meirihluti-aetlar-enn-ad-segja-ja Maskína] |22.–29. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53 |47 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-06-26-orlitid-fleiri-aetla-ad-segja-ja-en-nei-i-agust-479546 Gallup] |12.–24. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52 |48 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4 |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/06/13/ny-konnun-meirihluti-aetlar-ad-segja-ja Maskína] |2.–11. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53,1 |46,9 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6,2 |} == Izidi == {| class="wikitable zebra sortable" style="text-align:center" |- class="hintergrundfarbe6" style="vertical-align:center" ! colspan="12"| Končni izid islandskega referenduma o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ruv.is/english/2026-08-29-iceland-rejects-eu-accession-talks-485377 |titel=Iceland rejects EU accession talks |werk=RÙV |sprache=is |abruf=2026-08-30}}</ref> |- ! rowspan="2" class="hintergrundfarbe7"| ! class="hintergrundfarbe7"|Vsi upravičenci ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Oddani glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Veljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Neveljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Za ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Proti |- ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež |- | style="text-align:left"| {{ISL}} | 272.690 | 225.031 | 82,52 % | 223.379 | 99,27 % | 1.652 | 0,73 % | 105.339 | 47,16 % | 118.040 | class="hintergrundfarbe7" | 52,84 % |} ===Po volilnih okrajih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" ! rowspan="3" | Volilni okraj ! colspan="2" style="width:40px;" | Da ! colspan="2" style="width:40px;" | Ne |- ! colspan="2" style="background:#6187ac;" | ! colspan="2" style="background:#a1a167;" | |- !Glasovi !% !Glasovi !% |- | align="left" | Reykjavík − sever |style="background:#cbd8e4;"|'''22.226''' |style="background:#cbd8e4;"|'''57,5''' |16.448 |42,5 |- | align="left" | Reykjavík − jug |style="background:#cbd8e4;"|'''20.738''' |style="background:#cbd8e4;"|'''54,5''' |17.317 |45,5 |- | align="left" | Jugozahodni okraj |31.780 |47,0 |style="background:#eee8aa|'''35.903''' |style="background:#eee8aa|'''53,0''' |- | align="left" | Severozahodni okraj |7.060 |37,1 |style="background:#eee8aa|'''11.953''' |style="background:#eee8aa|'''62,9''' |- | align="left" | Severovzhodni okraj |10.022 |38,8 |style="background:#eee8aa|'''15.822''' |style="background:#eee8aa|'''61,2''' |- | align="left" | Južni okraj |13.473 |39,5 |style="background:#eee8aa|'''20.597''' |style="background:#eee8aa|'''60,5''' |- style="background:#eaecf0;" | align="left" | '''Skupno''' |105.339 |47,2 |style="background:#eee8aa|'''118.040''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' |} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Referendumi]] [[Kategorija:Politika Islandije]] dt1scxztlk09xfysgpt89jjzm88za9p 6744823 6744822 2026-08-30T20:18:13Z Marko3 1829 6744823 wikitext text/x-wiki {{Infobox referendum | name = Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026) | title = »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?«<ref name="question" /> | country = Islandija | date = 29. avgust 2026 | voting_system = | yes = 105339 | no = 118040 | invalid = 1652 | electorate = 272690 | map = 2026 Iceland EU referendum ENG.svg | map_caption = Izidi referenduma po volilnih okrajih<br />'''da''': {{legend0|#B6C8D9|50–60%}}<br />'''ne''': {{legend0|#DEDEBD|50–60%}} {{legend0|#BCBC83|60–70%}}<br /> Vsak blok na zemljevidu predstavlja 1000 glasov.}} '''Referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji''' na [[Islandija|Islandiji]] je potekal 29. avgusta 2026.<ref name=":0">{{Cite web |last=Nielsen |first=Magnus Lund |date=2026-03-06 |title=Iceland locks in on date for EU referendum |url=https://www.euractiv.com/news/iceland-locks-in-on-date-for-eu-referendum/ |website=Euractiv}} </ref> Volivci so zavrnili predlog novih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Po preštetih glasovih v vseh šestih volilnih okrožjih je zmagal tabor proti s 52,8 odstotka glasov, za nadaljevanje pridružitvenih pogajanj pa je glasovalo 47,2 odstotka volivcev.<ref>{{Navedi splet |date=30. 8. 2026 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=30. 8. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> Islandija je zaprosila za pridružitev EU leta 2009, vendar so pogajanja leta 2013 prekinili. Kasnejše vlade so vztrajale, da je za vnovičen začetek pogajanj treba izvesti [[Referendum|referendum]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2024 se je nova koalicijska vlada Socialdemokratske zveze, Viðreisn (Liberalne reformne stranke) in Ljudske stranke dogovorila, da bo do leta 2027 izvedla referendum, čeprav Ljudska stranka sama ni podprla članstva v EU. V taboru »za« so zatrjevali, da Islandija že sprejema številne zakone EU prek [[Evropski gospodarski prostor|Evropskega gospodarskega prostora]] (EGP), vendar nima neposrednega vpliva na odločitve EU. Podporniki so izpostavili tudi potencialne gospodarske koristi, vključno z večjo stabilnostjo valute zaradi morebitne uvedbe [[evro|evra]], in trdili, da bi članstvo lahko okrepilo položaj Islandije med geopolitično negotovostjo, pri čemer so navajali krizo na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. V taboru »proti« so se osredotočili na suverenost in trdili, da bi članstvo v EU lahko zmanjšalo nadzor Islandije nad kmetijstvom, ribištvom in naravnimi viri. Nasprotniki so kritizirali tudi birokracijo EU in trdili, da sedanji dogovor EGP zagotavlja gospodarski dostop do Evrope, ne da bi se Islandija pri tem odpovedala nacionalni pristojnosti odločanja. == Referendumsko vprašanje == Referendumsko vprašanje se je glasilo:<ref name="question">{{Cite web |title=Um hvað verður spurt í þjóðaratkvæðagreiðslunni þann 29. ágúst? |trans-title=What will be asked in the referendum on August 29? |url=https://www.stjornarradid.is/verkefni/utanrikismal/evropusamvinna/thjodaratkvaedagreidsla/frett/2026/05/22/Um-hvad-verdur-spurt-i-thjodaratkvaedagreidslunni/ |access-date=2026-08-29 |publisher=[[Cabinet of Iceland|Government of Iceland]] |language=is}}</ref> ''Á Ísland að hefja á ný aðildarviðræður við Evrópusambandið?'' V prevodu: »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?« Možna odgovora sta bila:<ref name="question" /> * {{lang|is|Já.}} (»Da.«) * {{lang|is|Nei.}} (»Ne.«) == Stališča strank == {| class="wikitable" ! Skupina ! Stranka ! Stališče ! Ideologija ! Vodja ! Št. sedežev{{efn|Število sedežev v parlamentu po parlamentarnih volitvah leta 2024.}} ! Viri |- ! rowspan=3 | [[Cabinet of Kristrún Frostadóttir|Vlada]] | [[Socialdemokratska zveza]] | {{Yes}} | [[socialna demokracija]] | [[Kristrún Frostadóttir]] | align=center | 15 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Iceland seeks vote in August on whether to restart EU membership talks |url=https://apnews.com/article/iceland-european-union-eu-referendum-greenland-e4621f13b7082917f412d6aa4ad23884 |access-date=2026-07-15 |website=AP News |language=en}}</ref> |- | [[Viðreisn]] | {{Yes}} | [[liberalizem]] | [[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] | align=center | 11 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-11 |title=Iceland to hold EU referendum in August |url=https://www.aldeparty.eu/blog/news-11/iceland-to-hold-eu-referendum-in-august-445 |access-date=2026-07-15 |website=ALDE Party |language=en-GB}}</ref> |- | [[Ljudska stranka (Islandija)|Ljudska stranka]] | {{No}} | [[populizem]]<br/>pravice invalidov | [[Inga Sæland]] | align=center | 10 | <ref name=":1">{{Cite web |date=2025-07-31 |title=Iceland's confusing upcoming referendum on relations with EU |url=https://euobserver.com/199890/icelands-confusing-upcoming-referendum-on-relations-with-eu/ |access-date=2026-07-15 |website=EUobserver |language=en-US}}</ref> |- ! rowspan=3 | Opozicija | [[Stranka za neodvisnost (Islandija)|Stranka za neodvisnost]] | {{No}} | [[konzervatizem]] | [[Guðrún Hafsteinsdóttir]] | align=center | 14 | <ref>{{Cite web |date=2026-06-24 |title=EU membership not the answer for Iceland, opposition leader says |url=https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/06/24/eu-membership-not-the-answer-for-iceland-opposition-leader-says |access-date=2026-07-15 |website=Internazionale |language=en}}</ref> |- | [[Stranka centra (Islandija)|Stranka centra]] | {{No}} | [[konzervatizem]]<br/>[[desni populizem]] | [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson]] | align=center | 8 | <ref name=":1" /> |- | [[Progresivna stranka (Islandija)|Progresivna stranka]] | {{No}} | [[agrarizem]] | [[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] | align=center | 5 | <ref name=":1" /> |- ! rowspan=3 | Zunajparlamentarne | [[Socialistična stranka (Islandija)|Socialistična stranka]] | {{No}} | [[demokratični socializem]] | [[Jón Ferdínand Estherarson]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Niðurstöður aðalfundar Sósíalistaflokks Íslands 2026 |url=https://www.sosialistaflokkurinn.is/frettir/nidurstodur-adalfundar-sosialistaflokks-islands-2026 |access-date=2026-07-15 |website=Sósíalistaflokkurinn |language=is}}</ref> |- | [[Piratska stranka (Islandija)|Piratska stranka]] | nevtralna | [[Pirate politics]] | {{ill|Oktavía Hrund Guðrúnar Jóns|is||ru|Октавия Хрюнд Гвюдрунар Йоунс}} | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Project Name |url=http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019050041/http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-date=2013-10-19 |access-date=2026-07-15 |website=Piratar|language=is-IS}}</ref> |- | [[Levo zeleno gibanje]] | {{No}} | [[ekološki socializem]] | [[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Landsfundur 2026 |url=https://vg.is/fundargogn/landsfundur-7-8-mars-2026/ |access-date=2026-07-15 |website=Vinstri græn |language=is}}</ref> |} == Ankete pred referendumom == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:14px;" |- style="height:40px;" ! style="width:150px;" rowspan="2"| Inštitut ! style="width:135px;" rowspan="2"| Datumi izvedbe ! class="unsortable" style="width:40px;" |Da ! class="unsortable" style="width:40px;" |Ne ! style="width:30px;" rowspan="2"| Razlika |- ! style="background:#6187ac;"| ! style="background:#a1a167;"| |- |'''Referendum''' |'''29. avgust 2026''' |'''47,1''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| '''5,7''' |- |[https://www.visir.is/g/20262927585d/hnif-jafnt-i-sidustu-konnuninni Maskína] |28. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50,4 |49,6 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 0,8 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-27-nyr-thjodarpuls-adeins-fleiri-segja-nei-485068 Gallup] |24.–27. avgust 2026 |48,4 |style="background:#eee8aa|51,6 | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| 3,2 |- |[https://www.visir.is/g/20262925809d/ny-konnun-dregur-saman-milli-fylkinga Maskína] |21.–25. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,3 |48,7 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 2,6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-14-nyr-thjodarpuls-ekki-marktaekur-munur-a-fylkingum-483977 Gallup] |1.–13. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,5 |48,5 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 3,0 |- |[https://www.visir.is/g/20262920711d/forskot-ja-hlidarinnar-maelist-minna Maskína] |7.–11. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52,2 |47,8 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4,4 |- |[https://www.mbl.is/frettir/innlent/2026/08/06/hnifjafnar_fylkingar_jas_og_neis Gallup] |15.–30. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50 |style="background:#eee8aa;"|50 |izenačenje |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/07/30/ny-konnun-meirihluti-aetlar-enn-ad-segja-ja Maskína] |22.–29. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53 |47 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-06-26-orlitid-fleiri-aetla-ad-segja-ja-en-nei-i-agust-479546 Gallup] |12.–24. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52 |48 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4 |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/06/13/ny-konnun-meirihluti-aetlar-ad-segja-ja Maskína] |2.–11. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53,1 |46,9 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6,2 |} == Izidi == {| class="wikitable zebra sortable" style="text-align:center" |- class="hintergrundfarbe6" style="vertical-align:center" ! colspan="12"| Končni izid islandskega referenduma o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ruv.is/english/2026-08-29-iceland-rejects-eu-accession-talks-485377 |titel=Iceland rejects EU accession talks |werk=RÙV |sprache=is |abruf=2026-08-30}}</ref> |- ! rowspan="2" class="hintergrundfarbe7"| ! class="hintergrundfarbe7"|Vsi upravičenci ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Oddani glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Veljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Neveljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Za ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Proti |- ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež |- | style="text-align:left"| {{ISL}} | 272.690 | 225.031 | 82,52 % | 223.379 | 99,27 % | 1.652 | 0,73 % | 105.339 | 47,16 % | 118.040 | class="hintergrundfarbe7" | 52,84 % |} ===Po volilnih okrajih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" ! rowspan="3" | Volilni okraj ! colspan="2" style="width:40px;" | Da ! colspan="2" style="width:40px;" | Ne |- ! colspan="2" style="background:#6187ac;" | ! colspan="2" style="background:#a1a167;" | |- !Glasovi !% !Glasovi !% |- | align="left" | Reykjavík − sever |style="background:#cbd8e4;"|'''22.226''' |style="background:#cbd8e4;"|'''57,5''' |16.448 |42,5 |- | align="left" | Reykjavík − jug |style="background:#cbd8e4;"|'''20.738''' |style="background:#cbd8e4;"|'''54,5''' |17.317 |45,5 |- | align="left" | Jugozahodni okraj |31.780 |47,0 |style="background:#eee8aa|'''35.903''' |style="background:#eee8aa|'''53,0''' |- | align="left" | Severozahodni okraj |7.060 |37,1 |style="background:#eee8aa|'''11.953''' |style="background:#eee8aa|'''62,9''' |- | align="left" | Severovzhodni okraj |10.022 |38,8 |style="background:#eee8aa|'''15.822''' |style="background:#eee8aa|'''61,2''' |- | align="left" | Južni okraj |13.473 |39,5 |style="background:#eee8aa|'''20.597''' |style="background:#eee8aa|'''60,5''' |- style="background:#eaecf0;" | align="left" | '''Skupno''' |105.339 |47,2 |style="background:#eee8aa|'''118.040''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' |} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Referendumi]] [[Kategorija:Politika Islandije]] lcbqvaxipqclvtr2vr4w3rbzydqu6ps 6744825 6744823 2026-08-30T20:21:45Z Marko3 1829 6744825 wikitext text/x-wiki {{Infobox referendum | name = Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026) | title = »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?«<ref name="question" /> | country = Islandija | date = 29. avgust 2026 | voting_system = | yes = 105339 | no = 118040 | invalid = 1652 | electorate = 272690 | map = 2026 Iceland EU referendum ENG.svg | map_caption = Izidi referenduma po volilnih okrajih<br />'''da''': {{legend0|#B6C8D9|50–60%}}<br />'''ne''': {{legend0|#DEDEBD|50–60%}} {{legend0|#BCBC83|60–70%}}<br /> Vsak blok na zemljevidu predstavlja 1000 glasov.}} '''Referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji''' na [[Islandija|Islandiji]] je potekal 29. avgusta 2026.<ref name=":0">{{Cite web |last=Nielsen |first=Magnus Lund |date=2026-03-06 |title=Iceland locks in on date for EU referendum |url=https://www.euractiv.com/news/iceland-locks-in-on-date-for-eu-referendum/ |website=Euractiv}} </ref> Volivci so zavrnili predlog novih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Po preštetih glasovih v vseh šestih volilnih okrožjih je zmagal tabor proti s 52,8 odstotka glasov, za nadaljevanje pridružitvenih pogajanj pa je glasovalo 47,2 odstotka volivcev.<ref>{{Navedi splet |date=30. 8. 2026 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=30. 8. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> Islandija je zaprosila za pridružitev EU leta 2009, vendar so pogajanja leta 2013 prekinili. Kasnejše vlade so vztrajale, da je za vnovičen začetek pogajanj treba izvesti [[Referendum|referendum]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2024 se je nova koalicijska vlada Socialdemokratske zveze, Viðreisn (Liberalne reformne stranke) in Ljudske stranke dogovorila, da bo do leta 2027 izvedla referendum, čeprav Ljudska stranka sama ni podprla članstva v EU. V taboru »za« so zatrjevali, da Islandija že sprejema številne zakone EU prek [[Evropski gospodarski prostor|Evropskega gospodarskega prostora]] (EGP), vendar nima neposrednega vpliva na odločitve EU. Podporniki so izpostavili tudi potencialne gospodarske koristi, vključno z večjo stabilnostjo valute zaradi morebitne uvedbe [[evro|evra]], in trdili, da bi članstvo lahko okrepilo položaj Islandije med geopolitično negotovostjo, pri čemer so navajali krizo na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. V taboru »proti« so se osredotočili na suverenost in trdili, da bi članstvo v EU lahko zmanjšalo nadzor Islandije nad kmetijstvom, ribištvom in naravnimi viri. Nasprotniki so kritizirali tudi birokracijo EU in trdili, da sedanji dogovor EGP zagotavlja gospodarski dostop do Evrope, ne da bi se Islandija pri tem odpovedala nacionalni pristojnosti odločanja. Referendum je bil sicer pravno nezavezujoč, a je vlada premierke [[Kristrún Frostadóttir]] obljubila, da bo spoštovala odločitev volivcev, da se Islandija ne začne ponovno pogajati o vstopu v EU.<ref>{{Navedi splet |date=30. 8. 2026 |title=Islandski ribiči slavijo, Bruselj spoštuje odločitev |url=https://www.delo.si/novice/svet/islandski-ribici-slavijo-bruselj-spostuje-odlocitev |access-date=30. 8. 2026 |website=www.delo.si}}</ref> == Referendumsko vprašanje == Referendumsko vprašanje se je glasilo:<ref name="question">{{Cite web |title=Um hvað verður spurt í þjóðaratkvæðagreiðslunni þann 29. ágúst? |trans-title=What will be asked in the referendum on August 29? |url=https://www.stjornarradid.is/verkefni/utanrikismal/evropusamvinna/thjodaratkvaedagreidsla/frett/2026/05/22/Um-hvad-verdur-spurt-i-thjodaratkvaedagreidslunni/ |access-date=2026-08-29 |publisher=[[Cabinet of Iceland|Government of Iceland]] |language=is}}</ref> ''Á Ísland að hefja á ný aðildarviðræður við Evrópusambandið?'' V prevodu: »Ali naj Islandija začne nova pogajanja z Evropsko unijo?« Možna odgovora sta bila:<ref name="question" /> * {{lang|is|Já.}} (»Da.«) * {{lang|is|Nei.}} (»Ne.«) == Stališča strank == {| class="wikitable" ! Skupina ! Stranka ! Stališče ! Ideologija ! Vodja ! Št. sedežev{{efn|Število sedežev v parlamentu po parlamentarnih volitvah leta 2024.}} ! Viri |- ! rowspan=3 | [[Cabinet of Kristrún Frostadóttir|Vlada]] | [[Socialdemokratska zveza]] | {{Yes}} | [[socialna demokracija]] | [[Kristrún Frostadóttir]] | align=center | 15 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Iceland seeks vote in August on whether to restart EU membership talks |url=https://apnews.com/article/iceland-european-union-eu-referendum-greenland-e4621f13b7082917f412d6aa4ad23884 |access-date=2026-07-15 |website=AP News |language=en}}</ref> |- | [[Viðreisn]] | {{Yes}} | [[liberalizem]] | [[Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir]] | align=center | 11 | <ref>{{Cite web |date=2026-03-11 |title=Iceland to hold EU referendum in August |url=https://www.aldeparty.eu/blog/news-11/iceland-to-hold-eu-referendum-in-august-445 |access-date=2026-07-15 |website=ALDE Party |language=en-GB}}</ref> |- | [[Ljudska stranka (Islandija)|Ljudska stranka]] | {{No}} | [[populizem]]<br/>pravice invalidov | [[Inga Sæland]] | align=center | 10 | <ref name=":1">{{Cite web |date=2025-07-31 |title=Iceland's confusing upcoming referendum on relations with EU |url=https://euobserver.com/199890/icelands-confusing-upcoming-referendum-on-relations-with-eu/ |access-date=2026-07-15 |website=EUobserver |language=en-US}}</ref> |- ! rowspan=3 | Opozicija | [[Stranka za neodvisnost (Islandija)|Stranka za neodvisnost]] | {{No}} | [[konzervatizem]] | [[Guðrún Hafsteinsdóttir]] | align=center | 14 | <ref>{{Cite web |date=2026-06-24 |title=EU membership not the answer for Iceland, opposition leader says |url=https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/06/24/eu-membership-not-the-answer-for-iceland-opposition-leader-says |access-date=2026-07-15 |website=Internazionale |language=en}}</ref> |- | [[Stranka centra (Islandija)|Stranka centra]] | {{No}} | [[konzervatizem]]<br/>[[desni populizem]] | [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson]] | align=center | 8 | <ref name=":1" /> |- | [[Progresivna stranka (Islandija)|Progresivna stranka]] | {{No}} | [[agrarizem]] | [[Lilja Dögg Alfreðsdóttir]] | align=center | 5 | <ref name=":1" /> |- ! rowspan=3 | Zunajparlamentarne | [[Socialistična stranka (Islandija)|Socialistična stranka]] | {{No}} | [[demokratični socializem]] | [[Jón Ferdínand Estherarson]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Niðurstöður aðalfundar Sósíalistaflokks Íslands 2026 |url=https://www.sosialistaflokkurinn.is/frettir/nidurstodur-adalfundar-sosialistaflokks-islands-2026 |access-date=2026-07-15 |website=Sósíalistaflokkurinn |language=is}}</ref> |- | [[Piratska stranka (Islandija)|Piratska stranka]] | nevtralna | [[Pirate politics]] | {{ill|Oktavía Hrund Guðrúnar Jóns|is||ru|Октавия Хрюнд Гвюдрунар Йоунс}} | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Project Name |url=http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019050041/http://www.piratar.is/stefnumal/evropusambandid/ |archive-date=2013-10-19 |access-date=2026-07-15 |website=Piratar|language=is-IS}}</ref> |- | [[Levo zeleno gibanje]] | {{No}} | [[ekološki socializem]] | [[Rósa Björk Brynjólfsdóttir]] | align=center | 0 | <ref>{{Cite web |title=Landsfundur 2026 |url=https://vg.is/fundargogn/landsfundur-7-8-mars-2026/ |access-date=2026-07-15 |website=Vinstri græn |language=is}}</ref> |} == Ankete pred referendumom == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:14px;" |- style="height:40px;" ! style="width:150px;" rowspan="2"| Inštitut ! style="width:135px;" rowspan="2"| Datumi izvedbe ! class="unsortable" style="width:40px;" |Da ! class="unsortable" style="width:40px;" |Ne ! style="width:30px;" rowspan="2"| Razlika |- ! style="background:#6187ac;"| ! style="background:#a1a167;"| |- |'''Referendum''' |'''29. avgust 2026''' |'''47,1''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| '''5,7''' |- |[https://www.visir.is/g/20262927585d/hnif-jafnt-i-sidustu-konnuninni Maskína] |28. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50,4 |49,6 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 0,8 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-27-nyr-thjodarpuls-adeins-fleiri-segja-nei-485068 Gallup] |24.–27. avgust 2026 |48,4 |style="background:#eee8aa|51,6 | style="background:#a1a167;color:#FFFFFF;"| 3,2 |- |[https://www.visir.is/g/20262925809d/ny-konnun-dregur-saman-milli-fylkinga Maskína] |21.–25. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,3 |48,7 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 2,6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-08-14-nyr-thjodarpuls-ekki-marktaekur-munur-a-fylkingum-483977 Gallup] |1.–13. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|51,5 |48,5 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 3,0 |- |[https://www.visir.is/g/20262920711d/forskot-ja-hlidarinnar-maelist-minna Maskína] |7.–11. avgust 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52,2 |47,8 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4,4 |- |[https://www.mbl.is/frettir/innlent/2026/08/06/hnifjafnar_fylkingar_jas_og_neis Gallup] |15.–30. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|50 |style="background:#eee8aa;"|50 |izenačenje |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/07/30/ny-konnun-meirihluti-aetlar-enn-ad-segja-ja Maskína] |22.–29. julij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53 |47 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6 |- |[https://www.ruv.is/frettir/innlent/2026-06-26-orlitid-fleiri-aetla-ad-segja-ja-en-nei-i-agust-479546 Gallup] |12.–24. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|52 |48 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 4 |- |[https://www.dv.is/frettir/2026/06/13/ny-konnun-meirihluti-aetlar-ad-segja-ja Maskína] |2.–11. junij 2026 |style="background:#cbd8e4;"|53,1 |46,9 | style="background:#6187ac;color:#FFFFFF;"| 6,2 |} == Izidi == {| class="wikitable zebra sortable" style="text-align:center" |- class="hintergrundfarbe6" style="vertical-align:center" ! colspan="12"| Končni izid islandskega referenduma o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ruv.is/english/2026-08-29-iceland-rejects-eu-accession-talks-485377 |titel=Iceland rejects EU accession talks |werk=RÙV |sprache=is |abruf=2026-08-30}}</ref> |- ! rowspan="2" class="hintergrundfarbe7"| ! class="hintergrundfarbe7"|Vsi upravičenci ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Oddani glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Veljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Neveljavni glasovi ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Za ! colspan="2" class="hintergrundfarbe7"| Proti |- ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež ! class="hintergrundfarbe8"| Število ! class="hintergrundfarbe8"| Delež |- | style="text-align:left"| {{ISL}} | 272.690 | 225.031 | 82,52 % | 223.379 | 99,27 % | 1.652 | 0,73 % | 105.339 | 47,16 % | 118.040 | class="hintergrundfarbe7" | 52,84 % |} ===Po volilnih okrajih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" ! rowspan="3" | Volilni okraj ! colspan="2" style="width:40px;" | Da ! colspan="2" style="width:40px;" | Ne |- ! colspan="2" style="background:#6187ac;" | ! colspan="2" style="background:#a1a167;" | |- !Glasovi !% !Glasovi !% |- | align="left" | Reykjavík − sever |style="background:#cbd8e4;"|'''22.226''' |style="background:#cbd8e4;"|'''57,5''' |16.448 |42,5 |- | align="left" | Reykjavík − jug |style="background:#cbd8e4;"|'''20.738''' |style="background:#cbd8e4;"|'''54,5''' |17.317 |45,5 |- | align="left" | Jugozahodni okraj |31.780 |47,0 |style="background:#eee8aa|'''35.903''' |style="background:#eee8aa|'''53,0''' |- | align="left" | Severozahodni okraj |7.060 |37,1 |style="background:#eee8aa|'''11.953''' |style="background:#eee8aa|'''62,9''' |- | align="left" | Severovzhodni okraj |10.022 |38,8 |style="background:#eee8aa|'''15.822''' |style="background:#eee8aa|'''61,2''' |- | align="left" | Južni okraj |13.473 |39,5 |style="background:#eee8aa|'''20.597''' |style="background:#eee8aa|'''60,5''' |- style="background:#eaecf0;" | align="left" | '''Skupno''' |105.339 |47,2 |style="background:#eee8aa|'''118.040''' |style="background:#eee8aa|'''52,8''' |} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Referendumi]] [[Kategorija:Politika Islandije]] 0i8n7jj6amaf99hm7yykmauhqactpt2 14 608033 6744587 2026-08-30T12:09:33Z Sporti 5955 n 6744587 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[NK Velesovo|NK Velesovega]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Sloveniji|Velesovo]] [[Kategorija:NK Velesovo]] 08abwzpjojllc7k2fk0h9im32blsp2q 14 608034 6744588 2026-08-30T12:23:24Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6744588 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi]] pchb72bcg72rx7spuuuhmbel5y7i802 0 608035 6744591 2026-08-30T12:28:54Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6744591 wikitext text/x-wiki {{Location map+|Zambia|places= {{location map~ |Zambia |lat=-17.924444|long=25.856667|label=[[Viktorijini slapovi|Mosi-oa-Tunya / Viktorijini slapovi]]|position=top}} |caption=Location of World Heritage Sites in Zambia|float=right|width=250}} Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref name=convention>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO |access-date=November 20, 2023}}</ref> Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in najdišč (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> Zambija je konvencijo sprejela 4. junija 1984, s čimer je postala upravičena do vključitve na seznam njenih zgodovinskih najdišč. Od leta 2025 je v Zambiji le eno območje svetovne dediščine, Mosi-oa-Tunya/[[Viktorijini slapovi]], ki si ga deli z Zimbabvejem. Zambija je bila v Odboru za svetovno dediščino enkrat, od leta 2021 do 2025.<ref name=ZM>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/zm/ |title=Zambia |publisher=UNESCO |access-date=November 20, 2023}}</ref> == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja pod [[Mesto svetovne dediščine#Merila za izbor|deset meril]]; vsak vnos mora izpolnjevati vsaj eno od meril. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Nadnacionalna dediščina|outline=silver}} {|class="wikitable plainrowheaders" |+ {{sronly|World Heritage Sites}} ! style="width:180px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:100px;" scope="col"| Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:80px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriterij ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"|[[Viktorijini slapovi|Mosi-oa-Tunya / Viktorijini slapovi]] |[[File:Victoriafälle.jpg|150px|alt=A large waterfall flowing, with trees obscuring the view on the bottom corner of the image.]] |Southern Provinc |1989 | 509; vii, viii (naravno) |To so eni najbolj spektakularnih slapov na svetu. Reka [[Zambezi]], ki je na tem mestu široka več kot 2 km, se hrupno spušča po vrsti [[bazalt]]nih sotesk in dviga mavrično meglico, ki jo je mogoče videti več kot 20 km stran.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/509/|title=Mosi-oa-Tunya / Victoria Falls|publisher=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=2023-11-20}}</ref> |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam poskusnih območij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje že prej uvrščeno na poskusni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=24 September 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Zambija ima na svojem začasnem seznamu še 14 nepremičnin.<ref>[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/?action=listtentative&state=zm&order=states Unesco]</ref> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:180px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:100px;" scope="col"| Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:80px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriterij ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" |Mokrišča Bangveulu | | | align="center" |2026 | (iii)(iv)(vi) (kulturno) |Mokrišča Bangweulu, katerih ime pomeni »kjer se voda sreča z nebom«, so eden najpomembnejših sladkovodnih mokrišč na svetu, ki ga priznava [[Ramsarska konvencija]] in ga je [[BirdLife International]] označila za »pomembno območje za ptice«.<ref>{{Cite web|title=Dag Hammarskjoeld Memorial (Crash site)|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6989/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Arheološko najdišče Ing'ombe Ilede | | | align="center" |2026 | (vii)(ix)(x) (naravno) |ng'ombe Ilede je arheološko najdišče, ki se nahaja na hribu s pogledom na sotočje rek Zambezi in Lusitu, blizu mesta Siavonga v južni Zambiji. Ime Ng'ombe Ilede, ki pomeni »speča krava«, izhaja iz izrazitega baobaba na tem mestu, čigar delno ležeča oblika od daleč spominja na počivajočo kravo. Arheološki dokazi kažejo, da je Ng'ombe Ilede deloval kot pomembno trgovsko in menjalno središče od približno petnajstega do šestnajstega stoletja, sol pa je bila glavno trgovsko blago.<ref>{{Cite web|title=Dag Hammarskjoeld Memorial (Crash site)|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6991/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |[[Fosilni gozd Čirundu]] | |Southern Province | align="center" |2009 | viii (naravno) |Fosilni gozd Čirundu je paleontološko najdišče iz dobe Karoo, ki je v porečju Srednjega Zambezija v južni Zambiji. Na posestvu so ohranjena obsežna nahajališča okamnelih drevesnih debel in silificiranega lesa, vdelanega v permske sedimente Karoo, ki predstavljajo starodavne poplavne in gozdne ekosisteme, ki so se razvili na južni supercelini [[Pangea]].<ref>{{Cite web|title=Chirundu Fossil Forest| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6990/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Mokrišča Kafue Flats | | | align="center" |2026 | (ix)(x) (naravno) |Kafue Flats je obsežen sistem poplavnih mokrišč, za katerega so značilna sezonsko poplavljena travišča, lagune, mrtvice in rečni kanali, ki jih tvori reka Kafue. Njegovo ekologijo poganjajo letne poplave, ki tla oskrbujejo s hranili in podpirajo visoko biološko produktivnost. To dinamično okolje ohranja raznolike rastlinske združbe, v katerih prevladujejo trave, odporne na poplave, in vodno rastlinje, ki zagotavlja pašnike za divje živali in živino. Osrednji coni mokrišča sta narodna parka Lochinvar in Modra laguna.<ref>{{Cite web|title=Dag Hammarskjoeld Memorial (Crash site)|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6992/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Narodni park Spodnji Zambezi | | | align="center" |2026 | (vii)(ix)(x) (naravno) |Narodni park Spodnji Zambezi je mednarodno priznan zaradi svoje bogate biotske raznovrstnosti in visoke koncentracije prostoživečih živali, ki že dolgo zaznamujejo ekosistem doline Zambezi. Park podpira široko raznolikost favne, pri čemer se populacije prostoživečih živali še posebej koncentrirajo v dnu doline v sušnem obdobju, ko se zmanjšajo alternativni viri vode. Ta sezonska koncentracija poudarja ekološki pomen parka kot zatočišča in oporišča v sušnem obdobju, hkrati pa opozarja na pomisleke glede ohranjanja narave, povezane z upadanjem populacij nekaterih vrst.<ref>{{Cite web|title=Dag Hammarskjoeld Memorial (Crash site)|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6995/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Narodni park Kasanka | | | align="center" |2026 | (vii)(ix)(x) (naravno) |Narodni park Kasanka se nahaja v okrožju Serenje v osrednji provinci Zambija, na jugozahodnem robu porečja Bangweulu. Meri približno 390 km² in je zato eden najmanjših narodnih parkov v Zambiji. Park je eno ekološko najbogatejših in edinstvenih zavarovanih območij v Afriki. Med številnimi ekosistemi, ki sestavljajo območje, so gozdovi Miombo, močvirni gozdovi, dambosi (sezonsko poplavljena travišča), poplavne ravnice in močvirja s papirusom.<ref>{{Cite web|title=Dag Hammarskjoeld Memorial (Crash site)|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6994/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Izvir [[Zambezi]]ja |[[File:Zambezi_River_at_junction_of_Namibia,_Zambia,_Zimbabwe_&_Botswana.jpg|150px]] |North-Western Province | align="center" |2009 |x (naravno) |Narodni spomenik izvira Zambezi je v Ikelengeju v severozahodni provinci Zambija, približno 53 kilometrov severozahodno od Mvinilunge, s skupno površino 575 hektarjev. Razglašen je bil za narodni spomenik z zakonskim instrumentom št. 162 iz leta 1983 in leži ob narodnem gozdu izvira Zambezi št. P.80, ki je bil razglašen za narodni gozd z zakonskim instrumentom št. 106 iz leta 1984, kar zagotavlja dvojno zaščito območja.<ref>{{Cite web|title=The Zambezi Headwaters|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/7001/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Kulturna krajina Barotse |[[File:Two fisher men on a dug out canoe on the Barotse floodplain western province Zambia.jpg|150px]] |Western Province | align="center" |2009 |iii, v (kulturno) |Pokrajina Barotse je prostrano odprto območje z rahlo valovito topografijo, prepredeno z mrežo kanalov, ki jih ob izlivanju reke Zambezi na vrhuncu deževne sezone od oktobra do maja denudirajo vode. Znana je tudi kot ravnina Bulozi, Lyondo ali poplavna ravnica Zambezi in je eno največjih mokrišč v Afriki. Zaradi visoke ohranitvene vrednosti je označena kot možno območje Ramsarja.<ref>{{Cite web|title=The Barotse Cultural Landscape|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5428/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Najdišča fosilov vretenčarjev v porečju Luangwa Karoo (formacija blatnika Madumabisa) | | | align="center" |2026 |(viii) (naravno) |Najdišča fosilov Karoo v porečju Luangwa obsegajo vrsto lokacij z vretenčarji znotraj formacije laporovca ​​Madumabisa (srednji–pozni perm). Na teh najdiščih so bili najdeni svetovno redki fosili kopenskih vretenčarjev, vključno s terapsidi (sesalcem podobnimi plazilci), sladkovodnimi ribami in z njimi povezano favno, ki dokumentirajo poznopermske ekosisteme v južni Gondvani. Fosilne združbe so ključne za razumevanje evolucije vretenčarjev, dinamike izumrtja ob koncu perma in medbazenskih korelacij med afriškimi porečji Karoo.<ref>{{Cite web|title=The Barotse Cultural Landscape|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6996/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Narodni spomenik slapov Kalambo |[[File:Kalambo Falls.jpg|150px]] |Northern Province | align="center" |2026 |iii, iv (mešano) |Slapovi Kalambo so na robu tanganjiškega jarka blizu jugovzhodnega vogala Tanganjiškega jezera na nadmorski višini 1150 m in so približno 35 kilometrov severno od okrožja Mbala v severni Zambiji. Obsega pokrajino, ki je že skoraj pol milijona let osrednja točka človeške dejavnosti, tehnoloških inovacij in ekološke kontinuitete. Čeprav je svetovno znano po dramatičnem slapu, ki označuje točko, kjer se reka Kalambo potopi v globoko kremenčevo sotesko, je jedro pomena posestva v arheoloških najdiščih, ohranjenih na zgornjih rečnih terasah gorvodno od slapov.<ref>{{Cite web|title=Kalambo Falls|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6993/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Divjina Mutinondo | | Mučinga | align="center" |2026 |(vii)(ix)(x) (naravno) |Divjina Mutinondo leži ob zgornjem toku reke Mutinondo znotraj strmine Muchinga, približno 60 km severovzhodno od ceste Great North Road blizu Kalonje v okrožju Lavušimanda, provinca Mučinga. Območje obsega približno 1000 hektarjev in obsega štiri zaporedne slapove, granitne kupole in nedotaknjene gozdove miombo, ki so del ekosistema doline Luangwa. Geologijo Mutinonda zaznamujejo starodavne granitne in gnajsne formacije superskupine Muva, ki jih je dolgotrajna erozija oblikovala v osamelce, rečne soteske in visoke planote. Štiri kaskade – vsaka drugačne oblike in značaja – se raztezajo skoraj 350 metrov vzdolž reke in se zaključijo s panoramskim razgledom na dolino Luangwa.<ref>{{Cite web|title=The Barotse Cultural Landscape|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6997/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |[[Skalne poslikave Mwela]] | |Northern Province | align="center" |2009 |iii, v, vi (kulturno) |Skalne poslikave Mwela so v podaljšku glavne planote z nadmorsko višino od 1320 do 1535 m. . Skalni izdanki, na katerih so najdene poslikave, se raztezajo od Mwankole, Sumine, Mulunduja, Fwamba, Changa Mwibweja in 10 km proti zahodu od mesta do Lwimba. Skalne poslikave so povezane s poznejšo kameno dobo.<ref>{{Cite web|title=Mwela Rock Paintings|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6998/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Naselja Sitwe-Ntawere Karoo (najdišča arhozavrov iz srednjega triasa) | | | align="center" |2026 |(viii) (naravno) |Fosilna najdišča Sitwe–Ntawere so znotraj formacije Ntawere v superskupini Karoo in datirajo v srednji trias, kritično obdobje po množičnem izumrtju ob koncu perma. Na najdiščih so odkrili fosilne ostanke zgodnjih dinozavrov in sorodnikov arhozavrov, ki dokumentirajo evolucijsko sevanje, ki je na koncu privedlo do dinozavrov.<ref>{{Cite web|title=Mwela Rock Paintings|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6999/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |užnoafriška osvobodilna dediščinska območja v Zambiji: ohranjanje zapuščine humanizma, solidarnosti in miru | | | align="center" |2026 |(vi) (kulturno) |Potencialno nominirana nepremičnina, Južnoafriška osvobodilna dediščinska najdišča v Zambiji: ohranjanje zapuščine humanizma, solidarnosti in miru, obsega serijsko konstelacijo fizičnih najdišč, struktur in krajin, povezanih z osrednjo vlogo Zambije v osvobodilnih bojih južne Afrike med 1960 in 1990. Okolja teh najdišč – od podeželskih taborišč in mostov do urbanih institucionalnih središč – so ključnega pomena za izražanje njihovih simbolnih in zgodovinskih vrednosti v skladu z merilom (vi).<ref>{{Cite web|title=Mwela Rock Paintings|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/7000/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons}} {{Seznami krajev Unescove svetovne dediščine v Afriki}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:World Heritage Sites in Zambia}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Zambiji]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Zambija]] ilsdh22td34rzop40chh28ck1ke57iz 0 608036 6744638 2026-08-30T14:14:17Z Zgodbovinar 239557 Pojasnilo kratice. 6744638 wikitext text/x-wiki '''SPUNK''' - gimnazijsko kulturno društvo je bilo ustanovljeno leta 1997 na Gimnaziji Slovenj Gradec, da bi vzpodbujalo in podpiralo kulturno ustvarjalnost mladih. iutwgfg0eidkf8yxq75gh1cmft25vju 6744810 6744638 2026-08-30T19:40:42Z A09 188929 nepomembnost, #R 6744810 wikitext text/x-wiki #REDIRECT[[Gimnazija Slovenj Gradec]] rvbnxsi8zen9j0oygw2g97b7su50tga 0 608037 6744640 2026-08-30T14:36:56Z Tamiscancar 265078 nova stran z vsebino: »'''Dozno-volumski histogram''' (angl. ''Dose-Volume Histogram'' – DVH) je grafični prikaz porazdelitve doze v radioterapiji, ki prikazuje razmerje med prejeto dozo sevanja in volumnom obsevanega tkiva. DVH predstavlja eno temeljnih orodij sodobnega radioterapevtskega planiranja, saj omogoča kvantitativno oceno kakovosti radioterapevtskega načrta ter analizo pokritosti tarčnega volumna in zaščite zdravih tkiv [1]. DVH se uporablja predvsem pri zunanjem obse...« 6744640 wikitext text/x-wiki '''Dozno-volumski histogram''' (angl. ''Dose-Volume Histogram'' – DVH) je grafični prikaz porazdelitve doze v radioterapiji, ki prikazuje razmerje med prejeto dozo sevanja in volumnom obsevanega tkiva. DVH predstavlja eno temeljnih orodij sodobnega radioterapevtskega planiranja, saj omogoča kvantitativno oceno kakovosti radioterapevtskega načrta ter analizo pokritosti tarčnega volumna in zaščite zdravih tkiv [1]. DVH se uporablja predvsem pri zunanjem obsevanju z naprednimi tehnikami, kot so tridimenzionalna konformalna radioterapija (angl. ''three-dimensional conformal radiation therapy'' – 3DCRT), intenzitetno modulirana radioterapija (angl. ''intensity-modulated radiation therapy'' – IMRT), volumetrično modulirana terapija (angl. ''volumetric modulated arc therapy'' – VMAT) in stereotaktična radioterapija (angl. ''stereotactic body radiation therapy'' – SBRT; ''stereotactic radiosurgery'' – SRS) [1]. S pomočjo DVH lahko zdravniki radioterapevti ocenijo, ali je tumor prejel zadostno terapevtsko dozo ter ali so sosednji zdravi organi (angl. ''organs at risk'' – OAR) ustrezno zaščiteni. Zaradi svoje preglednosti omogoča hitro primerjavo različnih načrtov obsevanja ter prispeva k standardizaciji radioterapevtskega planiranja med različnimi ustanovami [1]. DVH omogoča pretvorbo kompleksnih tridimenzionalnih doznih podatkov v pregledno dvodimenzionalno obliko. Kljub veliki uporabnosti pa ne prikazuje prostorske razporeditve doze, zato ga je treba vedno interpretirati skupaj z izodoznimi prikazi in anatomskimi slikami [2]. '''Zgodovina''' Razvoj DVH je tesno povezan z razvojem tridimenzionalnega planiranja in računalniško podprte radioterapije. Pri starejših dvodimenzionalnih tehnikah je bila analiza doznih porazdelitev omejena predvsem na posamezne prereze in točkovne meritve. Z uvedbo računalniške tomografije (angl. ''computed tomography'' – CT), tridimenzionalnega načrtovanja obsevanja in naprednih tehnik obsevanja je postalo potrebno razviti metodo, ki bi omogočila sistematično oceno porazdelitve doze v celotnem volumnu tarče in organov v tveganju. Sodobni DVH se je razvil kot standardizirano orodje za oceno kakovosti načrtov obsevanja in danes predstavlja osnovo za določanje dozno-volumskih omejitev pri različnih anatomskih lokalizacijah [1]. '''Diferencilani in komulativni DVH''' '''''Diferencialni DVH''''' prikazuje volumen tkiva, ki prejme dozo znotraj določenega doznega intervala. Takšen histogram omogoča podrobnejši vpogled v razpršenost doze in homogenost porazdelitve. Če je porazdelitev doze homogena, je krivulja diferencialnega DVH ozka in skoncentrirana okoli predpisane doze. Pri nehomogenih načrtih je razpon širši, kar pomeni večjo razliko med nizkimi in visokimi dozami znotraj tarče. Diferencialni DVH se uporablja predvsem pri podrobni dozimetrični analizi in raziskovalnem delu. '''''Kumulativni DVH''''' prikazuje volumen tkiva, ki prejme določeno dozo ali več. Gre za najpogosteje uporabljeno obliko DVH v klinični praksi, saj omogoča hitro preverjanje dozno-volumskih omejitev in oceno pokritosti tarčnega volumna. Kumulativna krivulja je vedno padajoča, ker z naraščanjem doze pada delež volumna, ki tako dozo prejme. Na osnovi kumulativnega DVH lahko ocenimo različne parametre [1]. Najpogosteje uporabljeni parametri DVH so: * Vx, ki predstavlja delež volumna, ki prejme vsaj določeno dozo, * Dx, ki predstavlja dozo, ki jo prejme določen delež volumna, * povprečna doza, * maksimalna doza (Dmax). '''Tarčni volumni''' DVH se uporablja za analizo makroskopskega tumorskega volumna (angl. ''gross tumor volume'' – GTV), kliničnega tarčnega volumna (angl. ''clinical target volume'' – CTV) in načrtovalnega tarčnega volumna (angl. ''planning target volume''– PTV). Osnovni cilj radioterapije je zagotoviti ustrezno pokritost PTV s predpisano dozo ob minimalni poškodbi zdravih tkiv. Za oceno pokritosti tarče se pogosto uporabljajo parametri V95 %, D95 % in D98 % [1]. Ameriško združenje za radiacijsko onkologijo (''American Society for Radiation Oncology'' - ASTRO) priporoča, da je pri večini radioterapevtskih načrtov vsaj 95 % PTV pokritih s 95 % predpisane doze. DVH omogoča tudi oceno homogenosti dozne porazdelitve. Hladna območja (angl. ''cold spots'') lahko zmanjšajo verjetnost lokalne kontrole tumorja, medtem ko vroča območja (angl. ''hot spots'') povečajo tveganje za poškodbo zdravih tkiv [1]. '''Homogenost doze''' Za oceno homogenosti dozne porazdelitve se uporabljajo različni indeksi homogenosti (angl. ''homogeneity index'' – HI). Mednarodna komisija za radiološke merske enote in meritve (''International Commission on Radiation Units and Measurements'' – ICRU) v priporočilu ICRU 83 predlaga naslednjo definicijo: Nižje vrednosti pomenijo bolj homogeno porazdelitev doze. Su in sodelavci so opozorili, da klasični HI temelji le na omejenem številu DVH točk in zato ne more vedno ustrezno prikazati dejanske porazdelitve doze. Zaradi tega so razvili nov indeks homogenosti, ki temelji na integraciji celotne površine DVH ter vključuje tako vroče kot hladne regije znotraj tarčnega volumna [3]. '''Sosednji zdravi organi (OAR)''' Poleg tarčnih volumnov ima DVH pomembno vlogo pri OAR. Vsak organ ima določeno toleranco za sevanje, preseganje teh omejitev pa poveča tveganje za akutne ali pozne zaplete. Pri serijskih organih, kot so hrbtenjača, optični živci ali možgansko deblo, je ključna maksimalna doza, saj lahko že majhen volumen z visoko dozo povzroči resno poškodbo. Pri paralelnih organih, kot so pljuča, jetra ali ledvice, pa je pomembnejši delež organa, ki prejme določeno dozo [1]. ASTRO razvršča DVH omejitve v kategorije primarni cilj, sekundarni cilj in odstopanja (angl. ''primary goal'', ''secondary goal'' in ''deviation''), kar omogoča standardizirano oceno kakovosti radioterapevtskih načrtov. Pomemben koncept predstavlja tudi komplementarni volumen (angl. ''complementary volume'' – CV), ki označuje volumen organa, ki prejme določeno dozo ali manj. Ta pristop je posebej pomemben pri paralelnih organih, kjer želimo ohraniti dovolj funkcionalnega tkiva [1]. '''Klinična uporaba''' DVH ima pomembno vlogo pri različnih anatomskih lokalizacijah in predstavlja osnovo za določanje doznih omejitev v sodobni radioterapiji, ki jih je pri načrtovanju obsevanja potrebno upoštevati: ·      Pri obsevanju dojke je pri analizi DVH pomembna predvsem zaščita srca in pljuč, zlasti pri levostranskem obsevanju, kjer lahko višje prejete doze povečajo tveganje za pozno kardiotoksičnost in pljučne zaplete; ·      Pri tumorjih glave in vratu se DVH uporablja za oceno zaščite številnih kritičnih struktur, predvsem obušesnih slinavk (parotid), hrbtenjače, ustne votline in kohlee, saj lahko previsoke doze povzročijo kserostomijo, disfagijo, nevrološke zaplete ali izgubo sluha; ·      Pri pljučnem raku imajo pomembno vlogo parametri V20, V5 in povprečna doza na pljuča (angl. ''mean lung dose''), ki so povezani s tveganjem za razvoj radiacijskega pnevmonitisa in zmanjšanjem pljučne funkcije po zdravljenju; ·      Pri obsevanju jeter je ključnega pomena ohranjanje funkcionalnega jetrnega parenhima, zato se uporabljajo parametri, ki omogočajo oceno volumna jeter, ki prejme nizke oziroma visoke doze sevanja; ·      Pri radioterapiji prostate je pomembna predvsem zaščita danke, mehurja in sečnice, saj lahko previsoke doze povečajo tveganje za gastrointestinalno in genitourinarno toksičnost. DVH se uporablja tudi pri pediatrični radioterapiji, brahiterapiji in adaptivni radioterapiji, kjer omogoča spremljanje sprememb doznih porazdelitev med samim zdravljenjem ter optimizacijo načrta glede na anatomske spremembe bolnika [1]. '''Omejitve''' Glavna omejitev DVH je, da ne prikazuje prostorske razporeditve doze. Dva načrta imata lahko skoraj identičen DVH, vendar popolnoma drugačno prostorsko porazdelitev doze. Zaradi tega DVH ne more prikazati natančne lokacije vročih točk ali anatomskega položaja območij z visoko dozo. Poleg tega obstajajo razlike med različnimi sistemi za planiranje radioterapije (angl. ''treatment planning system'' – TPS). Penoncello in sodelavci so pokazali, da lahko različni TPS sistemi ustvarijo različne DVH rezultate za isti načrt zaradi razlik v interpolaciji, velikosti voxelov, izračunu volumnov in drugih algoritmih [2]. DVH zato ne predstavlja popolnega prikaza kakovosti načrta, temveč del širše dozimetrične analize. '''Prihodnost''' V zadnjih letih se vse bolj razvijajo podatkovno vodeni modeli in umetna inteligenca za napovedovanje DVH. Polizzi in sodelavci so razvili modele, ki uporabljajo geometrijske odnose med tumorjem in organi v tveganju za napoved dosegljivih doznih porazdelitev. Takšni pristopi omogočajo avtomatizacijo planiranja, optimizacijo načrtov in razvoj adaptivne ter personalizirane radioterapije. Prihodnji razvoj bo verjetno vključeval še večjo uporabo voxel-based analiz, bioloških modelov in umetne inteligence za napovedovanje toksičnosti ter izboljšanje kakovosti radioterapevtskega zdravljenja [4]. '''Literatura''' # Puckett LL, Apisarnthanarax S, Ballas LK et al. ''Dose-Volume Histogram Compendium of Dose Constraints for Treatment Planning: An ASTRO Consensus Paper''. Practical Radiation Oncology. 2026;16:294–317. # Penoncello GP, Voss MM, Gao Y et al. ''Multicenter Multivendor Evaluation of Dose Volume Histogram Creation Consistencies for 8 Commercial Radiation Therapy Dosimetric Systems''. Practical Radiation Oncology. 2024;14:e236–e248. # Su H, Bi S, Sun X et al. ''A Novel Homogeneity Index Based on the Area Integration of Dose Volume Histogram''. Computer Methods and Programs in Biomedicine. 2025;270:108935. # Polizzi M, Watkins RW, Watkins WT. ''Data-Driven Dose-Volume Histogram Prediction''. Advances in Radiation Oncology. 2022;7:100841. cyvxvqy87xqemuiezvjtopbfcactor4 6744666 6744640 2026-08-30T15:06:26Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Dozno volumski histogram]] na [[Dozno-volumski histogram]]: očitno z vezajem 6744640 wikitext text/x-wiki '''Dozno-volumski histogram''' (angl. ''Dose-Volume Histogram'' – DVH) je grafični prikaz porazdelitve doze v radioterapiji, ki prikazuje razmerje med prejeto dozo sevanja in volumnom obsevanega tkiva. DVH predstavlja eno temeljnih orodij sodobnega radioterapevtskega planiranja, saj omogoča kvantitativno oceno kakovosti radioterapevtskega načrta ter analizo pokritosti tarčnega volumna in zaščite zdravih tkiv [1]. DVH se uporablja predvsem pri zunanjem obsevanju z naprednimi tehnikami, kot so tridimenzionalna konformalna radioterapija (angl. ''three-dimensional conformal radiation therapy'' – 3DCRT), intenzitetno modulirana radioterapija (angl. ''intensity-modulated radiation therapy'' – IMRT), volumetrično modulirana terapija (angl. ''volumetric modulated arc therapy'' – VMAT) in stereotaktična radioterapija (angl. ''stereotactic body radiation therapy'' – SBRT; ''stereotactic radiosurgery'' – SRS) [1]. S pomočjo DVH lahko zdravniki radioterapevti ocenijo, ali je tumor prejel zadostno terapevtsko dozo ter ali so sosednji zdravi organi (angl. ''organs at risk'' – OAR) ustrezno zaščiteni. Zaradi svoje preglednosti omogoča hitro primerjavo različnih načrtov obsevanja ter prispeva k standardizaciji radioterapevtskega planiranja med različnimi ustanovami [1]. DVH omogoča pretvorbo kompleksnih tridimenzionalnih doznih podatkov v pregledno dvodimenzionalno obliko. Kljub veliki uporabnosti pa ne prikazuje prostorske razporeditve doze, zato ga je treba vedno interpretirati skupaj z izodoznimi prikazi in anatomskimi slikami [2]. '''Zgodovina''' Razvoj DVH je tesno povezan z razvojem tridimenzionalnega planiranja in računalniško podprte radioterapije. Pri starejših dvodimenzionalnih tehnikah je bila analiza doznih porazdelitev omejena predvsem na posamezne prereze in točkovne meritve. Z uvedbo računalniške tomografije (angl. ''computed tomography'' – CT), tridimenzionalnega načrtovanja obsevanja in naprednih tehnik obsevanja je postalo potrebno razviti metodo, ki bi omogočila sistematično oceno porazdelitve doze v celotnem volumnu tarče in organov v tveganju. Sodobni DVH se je razvil kot standardizirano orodje za oceno kakovosti načrtov obsevanja in danes predstavlja osnovo za določanje dozno-volumskih omejitev pri različnih anatomskih lokalizacijah [1]. '''Diferencilani in komulativni DVH''' '''''Diferencialni DVH''''' prikazuje volumen tkiva, ki prejme dozo znotraj določenega doznega intervala. Takšen histogram omogoča podrobnejši vpogled v razpršenost doze in homogenost porazdelitve. Če je porazdelitev doze homogena, je krivulja diferencialnega DVH ozka in skoncentrirana okoli predpisane doze. Pri nehomogenih načrtih je razpon širši, kar pomeni večjo razliko med nizkimi in visokimi dozami znotraj tarče. Diferencialni DVH se uporablja predvsem pri podrobni dozimetrični analizi in raziskovalnem delu. '''''Kumulativni DVH''''' prikazuje volumen tkiva, ki prejme določeno dozo ali več. Gre za najpogosteje uporabljeno obliko DVH v klinični praksi, saj omogoča hitro preverjanje dozno-volumskih omejitev in oceno pokritosti tarčnega volumna. Kumulativna krivulja je vedno padajoča, ker z naraščanjem doze pada delež volumna, ki tako dozo prejme. Na osnovi kumulativnega DVH lahko ocenimo različne parametre [1]. Najpogosteje uporabljeni parametri DVH so: * Vx, ki predstavlja delež volumna, ki prejme vsaj določeno dozo, * Dx, ki predstavlja dozo, ki jo prejme določen delež volumna, * povprečna doza, * maksimalna doza (Dmax). '''Tarčni volumni''' DVH se uporablja za analizo makroskopskega tumorskega volumna (angl. ''gross tumor volume'' – GTV), kliničnega tarčnega volumna (angl. ''clinical target volume'' – CTV) in načrtovalnega tarčnega volumna (angl. ''planning target volume''– PTV). Osnovni cilj radioterapije je zagotoviti ustrezno pokritost PTV s predpisano dozo ob minimalni poškodbi zdravih tkiv. Za oceno pokritosti tarče se pogosto uporabljajo parametri V95 %, D95 % in D98 % [1]. Ameriško združenje za radiacijsko onkologijo (''American Society for Radiation Oncology'' - ASTRO) priporoča, da je pri večini radioterapevtskih načrtov vsaj 95 % PTV pokritih s 95 % predpisane doze. DVH omogoča tudi oceno homogenosti dozne porazdelitve. Hladna območja (angl. ''cold spots'') lahko zmanjšajo verjetnost lokalne kontrole tumorja, medtem ko vroča območja (angl. ''hot spots'') povečajo tveganje za poškodbo zdravih tkiv [1]. '''Homogenost doze''' Za oceno homogenosti dozne porazdelitve se uporabljajo različni indeksi homogenosti (angl. ''homogeneity index'' – HI). Mednarodna komisija za radiološke merske enote in meritve (''International Commission on Radiation Units and Measurements'' – ICRU) v priporočilu ICRU 83 predlaga naslednjo definicijo: Nižje vrednosti pomenijo bolj homogeno porazdelitev doze. Su in sodelavci so opozorili, da klasični HI temelji le na omejenem številu DVH točk in zato ne more vedno ustrezno prikazati dejanske porazdelitve doze. Zaradi tega so razvili nov indeks homogenosti, ki temelji na integraciji celotne površine DVH ter vključuje tako vroče kot hladne regije znotraj tarčnega volumna [3]. '''Sosednji zdravi organi (OAR)''' Poleg tarčnih volumnov ima DVH pomembno vlogo pri OAR. Vsak organ ima določeno toleranco za sevanje, preseganje teh omejitev pa poveča tveganje za akutne ali pozne zaplete. Pri serijskih organih, kot so hrbtenjača, optični živci ali možgansko deblo, je ključna maksimalna doza, saj lahko že majhen volumen z visoko dozo povzroči resno poškodbo. Pri paralelnih organih, kot so pljuča, jetra ali ledvice, pa je pomembnejši delež organa, ki prejme določeno dozo [1]. ASTRO razvršča DVH omejitve v kategorije primarni cilj, sekundarni cilj in odstopanja (angl. ''primary goal'', ''secondary goal'' in ''deviation''), kar omogoča standardizirano oceno kakovosti radioterapevtskih načrtov. Pomemben koncept predstavlja tudi komplementarni volumen (angl. ''complementary volume'' – CV), ki označuje volumen organa, ki prejme določeno dozo ali manj. Ta pristop je posebej pomemben pri paralelnih organih, kjer želimo ohraniti dovolj funkcionalnega tkiva [1]. '''Klinična uporaba''' DVH ima pomembno vlogo pri različnih anatomskih lokalizacijah in predstavlja osnovo za določanje doznih omejitev v sodobni radioterapiji, ki jih je pri načrtovanju obsevanja potrebno upoštevati: ·      Pri obsevanju dojke je pri analizi DVH pomembna predvsem zaščita srca in pljuč, zlasti pri levostranskem obsevanju, kjer lahko višje prejete doze povečajo tveganje za pozno kardiotoksičnost in pljučne zaplete; ·      Pri tumorjih glave in vratu se DVH uporablja za oceno zaščite številnih kritičnih struktur, predvsem obušesnih slinavk (parotid), hrbtenjače, ustne votline in kohlee, saj lahko previsoke doze povzročijo kserostomijo, disfagijo, nevrološke zaplete ali izgubo sluha; ·      Pri pljučnem raku imajo pomembno vlogo parametri V20, V5 in povprečna doza na pljuča (angl. ''mean lung dose''), ki so povezani s tveganjem za razvoj radiacijskega pnevmonitisa in zmanjšanjem pljučne funkcije po zdravljenju; ·      Pri obsevanju jeter je ključnega pomena ohranjanje funkcionalnega jetrnega parenhima, zato se uporabljajo parametri, ki omogočajo oceno volumna jeter, ki prejme nizke oziroma visoke doze sevanja; ·      Pri radioterapiji prostate je pomembna predvsem zaščita danke, mehurja in sečnice, saj lahko previsoke doze povečajo tveganje za gastrointestinalno in genitourinarno toksičnost. DVH se uporablja tudi pri pediatrični radioterapiji, brahiterapiji in adaptivni radioterapiji, kjer omogoča spremljanje sprememb doznih porazdelitev med samim zdravljenjem ter optimizacijo načrta glede na anatomske spremembe bolnika [1]. '''Omejitve''' Glavna omejitev DVH je, da ne prikazuje prostorske razporeditve doze. Dva načrta imata lahko skoraj identičen DVH, vendar popolnoma drugačno prostorsko porazdelitev doze. Zaradi tega DVH ne more prikazati natančne lokacije vročih točk ali anatomskega položaja območij z visoko dozo. Poleg tega obstajajo razlike med različnimi sistemi za planiranje radioterapije (angl. ''treatment planning system'' – TPS). Penoncello in sodelavci so pokazali, da lahko različni TPS sistemi ustvarijo različne DVH rezultate za isti načrt zaradi razlik v interpolaciji, velikosti voxelov, izračunu volumnov in drugih algoritmih [2]. DVH zato ne predstavlja popolnega prikaza kakovosti načrta, temveč del širše dozimetrične analize. '''Prihodnost''' V zadnjih letih se vse bolj razvijajo podatkovno vodeni modeli in umetna inteligenca za napovedovanje DVH. Polizzi in sodelavci so razvili modele, ki uporabljajo geometrijske odnose med tumorjem in organi v tveganju za napoved dosegljivih doznih porazdelitev. Takšni pristopi omogočajo avtomatizacijo planiranja, optimizacijo načrtov in razvoj adaptivne ter personalizirane radioterapije. Prihodnji razvoj bo verjetno vključeval še večjo uporabo voxel-based analiz, bioloških modelov in umetne inteligence za napovedovanje toksičnosti ter izboljšanje kakovosti radioterapevtskega zdravljenja [4]. '''Literatura''' # Puckett LL, Apisarnthanarax S, Ballas LK et al. ''Dose-Volume Histogram Compendium of Dose Constraints for Treatment Planning: An ASTRO Consensus Paper''. Practical Radiation Oncology. 2026;16:294–317. # Penoncello GP, Voss MM, Gao Y et al. ''Multicenter Multivendor Evaluation of Dose Volume Histogram Creation Consistencies for 8 Commercial Radiation Therapy Dosimetric Systems''. Practical Radiation Oncology. 2024;14:e236–e248. # Su H, Bi S, Sun X et al. ''A Novel Homogeneity Index Based on the Area Integration of Dose Volume Histogram''. Computer Methods and Programs in Biomedicine. 2025;270:108935. # Polizzi M, Watkins RW, Watkins WT. ''Data-Driven Dose-Volume Histogram Prediction''. Advances in Radiation Oncology. 2022;7:100841. cyvxvqy87xqemuiezvjtopbfcactor4 6744798 6744666 2026-08-30T19:01:28Z Ljuba24b 92351 oblikovanje, kat 6744798 wikitext text/x-wiki '''Dozno-volumski histogram''' (angl. ''Dose-Volume Histogram'' – DVH) je grafični prikaz porazdelitve doze v radioterapiji, ki prikazuje razmerje med prejeto dozo sevanja in volumnom obsevanega tkiva. DVH predstavlja eno temeljnih orodij sodobnega radioterapevtskega planiranja, saj omogoča kvantitativno oceno kakovosti radioterapevtskega načrta ter analizo pokritosti tarčnega volumna in zaščite zdravih tkiv [1]. DVH se uporablja predvsem pri zunanjem obsevanju z naprednimi tehnikami, kot so tridimenzionalna konformalna radioterapija (angl. ''three-dimensional conformal radiation therapy'' – 3DCRT), intenzitetno modulirana radioterapija (angl. ''intensity-modulated radiation therapy'' – IMRT), volumetrično modulirana terapija (angl. ''volumetric modulated arc therapy'' – VMAT) in stereotaktična radioterapija (angl. ''stereotactic body radiation therapy'' – SBRT; ''stereotactic radiosurgery'' – SRS) [1]. S pomočjo DVH lahko zdravniki radioterapevti ocenijo, ali je tumor prejel zadostno terapevtsko dozo ter ali so sosednji zdravi organi (angl. ''organs at risk'' – OAR) ustrezno zaščiteni. Zaradi svoje preglednosti omogoča hitro primerjavo različnih načrtov obsevanja ter prispeva k standardizaciji radioterapevtskega planiranja med različnimi ustanovami [1]. DVH omogoča pretvorbo kompleksnih tridimenzionalnih doznih podatkov v pregledno dvodimenzionalno obliko. Kljub veliki uporabnosti pa ne prikazuje prostorske razporeditve doze, zato ga je treba vedno interpretirati skupaj z izodoznimi prikazi in anatomskimi slikami [2]. ==Zgodovina== Razvoj DVH je tesno povezan z razvojem tridimenzionalnega planiranja in računalniško podprte radioterapije. Pri starejših dvodimenzionalnih tehnikah je bila analiza doznih porazdelitev omejena predvsem na posamezne prereze in točkovne meritve. Z uvedbo računalniške tomografije (angl. ''computed tomography'' – CT), tridimenzionalnega načrtovanja obsevanja in naprednih tehnik obsevanja je postalo potrebno razviti metodo, ki bi omogočila sistematično oceno porazdelitve doze v celotnem volumnu tarče in organov v tveganju. Sodobni DVH se je razvil kot standardizirano orodje za oceno kakovosti načrtov obsevanja in danes predstavlja osnovo za določanje dozno-volumskih omejitev pri različnih anatomskih lokalizacijah [1]. ==Diferencilani in komulativni DVH== '''''Diferencialni DVH''''' prikazuje volumen tkiva, ki prejme dozo znotraj določenega doznega intervala. Takšen histogram omogoča podrobnejši vpogled v razpršenost doze in homogenost porazdelitve. Če je porazdelitev doze homogena, je krivulja diferencialnega DVH ozka in skoncentrirana okoli predpisane doze. Pri nehomogenih načrtih je razpon širši, kar pomeni večjo razliko med nizkimi in visokimi dozami znotraj tarče. Diferencialni DVH se uporablja predvsem pri podrobni dozimetrični analizi in raziskovalnem delu. '''''Kumulativni DVH''''' prikazuje volumen tkiva, ki prejme določeno dozo ali več. Gre za najpogosteje uporabljeno obliko DVH v klinični praksi, saj omogoča hitro preverjanje dozno-volumskih omejitev in oceno pokritosti tarčnega volumna. Kumulativna krivulja je vedno padajoča, ker z naraščanjem doze pada delež volumna, ki tako dozo prejme. Na osnovi kumulativnega DVH lahko ocenimo različne parametre [1]. Najpogosteje uporabljeni parametri DVH so: * Vx, ki predstavlja delež volumna, ki prejme vsaj določeno dozo, * Dx, ki predstavlja dozo, ki jo prejme določen delež volumna, * povprečna doza, * maksimalna doza (Dmax). ==Tarčni volumni== DVH se uporablja za analizo makroskopskega tumorskega volumna (angl. ''gross tumor volume'' – GTV), kliničnega tarčnega volumna (angl. ''clinical target volume'' – CTV) in načrtovalnega tarčnega volumna (angl. ''planning target volume''– PTV). Osnovni cilj radioterapije je zagotoviti ustrezno pokritost PTV s predpisano dozo ob minimalni poškodbi zdravih tkiv. Za oceno pokritosti tarče se pogosto uporabljajo parametri V95 %, D95 % in D98 % [1]. Ameriško združenje za radiacijsko onkologijo (''American Society for Radiation Oncology'' - ASTRO) priporoča, da je pri večini radioterapevtskih načrtov vsaj 95 % PTV pokritih s 95 % predpisane doze. DVH omogoča tudi oceno homogenosti dozne porazdelitve. Hladna območja (angl. ''cold spots'') lahko zmanjšajo verjetnost lokalne kontrole tumorja, medtem ko vroča območja (angl. ''hot spots'') povečajo tveganje za poškodbo zdravih tkiv [1]. ==Homogenost doze== Za oceno homogenosti dozne porazdelitve se uporabljajo različni indeksi homogenosti (angl. ''homogeneity index'' – HI). Mednarodna komisija za radiološke merske enote in meritve (''International Commission on Radiation Units and Measurements'' – ICRU) v priporočilu ICRU 83 predlaga naslednjo definicijo: Nižje vrednosti pomenijo bolj homogeno porazdelitev doze. Su in sodelavci so opozorili, da klasični HI temelji le na omejenem številu DVH točk in zato ne more vedno ustrezno prikazati dejanske porazdelitve doze. Zaradi tega so razvili nov indeks homogenosti, ki temelji na integraciji celotne površine DVH ter vključuje tako vroče kot hladne regije znotraj tarčnega volumna [3]. ==Sosednji zdravi organi (OAR)== Poleg tarčnih volumnov ima DVH pomembno vlogo pri OAR. Vsak organ ima določeno toleranco za sevanje, preseganje teh omejitev pa poveča tveganje za akutne ali pozne zaplete. Pri serijskih organih, kot so hrbtenjača, optični živci ali možgansko deblo, je ključna maksimalna doza, saj lahko že majhen volumen z visoko dozo povzroči resno poškodbo. Pri paralelnih organih, kot so pljuča, jetra ali ledvice, pa je pomembnejši delež organa, ki prejme določeno dozo [1]. ASTRO razvršča DVH omejitve v kategorije primarni cilj, sekundarni cilj in odstopanja (angl. ''primary goal'', ''secondary goal'' in ''deviation''), kar omogoča standardizirano oceno kakovosti radioterapevtskih načrtov. Pomemben koncept predstavlja tudi komplementarni volumen (angl. ''complementary volume'' – CV), ki označuje volumen organa, ki prejme določeno dozo ali manj. Ta pristop je posebej pomemben pri paralelnih organih, kjer želimo ohraniti dovolj funkcionalnega tkiva [1]. ==Klinična uporaba== DVH ima pomembno vlogo pri različnih anatomskih lokalizacijah in predstavlja osnovo za določanje doznih omejitev v sodobni radioterapiji, ki jih je pri načrtovanju obsevanja potrebno upoštevati: *Pri obsevanju dojke je pri analizi DVH pomembna predvsem zaščita srca in pljuč, zlasti pri levostranskem obsevanju, kjer lahko višje prejete doze povečajo tveganje za pozno kardiotoksičnost in pljučne zaplete; *Pri tumorjih glave in vratu se DVH uporablja za oceno zaščite številnih kritičnih struktur, predvsem obušesnih slinavk (parotid), hrbtenjače, ustne votline in kohlee, saj lahko previsoke doze povzročijo kserostomijo, disfagijo, nevrološke zaplete ali izgubo sluha; *Pri pljučnem raku imajo pomembno vlogo parametri V20, V5 in povprečna doza na pljuča (angl. ''mean lung dose''), ki so povezani s tveganjem za razvoj radiacijskega pnevmonitisa in zmanjšanjem pljučne funkcije po zdravljenju; *Pri obsevanju jeter je ključnega pomena ohranjanje funkcionalnega jetrnega parenhima, zato se uporabljajo parametri, ki omogočajo oceno volumna jeter, ki prejme nizke oziroma visoke doze sevanja; *Pri radioterapiji prostate je pomembna predvsem zaščita danke, mehurja in sečnice, saj lahko previsoke doze povečajo tveganje za gastrointestinalno in genitourinarno toksičnost. DVH se uporablja tudi pri pediatrični radioterapiji, brahiterapiji in adaptivni radioterapiji, kjer omogoča spremljanje sprememb doznih porazdelitev med samim zdravljenjem ter optimizacijo načrta glede na anatomske spremembe bolnika [1]. ==Omejitve== Glavna omejitev DVH je, da ne prikazuje prostorske razporeditve doze. Dva načrta imata lahko skoraj identičen DVH, vendar popolnoma drugačno prostorsko porazdelitev doze. Zaradi tega DVH ne more prikazati natančne lokacije vročih točk ali anatomskega položaja območij z visoko dozo. Poleg tega obstajajo razlike med različnimi sistemi za planiranje radioterapije (angl. ''treatment planning system'' – TPS). Penoncello in sodelavci so pokazali, da lahko različni TPS sistemi ustvarijo različne DVH rezultate za isti načrt zaradi razlik v interpolaciji, velikosti voxelov, izračunu volumnov in drugih algoritmih [2]. DVH zato ne predstavlja popolnega prikaza kakovosti načrta, temveč del širše dozimetrične analize. ==Prihodnost== V zadnjih letih se vse bolj razvijajo podatkovno vodeni modeli in umetna inteligenca za napovedovanje DVH. Polizzi in sodelavci so razvili modele, ki uporabljajo geometrijske odnose med tumorjem in organi v tveganju za napoved dosegljivih doznih porazdelitev. Takšni pristopi omogočajo avtomatizacijo planiranja, optimizacijo načrtov in razvoj adaptivne ter personalizirane radioterapije. Prihodnji razvoj bo verjetno vključeval še večjo uporabo voxel-based analiz, bioloških modelov in umetne inteligence za napovedovanje toksičnosti ter izboljšanje kakovosti radioterapevtskega zdravljenja [4]. ==Literatura== *Puckett LL, Apisarnthanarax S, Ballas LK et al. ''Dose-Volume Histogram Compendium of Dose Constraints for Treatment Planning: An ASTRO Consensus Paper''. Practical Radiation Oncology. 2026;16:294–317. *Penoncello GP, Voss MM, Gao Y et al. ''Multicenter Multivendor Evaluation of Dose Volume Histogram Creation Consistencies for 8 Commercial Radiation Therapy Dosimetric Systems''. Practical Radiation Oncology. 2024;14:e236–e248. *Su H, Bi S, Sun X et al. ''A Novel Homogeneity Index Based on the Area Integration of Dose Volume Histogram''. Computer Methods and Programs in Biomedicine. 2025;270:108935. *Polizzi M, Watkins RW, Watkins WT. ''Data-Driven Dose-Volume Histogram Prediction''. Advances in Radiation Oncology. 2022;7:100841. [[Kategorija:Radioterapija]] [[Kategorija:Medicinska fizika]] 7zpyo5xvll4exvit47usuvu6pmtmall 1 608038 6744644 2026-08-30T14:43:31Z Tamiscancar 265078 /* Naslov */ nov razdelek 6744644 wikitext text/x-wiki == Naslov == Pozdravljeni, prosim za prestavitev strani '''Dozno volumski histogram''' na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Trenutno sama ne vidim možnosti »Prestavi«. Hvala. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:43, 30. avgust 2026 (CEST) 2ebir31biyeu4c2xe05oi1vreejbitp 6744654 6744644 2026-08-30T14:56:56Z Tamiscancar 265078 odstranjevanje celotne vsebine strani 6744654 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 6744668 6744654 2026-08-30T15:06:26Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Pogovor:Dozno volumski histogram]] na [[Pogovor:Dozno-volumski histogram]]: očitno z vezajem 6744654 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 0 608039 6744664 2026-08-30T15:05:19Z A09 188929 preusmeritev na [[Dozno volumski histogram]] 6744664 wikitext text/x-wiki #REDIRECT[[Dozno volumski histogram]] enpidlb5lbksqx3wempivoydf8ravaa 0 608040 6744667 2026-08-30T15:06:26Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Dozno volumski histogram]] na [[Dozno-volumski histogram]]: očitno z vezajem 6744667 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dozno-volumski histogram]] nek5yqjhoxgqwobmzwg3evfwo7b3gxo 1 608041 6744669 2026-08-30T15:06:26Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Pogovor:Dozno volumski histogram]] na [[Pogovor:Dozno-volumski histogram]]: očitno z vezajem 6744669 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Dozno-volumski histogram]] 8ttrrpyla2lu4i6f7kyolcui80o2lpu 3 608042 6744677 2026-08-30T15:09:36Z A09 188929 pozdrav 6744677 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} ::** [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::** skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::** namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:09, 30. avgust 2026 (CEST) 246tp1nx9y0fn06wth8fvkqvokwqxcv 0 608043 6744683 2026-08-30T15:14:55Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Publij Ovidij Naso]] 6744683 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Publij Ovidij Naso]] p0kb06519r82pa00pmv1toki4wfakki 0 608044 6744703 2026-08-30T15:44:38Z Neka oseba 238731 nova stran z vsebino: »{|{{Infopolje Ladja Začetek <!-- vojne ladje (brez podmornic) --> | infobox caption = Letalonosilka Trieste L9890 | display title = Letalonosilka Trieste L9890 }} {{Infopolje Ladja Slika | Ship image = [[File:Italian LHD Trieste.jpg|280px]] | Ship image size = | Ship caption = Letalonosilka Trieste L9890 | image alt = Letalonosilka Trieste L9890 }} {{Infopolje Ladja Kariera | Hide header = | Ship country = {{ITA}} | Ship flag = File:Naval ensign of Italy.svg|...« 6744703 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek <!-- vojne ladje (brez podmornic) --> | infobox caption = Letalonosilka Trieste L9890 | display title = Letalonosilka Trieste L9890 }} {{Infopolje Ladja Slika | Ship image = [[File:Italian LHD Trieste.jpg|280px]] | Ship image size = | Ship caption = Letalonosilka Trieste L9890 | image alt = Letalonosilka Trieste L9890 }} {{Infopolje Ladja Kariera | Hide header = | Ship country = {{ITA}} | Ship flag = [[File:Naval ensign of Italy.svg|48px]] | Ship name = '''''Trieste''''' | Ship namesake = [[Trst]] | Ship owner = | Ship operator = [[Italijanske oborožene sile]] | Ship registry = | Ship route = | Ship ordered = | Ship awarded = 1. Jul. 2015 | Ship builder = [[Fincantieri]], [[Ladjedelnica Castellammare di Stabia]]. [[Napoli]] | Ship original cost = € 1.126 milijard | Ship yard number = | Ship way number = | Ship laid down = 20 Feb. 2018 | Ship launched = 25. Maj. 2019 | Ship sponsor = | Ship christened = 7. Dec. 2024 | Ship completed = | Ship acquired = | Ship commissioned = 26. Okt. 2025 | Ship recommissioned = | Ship decommissioned = | Ship maiden voyage = | Ship in service = od 2025 | Ship out of service = | Ship renamed = | Ship reclassified = | Ship refit = | Ship stricken = | Ship reinstated = | Ship homeport = [[Taranto]] | Ship identification = L9890 | Ship motto = | Ship nickname = | Ship honours = | Ship honors = | Ship captured = | Ship fate = | Ship status = aktivna | Ship notes = | Ship badge = }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Header caption = | Hide header = | Ship class = Razred Trieste | Ship type = *[[Lahka letalonosilka]], *[[Amfibijskodesantna ladja]] | Ship tonnage = | Ship displacement = 37.500 [[tona|t]] | Ship length = 245 [[meter|m]] | Ship beam = 55 m | Ship height = 27.7 m | Ship draught = | Ship draft = 7.2 m | Ship depth = | Ship hold depth = | Ship decks = 230 m | Ship deck clearance = | Ship ramps = | Ship ice class = | Ship power = 3x 2.880 kW | Ship propulsion = CODOGOL (kombinirani pogon: dizelski motorji ali plinske turbine ali elektromotorji – 2 dizelska motorja + 2 plinski turbini + 2 elektromotorja) s propelerji s prilagodljivim naklonom lopatic | Ship sail plan = | Ship speed = 25 [[vozel (enota)|vozlov]] | Ship range = 7000 [[navtična milja|navtičnih milj]] pri 16 vozlih | Ship endurance = 30 dni | Ship test depth = | Ship boats = | Ship capacity = | Ship troops = | Ship complement = 1064 | Ship crew = 437 | Ship time to activate = | Ship sensors = * 1 x večnamenski pomorski radar z aktivnim elektronskim skeniranjem (PAR) Leonardo SPN-720 * 1 x radar Leonardo X-pasu (Kronos StarFire), namenjen zračnemu nadzoru, sledenju ciljem in vodenju raket * 1 x sistem IFF Leonardo SIR-M-PA, sekundarni radar in izpraševalnik, namenjen samodejni identifikaciji lastnih in sovražnih sil * 1 x zračnega navigacijskega sistem TACAN Thales AN-553/N * 1 x večnamenski ˙(3D) radar Leonardo C-pasu (Kronos Quad) (FFBTW) * 1 x pomorski sistem za vodenje ognja CMS Leonardo SADOC 4 * 1 x dolgodosežni radar za nadzor zračnega prostora in obrambo pred taktičnimi balističnimi raketami Leonardo L-pasu (Kronos Power Shield) | Ship EW = | Ship armament = * 3 x topovi 76/62, * 3 x mitraljezi 25/80, *2 x 16 VLS (navpični lansirni sistem) – predviden prostor za 2 x ODLS20 (sistem za izstreljevanje vab) stopnje 1, *sistem LRAD (Akustična naprava dolgega dosega) | Ship armour = | Ship armor = | Ship aircraft = *6–9 helikopterjev [[AgustaWestland AW101]] / [[NH90]] / [[AgustaWestland AW129]] na premcu *4–8 letal [[F-35]]B / Harrier II AV-8B Plus na krmi. Hangar (največ 14 zrakoplovov): *6 letal F-35B / [[Harrier II AV-8B]] Plus *9 helikopterjev [[AgustaWestland AW101]] / [[NH90]] / [[AgustaWestland AW129]] ali 10 helikopterjev [[AgustaWestland AW101]] / [[NH90]] / [[AgustaWestland AW129]] 4 letala [[F-35]]B / Harrier II AV-8B Plus | Ship aircraft facilities = | Ship notes = }} |} '''Letalonosilka Trieste''' (Oznaka: ''L9890''), je [[Italija|italijansko]] večnamensko plovilo, ki ima sposobnosti tako [[Letalonosilka|letalonosilke]] kot [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesentne ladje]] v [[Italijanska vojna mornarica|Italijanski vojni mornarici]]. Uradno je klasificirano kot Večnamenska amfibijska jurišna ladja (LDH) (''[[Angleščina|Angleško]]'': Landing Helicopter Dock) (''[[Italijanščina|Italijansko]]'': ''Unità d'assalto anfibio multiruolo''). <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trieste - Marina Militare |url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/pilastro-operativo/mezzi/forze-navali/Pagine/Trieste.aspx |access-date=2026-08-30 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> == Opis == TRIESTE je največje plovilo, ki ga je italija kdarkoli zgradila za [[Italijanska vojna mornarica|italijansko mornarico]] (po drugi svetovni vojni do danes). Z več kot 1000 ležišči, približno 230 metrov dolgo letalsko palubo in sposobnostjo izvajanja celotnega spektra amfibijskih in zračnih operacij, s katero lahko načrtuje in podpira bataljon, ki šteje 600 mornarjev. Palubna garaža ima tudi 1200 linearnih metrov prostora za kolesna in gosenična vozila, tako civilna kot vojaška, kar utrjuje vlogo te ladje kot strateškega podpornega in vsestranskega sredstva. <ref name=":0" /> === Sposobnosti === Ladja Trieste je večnamensko plovilo, namenjeno za podporo operacijam izkrcanja in projekciji sil z morja. Zahvaljujoč notranjemu poplavljivemu doku lahko deluje kot mobilna baza za izkrcanje, kar zagotavlja možnost projiciranja lastnih sil, tudi preko morja. Poleg tega jo je možno hitro prilagoditi različnim situacijam, od vojaškega posredovanja do obvladovanja humanitarnih izrednih razmer.<ref name=":0" /> Trieste je vodilna ladja Amfibijske pomorske skupine (ATG), ki skupaj z letalonosilsko udarno skupino (CGS, z vodilno ladjo [[Cavour (C 550)|Cavour]]) sestavlja Ekspedicijsko pomorsko skupino (ETF), operativno vejo italijanske pomorske flote.<ref name=":0" /> Ladja lahko tudi gostil poveljniške štabe ter je sposobna izvajati amfibijske operacije, vključno s premiki ladij na obalo več kot 24 milj od obale s podporo C4I, logistično in medicinsko podporo na ravni Role 2E (izboljšana), ki jo je mogoča razširitev z integracijo dodatnih medicinskih sredstev. Bolnišnica na krovu je opremljena z operacijskimi dvoranami, radiologijo, analitičnimi laboratoriji, zobozdravstveno službo in prostorom za hospitalizacijo 27 kritično bolnih pacientov, z dodatnimi posteljami, ki so na voljo v opremljenih kontejnerskih modulih. Ladja je tudi sposobna funkcionirati kot letalonosilka za [[Lovec pete generacije|lovce]] 5 generacije kot je ameriški [[F-35]]B. Poleg tega pa so na ladji tudi helikopterji. Skupaj je lahko na krovu do 12 [[Helikopter|helikopterjev]] ali kombinacija helikopterjev in lovcev. == Oborožitev in oprema == Ladja je opremljen s tremi večnamenskimi topovi Otobreda 76/62 (dva na premcu in eden na krmi), konfiguriranimi kot super hitri topovi s sistemom Strales in vodenim strelivom, vključno z možnostjo novega streliva Vulcano. Za dodatno obrambo ima ladja tri daljinsko vodene daljinsko vodene orožne sisteme OTO Melara 25/80, opremljene s 25-milimetrskim topom Oerlikon KBA, in dvema raketnima lanserjema OTO Melara ODLS-20 za izstrelitev podvodnih in zračnih vab. Trieste je opremljen za, vendar ne s štirimi vertikalnimi izstreljevalnimi sistemi Sylver A50 z osmimi celicami vsak, s skupno zmogljivostjo 32 raket Aster 15/30 za protizračno obrambo. Trieste ima napreden senzorski sistem, ki ga sestavljajo PAR SPN-720, radar za natančno približevanje, 3D volumetrični sistem, ki lahko hkrati sledi 300 predmetom in 12 ciljem, z dosegom več kot 200 km, radar Kronos Power Shield (AESA in L-pas), večnamenski nadzorni sistem z dosegom 1500–2000 km, IFF SIR-M-PA, sekundarni radar za identifikacijo ladij in letal, dvopasovni radar Kronos (DBR AESA 4FF): C-pas (Kronos Quad - Fitted For) in X-pas (Kronos StarFire), TACAN AN-553/N za natančno približevanje in pošiljanje informacij letalom med letom, "Zeus" EWS (elektronski bojni sistem), ki ga je razvilo podjetje Elettronica SpA, opremljen s polprevodniškim GaN TRX podsistemom za elektronsko bojevanje. Komponenta elektronskega bojevanja je integrirana z lokatorjem radarskega oddajnika (RE), radarskimi protiukrepi (RCM) in radiokomunikacijskimi protiukrepi (RCCM), ki so učinkoviti tako na odprtem morju kot v obalnih vodah. Zagotavlja napreden pomorski nadzor in oceno situacije prek ELINT in COMINT, skupaj z algoritmom SEI in sistemom za avtomatsko vodenje bojnih operacij SADOC 4. == Zgodovina == == Sklici == <references /> [[Kategorija:Letalonosilke]] [[Kategorija:Vojna mornarica]] [[Kategorija:Italijanske oborožene sile]] 2bfeh5u5nmq7l74hnnsofh17798cv28 6744716 6744703 2026-08-30T16:10:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp (predogled) 6744716 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek <!-- vojne ladje (brez podmornic) --> | infobox caption = Letalonosilka Trieste L9890 | display title = Letalonosilka Trieste L9890 }} {{Infopolje Ladja Slika | Ship image = [[File:Italian LHD Trieste.jpg|280px]] | Ship image size = | Ship caption = Letalonosilka Trieste L9890 | image alt = Letalonosilka Trieste L9890 }} {{Infopolje Ladja Kariera | Hide header = | Ship country = {{ITA}} | Ship flag = [[File:Naval ensign of Italy.svg|48px]] | Ship name = '''''Trieste''''' | Ship namesake = [[Trst]] | Ship owner = | Ship operator = [[Italijanske oborožene sile]] | Ship registry = | Ship route = | Ship ordered = | Ship awarded = 1. Jul. 2015 | Ship builder = [[Fincantieri]], [[Ladjedelnica Castellammare di Stabia]]. [[Napoli]] | Ship original cost = € 1.126 milijard | Ship yard number = | Ship way number = | Ship laid down = 20 Feb. 2018 | Ship launched = 25. Maj. 2019 | Ship sponsor = | Ship christened = 7. Dec. 2024 | Ship completed = | Ship acquired = | Ship commissioned = 26. Okt. 2025 | Ship recommissioned = | Ship decommissioned = | Ship maiden voyage = | Ship in service = od 2025 | Ship out of service = | Ship renamed = | Ship reclassified = | Ship refit = | Ship stricken = | Ship reinstated = | Ship homeport = [[Taranto]] | Ship identification = L9890 | Ship motto = | Ship nickname = | Ship honours = | Ship honors = | Ship captured = | Ship fate = | Ship status = aktivna | Ship notes = | Ship badge = }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Header caption = | Hide header = | Ship class = Razred Trieste | Ship type = *[[Lahka letalonosilka]], *[[Amfibijskodesantna ladja]] | Ship tonnage = | Ship displacement = 37.500 [[tona|t]] | Ship length = 245 [[meter|m]] | Ship beam = 55 m | Ship height = 27.7 m | Ship draught = | Ship draft = 7.2 m | Ship depth = | Ship hold depth = | Ship decks = 230 m | Ship deck clearance = | Ship ramps = | Ship ice class = | Ship power = 3x 2.880 kW | Ship propulsion = CODOGOL (kombinirani pogon: dizelski motorji ali plinske turbine ali elektromotorji – 2 dizelska motorja + 2 plinski turbini + 2 elektromotorja) s propelerji s prilagodljivim naklonom lopatic | Ship sail plan = | Ship speed = 25 [[vozel (enota)|vozlov]] | Ship range = 7000 [[navtična milja|navtičnih milj]] pri 16 vozlih | Ship endurance = 30 dni | Ship test depth = | Ship boats = | Ship capacity = | Ship troops = | Ship complement = 1064 | Ship crew = 437 | Ship time to activate = | Ship sensors = * 1 x večnamenski pomorski radar z aktivnim elektronskim skeniranjem (PAR) Leonardo SPN-720 * 1 x radar Leonardo X-pasu (Kronos StarFire), namenjen zračnemu nadzoru, sledenju ciljem in vodenju raket * 1 x sistem IFF Leonardo SIR-M-PA, sekundarni radar in izpraševalnik, namenjen samodejni identifikaciji lastnih in sovražnih sil * 1 x zračnega navigacijskega sistem TACAN Thales AN-553/N * 1 x večnamenski ˙(3D) radar Leonardo C-pasu (Kronos Quad) (FFBTW) * 1 x pomorski sistem za vodenje ognja CMS Leonardo SADOC 4 * 1 x dolgodosežni radar za nadzor zračnega prostora in obrambo pred taktičnimi balističnimi raketami Leonardo L-pasu (Kronos Power Shield) | Ship EW = | Ship armament = * 3 x topovi 76/62, * 3 x mitraljezi 25/80, *2 x 16 VLS (navpični lansirni sistem) – predviden prostor za 2 x ODLS20 (sistem za izstreljevanje vab) stopnje 1, *sistem LRAD (Akustična naprava dolgega dosega) | Ship armour = | Ship armor = | Ship aircraft = *6–9 helikopterjev [[AgustaWestland AW101]] / [[NH90]] / [[AgustaWestland AW129]] na premcu *4–8 letal [[F-35]]B / Harrier II AV-8B Plus na krmi. Hangar (največ 14 zrakoplovov): *6 letal F-35B / [[Harrier II AV-8B]] Plus *9 helikopterjev [[AgustaWestland AW101]] / [[NH90]] / [[AgustaWestland AW129]] ali 10 helikopterjev [[AgustaWestland AW101]] / [[NH90]] / [[AgustaWestland AW129]] 4 letala [[F-35]]B / Harrier II AV-8B Plus | Ship aircraft facilities = | Ship notes = }} |} '''Letalonosilka Trieste''' (Oznaka: ''L9890'') je [[Italija|italijansko]] večnamensko plovilo, ki ima sposobnosti tako [[Letalonosilka|letalonosilke]] kot [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesentne ladje]] v [[Italijanska vojna mornarica|Italijanski vojni mornarici]]. Uradno je klasificirano kot Večnamenska amfibijska jurišna ladja (LDH) (''[[Angleščina|Angleško]]'': Landing Helicopter Dock) (''[[Italijanščina|Italijansko]]'': ''Unità d'assalto anfibio multiruolo''). <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trieste - Marina Militare |url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/pilastro-operativo/mezzi/forze-navali/Pagine/Trieste.aspx |access-date=2026-08-30 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> == Opis == TRIESTE je največje plovilo, ki ga je italija kdarkoli zgradila za [[Italijanska vojna mornarica|italijansko mornarico]] (po drugi svetovni vojni do danes). Z več kot 1000 ležišči, približno 230 metrov dolgo letalsko palubo in sposobnostjo izvajanja celotnega spektra amfibijskih in zračnih operacij, s katero lahko načrtuje in podpira bataljon, ki šteje 600 mornarjev. Palubna garaža ima tudi 1200 linearnih metrov prostora za kolesna in gosenična vozila, tako civilna kot vojaška, kar utrjuje vlogo te ladje kot strateškega podpornega in vsestranskega sredstva. <ref name=":0" /> === Sposobnosti === Ladja Trieste je večnamensko plovilo, namenjeno za podporo operacijam izkrcanja in projekciji sil z morja. Zahvaljujoč notranjemu poplavljivemu doku lahko deluje kot mobilna baza za izkrcanje, kar zagotavlja možnost projiciranja lastnih sil, tudi preko morja. Poleg tega jo je možno hitro prilagoditi različnim situacijam, od vojaškega posredovanja do obvladovanja humanitarnih izrednih razmer.<ref name=":0" /> Trieste je vodilna ladja Amfibijske pomorske skupine (ATG), ki skupaj z letalonosilsko udarno skupino (CGS, z vodilno ladjo [[Cavour (C 550)|Cavour]]) sestavlja Ekspedicijsko pomorsko skupino (ETF), operativno vejo italijanske pomorske flote.<ref name=":0" /> Ladja lahko tudi gostil poveljniške štabe ter je sposobna izvajati amfibijske operacije, vključno s premiki ladij na obalo več kot 24 milj od obale s podporo C4I, logistično in medicinsko podporo na ravni Role 2E (izboljšana), ki jo je mogoča razširitev z integracijo dodatnih medicinskih sredstev. Bolnišnica na krovu je opremljena z operacijskimi dvoranami, radiologijo, analitičnimi laboratoriji, zobozdravstveno službo in prostorom za hospitalizacijo 27 kritično bolnih pacientov, z dodatnimi posteljami, ki so na voljo v opremljenih kontejnerskih modulih. Ladja je tudi sposobna funkcionirati kot letalonosilka za [[Lovec pete generacije|lovce]] 5 generacije kot je ameriški [[F-35]]B. Poleg tega pa so na ladji tudi helikopterji. Skupaj je lahko na krovu do 12 [[Helikopter|helikopterjev]] ali kombinacija helikopterjev in lovcev. == Oborožitev in oprema == Ladja je opremljen s tremi večnamenskimi topovi Otobreda 76/62 (dva na premcu in eden na krmi), konfiguriranimi kot super hitri topovi s sistemom Strales in vodenim strelivom, vključno z možnostjo novega streliva Vulcano. Za dodatno obrambo ima ladja tri daljinsko vodene daljinsko vodene orožne sisteme OTO Melara 25/80, opremljene s 25-milimetrskim topom Oerlikon KBA, in dvema raketnima lanserjema OTO Melara ODLS-20 za izstrelitev podvodnih in zračnih vab. Trieste je opremljen za, vendar ne s štirimi vertikalnimi izstreljevalnimi sistemi Sylver A50 z osmimi celicami vsak, s skupno zmogljivostjo 32 raket Aster 15/30 za protizračno obrambo. Trieste ima napreden senzorski sistem, ki ga sestavljajo PAR SPN-720, radar za natančno približevanje, 3D volumetrični sistem, ki lahko hkrati sledi 300 predmetom in 12 ciljem, z dosegom več kot 200 km, radar Kronos Power Shield (AESA in L-pas), večnamenski nadzorni sistem z dosegom 1500–2000 km, IFF SIR-M-PA, sekundarni radar za identifikacijo ladij in letal, dvopasovni radar Kronos (DBR AESA 4FF): C-pas (Kronos Quad - Fitted For) in X-pas (Kronos StarFire), TACAN AN-553/N za natančno približevanje in pošiljanje informacij letalom med letom, "Zeus" EWS (elektronski bojni sistem), ki ga je razvilo podjetje Elettronica SpA, opremljen s polprevodniškim GaN TRX podsistemom za elektronsko bojevanje. Komponenta elektronskega bojevanja je integrirana z lokatorjem radarskega oddajnika (RE), radarskimi protiukrepi (RCM) in radiokomunikacijskimi protiukrepi (RCCM), ki so učinkoviti tako na odprtem morju kot v obalnih vodah. Zagotavlja napreden pomorski nadzor in oceno situacije prek ELINT in COMINT, skupaj z algoritmom SEI in sistemom za avtomatsko vodenje bojnih operacij SADOC 4. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Letalonosilke]] [[Kategorija:Vojna mornarica]] [[Kategorija:Italijanske oborožene sile]] 6hb72ck4jfk9pciyybxxto9kl2cl29z 6744717 6744716 2026-08-30T16:11:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 −[[Kategorija:Vojna mornarica]]; −[[Kategorija:Italijanske oborožene sile]]; +[[Kategorija:Italijanska vojna mornarica]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744717 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek <!-- vojne ladje (brez podmornic) --> | infobox caption = Letalonosilka Trieste L9890 | display title = Letalonosilka Trieste L9890 }} {{Infopolje Ladja Slika | Ship image = [[File:Italian LHD Trieste.jpg|280px]] | Ship image size = | Ship caption = Letalonosilka Trieste L9890 | image alt = Letalonosilka Trieste L9890 }} {{Infopolje Ladja Kariera | Hide header = | Ship country = {{ITA}} | Ship flag = [[File:Naval ensign of Italy.svg|48px]] | Ship name = '''''Trieste''''' | Ship namesake = [[Trst]] | Ship owner = | Ship operator = [[Italijanske oborožene sile]] | Ship registry = | Ship route = | Ship ordered = | Ship awarded = 1. Jul. 2015 | Ship builder = [[Fincantieri]], [[Ladjedelnica Castellammare di Stabia]]. [[Napoli]] | Ship original cost = € 1.126 milijard | Ship yard number = | Ship way number = | Ship laid down = 20 Feb. 2018 | Ship launched = 25. Maj. 2019 | Ship sponsor = | Ship christened = 7. Dec. 2024 | Ship completed = | Ship acquired = | Ship commissioned = 26. Okt. 2025 | Ship recommissioned = | Ship decommissioned = | Ship maiden voyage = | Ship in service = od 2025 | Ship out of service = | Ship renamed = | Ship reclassified = | Ship refit = | Ship stricken = | Ship reinstated = | Ship homeport = [[Taranto]] | Ship identification = L9890 | Ship motto = | Ship nickname = | Ship honours = | Ship honors = | Ship captured = | Ship fate = | Ship status = aktivna | Ship notes = | Ship badge = }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Header caption = | Hide header = | Ship class = Razred Trieste | Ship type = *[[Lahka letalonosilka]], *[[Amfibijskodesantna ladja]] | Ship tonnage = | Ship displacement = 37.500 [[tona|t]] | Ship length = 245 [[meter|m]] | Ship beam = 55 m | Ship height = 27.7 m | Ship draught = | Ship draft = 7.2 m | Ship depth = | Ship hold depth = | Ship decks = 230 m | Ship deck clearance = | Ship ramps = | Ship ice class = | Ship power = 3x 2.880 kW | Ship propulsion = CODOGOL (kombinirani pogon: dizelski motorji ali plinske turbine ali elektromotorji – 2 dizelska motorja + 2 plinski turbini + 2 elektromotorja) s propelerji s prilagodljivim naklonom lopatic | Ship sail plan = | Ship speed = 25 [[vozel (enota)|vozlov]] | Ship range = 7000 [[navtična milja|navtičnih milj]] pri 16 vozlih | Ship endurance = 30 dni | Ship test depth = | Ship boats = | Ship capacity = | Ship troops = | Ship complement = 1064 | Ship crew = 437 | Ship time to activate = | Ship sensors = * 1 x večnamenski pomorski radar z aktivnim elektronskim skeniranjem (PAR) Leonardo SPN-720 * 1 x radar Leonardo X-pasu (Kronos StarFire), namenjen zračnemu nadzoru, sledenju ciljem in vodenju raket * 1 x sistem IFF Leonardo SIR-M-PA, sekundarni radar in izpraševalnik, namenjen samodejni identifikaciji lastnih in sovražnih sil * 1 x zračnega navigacijskega sistem TACAN Thales AN-553/N * 1 x večnamenski ˙(3D) radar Leonardo C-pasu (Kronos Quad) (FFBTW) * 1 x pomorski sistem za vodenje ognja CMS Leonardo SADOC 4 * 1 x dolgodosežni radar za nadzor zračnega prostora in obrambo pred taktičnimi balističnimi raketami Leonardo L-pasu (Kronos Power Shield) | Ship EW = | Ship armament = * 3 x topovi 76/62, * 3 x mitraljezi 25/80, *2 x 16 VLS (navpični lansirni sistem) – predviden prostor za 2 x ODLS20 (sistem za izstreljevanje vab) stopnje 1, *sistem LRAD (Akustična naprava dolgega dosega) | Ship armour = | Ship armor = | Ship aircraft = *6–9 helikopterjev [[AgustaWestland AW101]] / [[NH90]] / [[AgustaWestland AW129]] na premcu *4–8 letal [[F-35]]B / Harrier II AV-8B Plus na krmi. Hangar (največ 14 zrakoplovov): *6 letal F-35B / [[Harrier II AV-8B]] Plus *9 helikopterjev [[AgustaWestland AW101]] / [[NH90]] / [[AgustaWestland AW129]] ali 10 helikopterjev [[AgustaWestland AW101]] / [[NH90]] / [[AgustaWestland AW129]] 4 letala [[F-35]]B / Harrier II AV-8B Plus | Ship aircraft facilities = | Ship notes = }} |} '''Letalonosilka Trieste''' (Oznaka: ''L9890'') je [[Italija|italijansko]] večnamensko plovilo, ki ima sposobnosti tako [[Letalonosilka|letalonosilke]] kot [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesentne ladje]] v [[Italijanska vojna mornarica|Italijanski vojni mornarici]]. Uradno je klasificirano kot Večnamenska amfibijska jurišna ladja (LDH) (''[[Angleščina|Angleško]]'': Landing Helicopter Dock) (''[[Italijanščina|Italijansko]]'': ''Unità d'assalto anfibio multiruolo''). <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trieste - Marina Militare |url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/pilastro-operativo/mezzi/forze-navali/Pagine/Trieste.aspx |access-date=2026-08-30 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> == Opis == TRIESTE je največje plovilo, ki ga je italija kdarkoli zgradila za [[Italijanska vojna mornarica|italijansko mornarico]] (po drugi svetovni vojni do danes). Z več kot 1000 ležišči, približno 230 metrov dolgo letalsko palubo in sposobnostjo izvajanja celotnega spektra amfibijskih in zračnih operacij, s katero lahko načrtuje in podpira bataljon, ki šteje 600 mornarjev. Palubna garaža ima tudi 1200 linearnih metrov prostora za kolesna in gosenična vozila, tako civilna kot vojaška, kar utrjuje vlogo te ladje kot strateškega podpornega in vsestranskega sredstva. <ref name=":0" /> === Sposobnosti === Ladja Trieste je večnamensko plovilo, namenjeno za podporo operacijam izkrcanja in projekciji sil z morja. Zahvaljujoč notranjemu poplavljivemu doku lahko deluje kot mobilna baza za izkrcanje, kar zagotavlja možnost projiciranja lastnih sil, tudi preko morja. Poleg tega jo je možno hitro prilagoditi različnim situacijam, od vojaškega posredovanja do obvladovanja humanitarnih izrednih razmer.<ref name=":0" /> Trieste je vodilna ladja Amfibijske pomorske skupine (ATG), ki skupaj z letalonosilsko udarno skupino (CGS, z vodilno ladjo [[Cavour (C 550)|Cavour]]) sestavlja Ekspedicijsko pomorsko skupino (ETF), operativno vejo italijanske pomorske flote.<ref name=":0" /> Ladja lahko tudi gostil poveljniške štabe ter je sposobna izvajati amfibijske operacije, vključno s premiki ladij na obalo več kot 24 milj od obale s podporo C4I, logistično in medicinsko podporo na ravni Role 2E (izboljšana), ki jo je mogoča razširitev z integracijo dodatnih medicinskih sredstev. Bolnišnica na krovu je opremljena z operacijskimi dvoranami, radiologijo, analitičnimi laboratoriji, zobozdravstveno službo in prostorom za hospitalizacijo 27 kritično bolnih pacientov, z dodatnimi posteljami, ki so na voljo v opremljenih kontejnerskih modulih. Ladja je tudi sposobna funkcionirati kot letalonosilka za [[Lovec pete generacije|lovce]] 5 generacije kot je ameriški [[F-35]]B. Poleg tega pa so na ladji tudi helikopterji. Skupaj je lahko na krovu do 12 [[Helikopter|helikopterjev]] ali kombinacija helikopterjev in lovcev. == Oborožitev in oprema == Ladja je opremljen s tremi večnamenskimi topovi Otobreda 76/62 (dva na premcu in eden na krmi), konfiguriranimi kot super hitri topovi s sistemom Strales in vodenim strelivom, vključno z možnostjo novega streliva Vulcano. Za dodatno obrambo ima ladja tri daljinsko vodene daljinsko vodene orožne sisteme OTO Melara 25/80, opremljene s 25-milimetrskim topom Oerlikon KBA, in dvema raketnima lanserjema OTO Melara ODLS-20 za izstrelitev podvodnih in zračnih vab. Trieste je opremljen za, vendar ne s štirimi vertikalnimi izstreljevalnimi sistemi Sylver A50 z osmimi celicami vsak, s skupno zmogljivostjo 32 raket Aster 15/30 za protizračno obrambo. Trieste ima napreden senzorski sistem, ki ga sestavljajo PAR SPN-720, radar za natančno približevanje, 3D volumetrični sistem, ki lahko hkrati sledi 300 predmetom in 12 ciljem, z dosegom več kot 200 km, radar Kronos Power Shield (AESA in L-pas), večnamenski nadzorni sistem z dosegom 1500–2000 km, IFF SIR-M-PA, sekundarni radar za identifikacijo ladij in letal, dvopasovni radar Kronos (DBR AESA 4FF): C-pas (Kronos Quad - Fitted For) in X-pas (Kronos StarFire), TACAN AN-553/N za natančno približevanje in pošiljanje informacij letalom med letom, "Zeus" EWS (elektronski bojni sistem), ki ga je razvilo podjetje Elettronica SpA, opremljen s polprevodniškim GaN TRX podsistemom za elektronsko bojevanje. Komponenta elektronskega bojevanja je integrirana z lokatorjem radarskega oddajnika (RE), radarskimi protiukrepi (RCM) in radiokomunikacijskimi protiukrepi (RCCM), ki so učinkoviti tako na odprtem morju kot v obalnih vodah. Zagotavlja napreden pomorski nadzor in oceno situacije prek ELINT in COMINT, skupaj z algoritmom SEI in sistemom za avtomatsko vodenje bojnih operacij SADOC 4. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Letalonosilke]] [[Kategorija:Italijanska vojna mornarica]] ssjo81qswql1d04v5hpt7bg1a7cwieb 6 608045 6744720 2026-08-30T16:14:01Z VidicK01 193275 {{Informacije o datoteki | Opis = Uradni plakat podkasta Ura resnice | Vir = https://info360.si/aktualno/vraca-se-ura-resnice-z-bojanom-pozarjem/ | Datum = 30. avgust 2025 | Kraj = | Avtor = Info360.si | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} 6744720 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Uradni plakat podkasta Ura resnice | Vir = https://info360.si/aktualno/vraca-se-ura-resnice-z-bojanom-pozarjem/ | Datum = 30. avgust 2025 | Kraj = | Avtor = Info360.si | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{logo}} 7t10okj24u7kllapmt1u6z30h3c672i 0 608046 6744730 2026-08-30T16:27:18Z VidicK01 193275 novo, prestavitev iz Info360 6744730 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Ura resnice z Bojanom Požarjem'' (oddaja)}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Ura resnice z Bojanom Požarjem | slika = [[Slika:URA RESNICE.webp|300px]] | naslov = | žanr = [[podkast]]<br>informativna oddaja | avtor = Bojan Požar | glavni_igralci = '''Voditelja:'''<br>[[Bojan Požar]]<br>[[Aljuš Pertinač]]<br> '''Komentatorji:'''<br>Miran Videtič<br>[[Boštjan M. Turk]]<br>[[Peter Gregorčič]]<br>Aljuš Pertinač<br>Peter Jančič<br>[[Bernard Nežmah]] | uvodna_špica = | skladatelj = | država = [[Slovenija]] | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 2 | število_predvajanih epizod = 148 | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = Bojan Požar | režiser = | lokacija snemanja = | čas_trajanja = 60–75 minut | produkcijska_hiša = MediaX za Info360 | Predvajanje = | televizijski_kanal = [[Info360]] | začetek_konec = 5. februar 2025 — }} '''Ura resnice z Bojanom Požarjem''' je komentatorska pogovorno-analitična oddaja v obliki [[podkast]]a, ki jo izdaja spletni medij [[Info360]].<ref>{{Navedi splet |title=Ura resnice z Bojanom Požarjem Podcast {{!}} podcasti.si |url=https://podcasti.si/ura-resnice-z-bojanom-pozarjem/ |access-date=2026-08-30 |website=podcasti.si}}</ref> Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2025-08-30 |title=Vrača se Ura resnice z Bojanom Požarjem |url=https://info360.si/aktualno/vraca-se-ura-resnice-z-bojanom-pozarjem/ |access-date=2026-08-30 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |87 | width=120|2. september 2025 | width=120|30. junij 2026 |-align=center |style="background:#ED9121;"| |3 | | width=120|1. september 2026 | width=120| |} == Komentatorji == === 1. sezona === <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} === 2. sezona === <small>Voditelja: Požar (67x), Pertinač (20x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|32 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|22 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|21 |- | Peter Jančič | align=center|20 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|19 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|17 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|12 |- |} == Seznam oddaj == === 1. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} === 2. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|143 | align=center|12. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Vse o aferi Black Cube | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- | align=center|144 | align=center|16. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Prvi dnevi 4. Janševe vlade: referendumi da, kolesarji ne | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|145 | align=center|19. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša nima 100 dni, vojna je že tukaj | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|146 | align=center|23. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Naj Janša zgolj vlada ali tudi spreminja Slovenijo? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|147 | align=center|26. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Katja Kokot, odmevna poslanka Resni.ce | colspan=2 align=center|Katja Kokot |- | align=center|148 | align=center|30. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Za Janšo in druge dolgo vroče poletje | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bojan Požar]] [[Kategorija:Info360]] ddzkgsto24vxtc3ry4qbfwcum4enno3 6744733 6744730 2026-08-30T16:30:26Z VidicK01 193275 +dopolnitev 6744733 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Ura resnice z Bojanom Požarjem'' (oddaja)}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Ura resnice z Bojanom Požarjem | slika = [[Slika:URA RESNICE.webp|300px]] | naslov = | žanr = [[podkast]]<br>informativna oddaja | avtor = Bojan Požar | glavni_igralci = '''Voditelja:'''<br>[[Bojan Požar]]<br>[[Aljuš Pertinač]]<br> '''Komentatorji:'''<br>Miran Videtič<br>[[Boštjan M. Turk]]<br>[[Peter Gregorčič]]<br>Aljuš Pertinač<br>Peter Jančič<br>[[Bernard Nežmah]] | uvodna_špica = | skladatelj = | država = [[Slovenija]] | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 2 | število_predvajanih epizod = 148 | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = Bojan Požar | režiser = | lokacija snemanja = | čas_trajanja = 60–75 minut | produkcijska_hiša = MediaX za Info360 | Predvajanje = | televizijski_kanal = [[Info360]] | začetek_konec = 5. februar 2025 — }} '''Ura resnice z Bojanom Požarjem''' je komentatorska pogovorno-analitična oddaja v obliki [[podkast]]a, ki jo izdaja spletni medij [[Info360]].<ref>{{Navedi splet |title=Ura resnice z Bojanom Požarjem Podcast {{!}} podcasti.si |url=https://podcasti.si/ura-resnice-z-bojanom-pozarjem/ |access-date=2026-08-30 |website=podcasti.si}}</ref> Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji s po dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2025-08-30 |title=Vrača se Ura resnice z Bojanom Požarjem |url=https://info360.si/aktualno/vraca-se-ura-resnice-z-bojanom-pozarjem/ |access-date=2026-08-30 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Podkast izhaja vsak torek in petek ob 20. uri. V prvi sezoni je izhajal trikrat tedensko. == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |87 | width=120|2. september 2025 | width=120|30. junij 2026 |-align=center |style="background:#ED9121;"| |3 | | width=120|1. september 2026 | width=120| |} == Komentatorji == === 1. sezona === <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} === 2. sezona === <small>Voditelja: Požar (67x), Pertinač (20x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|32 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|22 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|21 |- | Peter Jančič | align=center|20 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|19 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|17 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|12 |- |} == Seznam oddaj == === 1. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} === 2. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|143 | align=center|12. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Vse o aferi Black Cube | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- | align=center|144 | align=center|16. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Prvi dnevi 4. Janševe vlade: referendumi da, kolesarji ne | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|145 | align=center|19. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša nima 100 dni, vojna je že tukaj | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|146 | align=center|23. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Naj Janša zgolj vlada ali tudi spreminja Slovenijo? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|147 | align=center|26. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Katja Kokot, odmevna poslanka Resni.ce | colspan=2 align=center|Katja Kokot |- | align=center|148 | align=center|30. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Za Janšo in druge dolgo vroče poletje | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bojan Požar]] [[Kategorija:Info360]] fahyj02so8hxy4zx4s61sr9r2klw4ku 14 608047 6744735 2026-08-30T16:31:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6744735 wikitext text/x-wiki {{catmore|Bojan Požar}} Ta kategorija vsebuje članke o [[Bojan Požar|Bojanu Požarju]]. [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Kategorije, poimenovane po ljudeh]] ta7t7k7odjggdcn5fito26787y344ed 14 608048 6744740 2026-08-30T16:33:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6744740 wikitext text/x-wiki {{catmore|Info360}} Ta kategorija vsebuje članke o [[Info360]]. [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] 1vwvovswshr2m67b9vgx81fzcyg99qg 0 608049 6744756 2026-08-30T16:50:56Z TadejM 738 preusmeritev na [[Danilo Türk]] 6744756 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Danilo Türk]] dx4ljvo73xstzst3jo6yv17gmkwj8an 0 608050 6744766 2026-08-30T17:22:38Z ~2026-47187-81 265087 nova stran z vsebino: »'''Timotej Fijavž Vivod''' (* 20. avgust 1999, [[Maribor]]) je slovenski [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[teolog]] [[Nadškofija Maribor|mariborske nadškofije]].<ref name="druzina2026">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/novomasnik-timotej-fijavz-vivod-najbolj-se-veselim-da-bom-ljudem-prinasal-kristusa |title=Novomašnik Timotej Fijavž Vivod: Najbolj se veselim, da bom ljudem prinašal Kristusa |last=Mesojedec |first=M...« 6744766 wikitext text/x-wiki '''Timotej Fijavž Vivod''' (* 20. avgust 1999, [[Maribor]]) je slovenski [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[teolog]] [[Nadškofija Maribor|mariborske nadškofije]].<ref name="druzina2026">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/novomasnik-timotej-fijavz-vivod-najbolj-se-veselim-da-bom-ljudem-prinasal-kristusa |title=Novomašnik Timotej Fijavž Vivod: Najbolj se veselim, da bom ljudem prinašal Kristusa |last=Mesojedec |first=Marko |date=2026-06-10 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Mariboru, odraščal pa je v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Obiskoval je Srednjo zdravstveno šolo v Celju, nato pa je na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru opravil dodatni maturitetni predmet, ki ga je potreboval za vpis na [[Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/bogoslovec-timotej-fijavz-vivod |title=Novi diakon Timotej Fijavž Vivod si že od otroštva želi postati duhovnik |last=Zver |first=Katja |date=2025-06-26 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> 16. junija 2025 je z odliko zaključil magistrski študij teologije. Magistrsko delo s področja cerkvenega prava je naslovil ''Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes''. Njegov mentor je bil doc. dr. [[Sebastijan Valentan]].<ref>{{navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170283&lang=slv |title=Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes |date=2025 |website=Repozitorij Univerze v Ljubljani |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/17/timi-fijavz-vivod-novi-magister-teologije/ |title=Timi Fijavž Vivod novi magister teologije |date=2025-06-17 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Duhovniška služba == V [[diakon]]a ga je 25. junija 2025 v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah posvetil mariborski nadškof [[Alojzij Cvikl]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/25/timotej-fijavz-vivod-prejel-diakonsko-posvecenje/ |title=Timotej Fijavž Vivod prejel diakonsko posvečenje |date=2025-06-25 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> V duhovnika je bil po rokah nadškofa Cvikla posvečen 28. junija 2026 v [[Mariborska stolnica|mariborski stolnici]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2026/06/29/v-mariborski-stolnici-posvecen-novomasnik-timotej-fijavz-vivod/ |title=V mariborski stolnici posvečen novomašnik Timotej Fijavž Vivod |date=2026-06-29 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Novo mašo je obhajal 5. julija 2026 v domači nadžupniji sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Za novomašno geslo je izbral besede iz [[Evangelij po Marku|Markovega evangelija]] »Da bi bili z Njim« (Mr 3,14).<ref>{{navedi splet |url=https://novice.si/page/konjican-timotej-fijavz-vivod-daroval-novo-maso/ |title=Konjičan Timotej Fijavž Vivod daroval novo mašo |date=2026-07-05 |website=Novice.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Avgusta 2026 je nastopil prvo [[kaplan]]sko službo v župniji Št. Ilj v Slovenskih goricah v [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. Ob tem je začel pastoralno delovati tudi v župnijah Maribor - Košaki, Spodnja Kungota in Zgornja Kungota.<ref>{{navedi splet |url=https://maribor24.si/lokalno/sentilj/edini-letosnji-novomasnik-mariborske-nadskofije-bo-kaplan-v-sentilju-pomagal-bo-v-stirih-zupnijah/ |title=Edini letošnji novomašnik mariborske nadškofije bo kaplan v Šentilju, pomagal bo v štirih župnijah |last=Veršič |first=Damjan |date=2026-07-02 |website=Maribor24.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Rojeni leta 1999]] [[Kategorija:Rojeni 20. avgusta]] [[Kategorija:Živeče osebe]] dl8ajpk9ms7lcmza1fszgvxfq0aofpv 6744767 6744766 2026-08-30T17:24:30Z ~2026-47187-81 265087 6744767 wikitext text/x-wiki '''Timotej Fijavž Vivod''' (* 20. avgust 1999, [[Maribor]]) je slovenski [[teolog]] in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] [[Nadškofija Maribor|mariborske nadškofije]].<ref name="druzina2026">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/novomasnik-timotej-fijavz-vivod-najbolj-se-veselim-da-bom-ljudem-prinasal-kristusa |title=Novomašnik Timotej Fijavž Vivod: Najbolj se veselim, da bom ljudem prinašal Kristusa |last=Mesojedec |first=Marko |date=2026-06-10 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Mariboru, odraščal pa je v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Obiskoval je Srednjo zdravstveno šolo v Celju, nato pa je na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru opravil dodatni maturitetni predmet, ki ga je potreboval za vpis na [[Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/bogoslovec-timotej-fijavz-vivod |title=Novi diakon Timotej Fijavž Vivod si že od otroštva želi postati duhovnik |last=Zver |first=Katja |date=2025-06-26 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> 16. junija 2025 je z odliko zaključil magistrski študij teologije. Magistrsko delo s področja cerkvenega prava je naslovil ''Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes''. Njegov mentor je bil doc. dr. [[Sebastijan Valentan]].<ref>{{navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170283&lang=slv |title=Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes |date=2025 |website=Repozitorij Univerze v Ljubljani |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/17/timi-fijavz-vivod-novi-magister-teologije/ |title=Timi Fijavž Vivod novi magister teologije |date=2025-06-17 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Duhovniška služba == V [[diakon]]a ga je 25. junija 2025 v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah posvetil mariborski nadškof [[Alojzij Cvikl]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/25/timotej-fijavz-vivod-prejel-diakonsko-posvecenje/ |title=Timotej Fijavž Vivod prejel diakonsko posvečenje |date=2025-06-25 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> V duhovnika je bil po rokah nadškofa Cvikla posvečen 28. junija 2026 v [[Mariborska stolnica|mariborski stolnici]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2026/06/29/v-mariborski-stolnici-posvecen-novomasnik-timotej-fijavz-vivod/ |title=V mariborski stolnici posvečen novomašnik Timotej Fijavž Vivod |date=2026-06-29 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Novo mašo je obhajal 5. julija 2026 v domači nadžupniji sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Za novomašno geslo je izbral besede iz [[Evangelij po Marku|Markovega evangelija]] »Da bi bili z Njim« (Mr 3,14).<ref>{{navedi splet |url=https://novice.si/page/konjican-timotej-fijavz-vivod-daroval-novo-maso/ |title=Konjičan Timotej Fijavž Vivod daroval novo mašo |date=2026-07-05 |website=Novice.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Avgusta 2026 je nastopil prvo [[kaplan]]sko službo v župniji Št. Ilj v Slovenskih goricah v [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. Ob tem je začel pastoralno delovati tudi v župnijah Maribor - Košaki, Spodnja Kungota in Zgornja Kungota.<ref>{{navedi splet |url=https://maribor24.si/lokalno/sentilj/edini-letosnji-novomasnik-mariborske-nadskofije-bo-kaplan-v-sentilju-pomagal-bo-v-stirih-zupnijah/ |title=Edini letošnji novomašnik mariborske nadškofije bo kaplan v Šentilju, pomagal bo v štirih župnijah |last=Veršič |first=Damjan |date=2026-07-02 |website=Maribor24.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Rojeni leta 1999]] [[Kategorija:Rojeni 20. avgusta]] [[Kategorija:Živeče osebe]] 1m4v74docxxloaiabz5m3z99fpogoj4 6744778 6744767 2026-08-30T18:00:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Rojeni 20. avgusta]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744778 wikitext text/x-wiki '''Timotej Fijavž Vivod''' (* 20. avgust 1999, [[Maribor]]) je slovenski [[teolog]] in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] [[Nadškofija Maribor|mariborske nadškofije]].<ref name="druzina2026">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/novomasnik-timotej-fijavz-vivod-najbolj-se-veselim-da-bom-ljudem-prinasal-kristusa |title=Novomašnik Timotej Fijavž Vivod: Najbolj se veselim, da bom ljudem prinašal Kristusa |last=Mesojedec |first=Marko |date=2026-06-10 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Mariboru, odraščal pa je v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Obiskoval je Srednjo zdravstveno šolo v Celju, nato pa je na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru opravil dodatni maturitetni predmet, ki ga je potreboval za vpis na [[Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/bogoslovec-timotej-fijavz-vivod |title=Novi diakon Timotej Fijavž Vivod si že od otroštva želi postati duhovnik |last=Zver |first=Katja |date=2025-06-26 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> 16. junija 2025 je z odliko zaključil magistrski študij teologije. Magistrsko delo s področja cerkvenega prava je naslovil ''Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes''. Njegov mentor je bil doc. dr. [[Sebastijan Valentan]].<ref>{{navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170283&lang=slv |title=Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes |date=2025 |website=Repozitorij Univerze v Ljubljani |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/17/timi-fijavz-vivod-novi-magister-teologije/ |title=Timi Fijavž Vivod novi magister teologije |date=2025-06-17 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Duhovniška služba == V [[diakon]]a ga je 25. junija 2025 v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah posvetil mariborski nadškof [[Alojzij Cvikl]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/25/timotej-fijavz-vivod-prejel-diakonsko-posvecenje/ |title=Timotej Fijavž Vivod prejel diakonsko posvečenje |date=2025-06-25 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> V duhovnika je bil po rokah nadškofa Cvikla posvečen 28. junija 2026 v [[Mariborska stolnica|mariborski stolnici]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2026/06/29/v-mariborski-stolnici-posvecen-novomasnik-timotej-fijavz-vivod/ |title=V mariborski stolnici posvečen novomašnik Timotej Fijavž Vivod |date=2026-06-29 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Novo mašo je obhajal 5. julija 2026 v domači nadžupniji sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Za novomašno geslo je izbral besede iz [[Evangelij po Marku|Markovega evangelija]] »Da bi bili z Njim« (Mr 3,14).<ref>{{navedi splet |url=https://novice.si/page/konjican-timotej-fijavz-vivod-daroval-novo-maso/ |title=Konjičan Timotej Fijavž Vivod daroval novo mašo |date=2026-07-05 |website=Novice.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Avgusta 2026 je nastopil prvo [[kaplan]]sko službo v župniji Št. Ilj v Slovenskih goricah v [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. Ob tem je začel pastoralno delovati tudi v župnijah Maribor - Košaki, Spodnja Kungota in Zgornja Kungota.<ref>{{navedi splet |url=https://maribor24.si/lokalno/sentilj/edini-letosnji-novomasnik-mariborske-nadskofije-bo-kaplan-v-sentilju-pomagal-bo-v-stirih-zupnijah/ |title=Edini letošnji novomašnik mariborske nadškofije bo kaplan v Šentilju, pomagal bo v štirih župnijah |last=Veršič |first=Damjan |date=2026-07-02 |website=Maribor24.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Rojeni leta 1999]] [[Kategorija:Živeče osebe]] rfo3gsa6kiaqaub6rak3bnpd5nvlgdb 6744809 6744778 2026-08-30T19:39:53Z A09 188929 wd, oprema, pp 6744809 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Timotej Fijavž Vivod''', [[slovenci|slovenski]] [[teolog]] in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]],<ref name="druzina2026">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/novomasnik-timotej-fijavz-vivod-najbolj-se-veselim-da-bom-ljudem-prinasal-kristusa |title=Novomašnik Timotej Fijavž Vivod: Najbolj se veselim, da bom ljudem prinašal Kristusa |last=Mesojedec |first=Marko |date=2026-06-10 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> * [[20. avgust]] [[1999]], [[Maribor]] == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Mariboru, odraščal pa v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Obiskoval je Srednjo zdravstveno šolo v Celju, nato pa je na [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška|Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru]] opravil dodatni maturitetni predmet, ki ga je potreboval za vpis na [[Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/bogoslovec-timotej-fijavz-vivod |title=Novi diakon Timotej Fijavž Vivod si že od otroštva želi postati duhovnik |last=Zver |first=Katja |date=2025-06-26 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> 16. junija 2025 je z odliko zaključil magistrski študij teologije. Magistrsko delo s področja cerkvenega prava je naslovil ''Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes'' pod mentorstvom [[Sebastijan Valentan|Sebastijana Valentana]].<ref>{{navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170283&lang=slv |title=Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes |date=2025 |website=Repozitorij Univerze v Ljubljani |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/17/timi-fijavz-vivod-novi-magister-teologije/ |title=Timi Fijavž Vivod novi magister teologije |date=2025-06-17 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Duhovniška služba == V [[diakon]]a ga je 25. junija 2025 v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah posvetil mariborski nadškof [[Alojzij Cvikl]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/25/timotej-fijavz-vivod-prejel-diakonsko-posvecenje/ |title=Timotej Fijavž Vivod prejel diakonsko posvečenje |date=2025-06-25 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Škof Cvikl ga je v duhovnika posvetil 28. junija 2026 v [[Mariborska stolnica|mariborski stolnici]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2026/06/29/v-mariborski-stolnici-posvecen-novomasnik-timotej-fijavz-vivod/ |title=V mariborski stolnici posvečen novomašnik Timotej Fijavž Vivod |date=2026-06-29 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Novo mašo je obhajal 5. julija 2026 v domači nadžupniji sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Za novomašno geslo je izbral besede iz [[Evangelij po Marku|Markovega evangelija]] »Da bi bili z Njim« ({{bibl|Mr 3,14}}).<ref>{{navedi splet |url=https://novice.si/page/konjican-timotej-fijavz-vivod-daroval-novo-maso/ |title=Konjičan Timotej Fijavž Vivod daroval novo mašo |date=2026-07-05 |website=Novice.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Avgusta 2026 je nastopil prvo [[kaplan]]sko službo v župniji Št. Ilj v Slovenskih goricah v [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. Ob tem je začel pastoralno delovati tudi v župnijah Maribor - Košaki, Spodnja Kungota in Zgornja Kungota.<ref>{{navedi splet |url=https://maribor24.si/lokalno/sentilj/edini-letosnji-novomasnik-mariborske-nadskofije-bo-kaplan-v-sentilju-pomagal-bo-v-stirih-zupnijah/ |title=Edini letošnji novomašnik mariborske nadškofije bo kaplan v Šentilju, pomagal bo v štirih župnijah |last=Veršič |first=Damjan |date=2026-07-02 |website=Maribor24.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fijavž Vivod, Timotej}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] f7p0blyspq879v9vjxc5qtg06l18rdg 6744820 6744809 2026-08-30T20:10:02Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Magistrirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744820 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Timotej Fijavž Vivod''', [[slovenci|slovenski]] [[teolog]] in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]],<ref name="druzina2026">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/novomasnik-timotej-fijavz-vivod-najbolj-se-veselim-da-bom-ljudem-prinasal-kristusa |title=Novomašnik Timotej Fijavž Vivod: Najbolj se veselim, da bom ljudem prinašal Kristusa |last=Mesojedec |first=Marko |date=2026-06-10 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> * [[20. avgust]] [[1999]], [[Maribor]] == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Mariboru, odraščal pa v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Obiskoval je Srednjo zdravstveno šolo v Celju, nato pa je na [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška|Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru]] opravil dodatni maturitetni predmet, ki ga je potreboval za vpis na [[Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/bogoslovec-timotej-fijavz-vivod |title=Novi diakon Timotej Fijavž Vivod si že od otroštva želi postati duhovnik |last=Zver |first=Katja |date=2025-06-26 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> 16. junija 2025 je z odliko zaključil magistrski študij teologije. Magistrsko delo s področja cerkvenega prava je naslovil ''Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes'' pod mentorstvom [[Sebastijan Valentan|Sebastijana Valentana]].<ref>{{navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170283&lang=slv |title=Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes |date=2025 |website=Repozitorij Univerze v Ljubljani |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/17/timi-fijavz-vivod-novi-magister-teologije/ |title=Timi Fijavž Vivod novi magister teologije |date=2025-06-17 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Duhovniška služba == V [[diakon]]a ga je 25. junija 2025 v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah posvetil mariborski nadškof [[Alojzij Cvikl]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/25/timotej-fijavz-vivod-prejel-diakonsko-posvecenje/ |title=Timotej Fijavž Vivod prejel diakonsko posvečenje |date=2025-06-25 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Škof Cvikl ga je v duhovnika posvetil 28. junija 2026 v [[Mariborska stolnica|mariborski stolnici]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2026/06/29/v-mariborski-stolnici-posvecen-novomasnik-timotej-fijavz-vivod/ |title=V mariborski stolnici posvečen novomašnik Timotej Fijavž Vivod |date=2026-06-29 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Novo mašo je obhajal 5. julija 2026 v domači nadžupniji sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Za novomašno geslo je izbral besede iz [[Evangelij po Marku|Markovega evangelija]] »Da bi bili z Njim« ({{bibl|Mr 3,14}}).<ref>{{navedi splet |url=https://novice.si/page/konjican-timotej-fijavz-vivod-daroval-novo-maso/ |title=Konjičan Timotej Fijavž Vivod daroval novo mašo |date=2026-07-05 |website=Novice.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Avgusta 2026 je nastopil prvo [[kaplan]]sko službo v župniji Št. Ilj v Slovenskih goricah v [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. Ob tem je začel pastoralno delovati tudi v župnijah Maribor - Košaki, Spodnja Kungota in Zgornja Kungota.<ref>{{navedi splet |url=https://maribor24.si/lokalno/sentilj/edini-letosnji-novomasnik-mariborske-nadskofije-bo-kaplan-v-sentilju-pomagal-bo-v-stirih-zupnijah/ |title=Edini letošnji novomašnik mariborske nadškofije bo kaplan v Šentilju, pomagal bo v štirih župnijah |last=Veršič |first=Damjan |date=2026-07-02 |website=Maribor24.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fijavž Vivod, Timotej}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Magistrirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] dfy8dk6ecnu80kh1vgizsor4buitwjs 6744851 6744820 2026-08-30T22:28:44Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ {{pzb}} 6744851 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] {{Infopolje Oseba}} '''Timotej Fijavž Vivod''', [[slovenci|slovenski]] [[teolog]] in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]],<ref name="druzina2026">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/novomasnik-timotej-fijavz-vivod-najbolj-se-veselim-da-bom-ljudem-prinasal-kristusa |title=Novomašnik Timotej Fijavž Vivod: Najbolj se veselim, da bom ljudem prinašal Kristusa |last=Mesojedec |first=Marko |date=2026-06-10 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> * [[20. avgust]] [[1999]], [[Maribor]] == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Mariboru, odraščal pa v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Obiskoval je Srednjo zdravstveno šolo v Celju, nato pa je na [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška|Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru]] opravil dodatni maturitetni predmet, ki ga je potreboval za vpis na [[Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/bogoslovec-timotej-fijavz-vivod |title=Novi diakon Timotej Fijavž Vivod si že od otroštva želi postati duhovnik |last=Zver |first=Katja |date=2025-06-26 |website=Družina |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> 16. junija 2025 je z odliko zaključil magistrski študij teologije. Magistrsko delo s področja cerkvenega prava je naslovil ''Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes'' pod mentorstvom [[Sebastijan Valentan|Sebastijana Valentana]].<ref>{{navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170283&lang=slv |title=Učenje knezoškofa Mihaela Napotnika o mašni daritvi v primerjavi z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP 1983) in učenjem Cerkve danes |date=2025 |website=Repozitorij Univerze v Ljubljani |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/17/timi-fijavz-vivod-novi-magister-teologije/ |title=Timi Fijavž Vivod novi magister teologije |date=2025-06-17 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Duhovniška služba == V [[diakon]]a ga je 25. junija 2025 v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah posvetil mariborski nadškof [[Alojzij Cvikl]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2025/06/25/timotej-fijavz-vivod-prejel-diakonsko-posvecenje/ |title=Timotej Fijavž Vivod prejel diakonsko posvečenje |date=2025-06-25 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Škof Cvikl ga je v duhovnika posvetil 28. junija 2026 v [[Mariborska stolnica|mariborski stolnici]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/2026/06/29/v-mariborski-stolnici-posvecen-novomasnik-timotej-fijavz-vivod/ |title=V mariborski stolnici posvečen novomašnik Timotej Fijavž Vivod |date=2026-06-29 |website=Nadškofija Maribor |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Novo mašo je obhajal 5. julija 2026 v domači nadžupniji sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Za novomašno geslo je izbral besede iz [[Evangelij po Marku|Markovega evangelija]] »Da bi bili z Njim« ({{bibl|Mr 3,14}}).<ref>{{navedi splet |url=https://novice.si/page/konjican-timotej-fijavz-vivod-daroval-novo-maso/ |title=Konjičan Timotej Fijavž Vivod daroval novo mašo |date=2026-07-05 |website=Novice.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> Avgusta 2026 je nastopil prvo [[kaplan]]sko službo v župniji Št. Ilj v Slovenskih goricah v [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. Ob tem je začel pastoralno delovati tudi v župnijah Maribor - Košaki, Spodnja Kungota in Zgornja Kungota.<ref>{{navedi splet |url=https://maribor24.si/lokalno/sentilj/edini-letosnji-novomasnik-mariborske-nadskofije-bo-kaplan-v-sentilju-pomagal-bo-v-stirih-zupnijah/ |title=Edini letošnji novomašnik mariborske nadškofije bo kaplan v Šentilju, pomagal bo v štirih župnijah |last=Veršič |first=Damjan |date=2026-07-02 |website=Maribor24.si |language=sl |accessdate=2026-08-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fijavž Vivod, Timotej}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Magistrirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] bnsuvrf4673ccf5d25ci3ib001qfnld 0 608051 6744780 2026-08-30T18:06:59Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Béla Tárkányi */ 6744780 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Béla József Tárkányi''' (pravo ime ''József Viperina''), je bil [[Madžari|madžarski]] [[kanonik]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in akademik, * [[2. januar]] [[1812]], [[Miskolc]]; † [[16. februar]] [[1886]], [[Eger]]. == Življenje in delo == Rodil se je očetu obrtniku Ádámu Viperini in materi Márii (roj. Andresz).<ref name="petofi">{{navedi novice|title=Tárkányi Béla |work=Petőfi Social |url=https://petofikozossege.mnl.gov.hu/tarkanyi-bela |date= |accessdate=30.8.2026 |language=hu}}</ref> V rojstnem mestu je hodil v srednjo šolo, a peti razred je končal v [[Levoča|Levoči]] ({{lang-hu|Lőcse}}),<ref name="katlex">{{navedi novice|title=Tárkányi |work=Magyar Katolikus Lexikon |url=https://lexikon.katolikus.hu/T/T%C3%A1rk%C3%A1nyi.html |date=|accessdate=30.8.2026 |language=hu}}</ref> da bi se naučil [[nemščina|nemško]]. Od avgusta 1836 je bil semeniščnik. 1838 je začel študirati teologijo<ref name="arcanum">{{navedi novice|title=Tárkányi Béla; Viperina József |work=Arcanum: Magyar életrajzi lexikon |url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Lexikonok-magyar-eletrajzi-lexikon-7428D/t-ty-780F8/tarkanyi-bela-viperina-jozsef-78182/ |date= |accessdate=30.8.2026 |language=hu}}</ref> in se ukvarjati z leposlovjem. V naslednjih letih je dobil priznanje za svojo balado ''Honáldozat'' (Žrtev za domovino) in satiro ''Indítványok'' (Predlogi).<ref name="katlex" /> Objavil je nekaj prevedenih odlomkov iz epa ''Der Messias'' [[Friedrich Gottlieb Klopstock|Friedricha Klopstocka]], ki so naleteli na odobravanje pri pesniku [[Ferenc Toldy|Ferencu Toldyju]],<ref name="arcanum" /> ki je spodbujal Tárkányija k prevodu celotnega dela.<ref name="petofi" /> Po končanem študiju teologije se je zaposlil v nadškofijski pisarni v Egru<ref name="arcanum" /> in se je avtodidaktično učil umetniške študije. 1844 se je spoznal s pesnikom [[Sándor Petőfi|Sándorjem Petőfijem]].<ref name="arcanum" /> 15. julija je bil posvečen v duhovnika in je uradno spremenil svoj priimek iz Viperine v Tárkányi.<ref name="petofi" /> Najprej je bil pomožni duhovnik v [[Bükkszenterzsébet]]u,<ref name="katlex" /> vendar se je 15. julija 1845 vrnil v Eger zaradi svoje bolezni. 30. julija se je vrnil domov, kjer je ozdravel in je 23. septembra lahko nadaljeval duhovniško službo. 22. julija 1846 je postal novomašniški pripravnik nadškofa Jánosa Pyrkerja, ki ga je spremljal na potovanja v [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Nemčija|Nemčijo]].<ref name="katlex" /> Po Pyrkerjevi smrti je postal tajnik novega nadškofa Béle Bartakovicsa,<ref name="arcanum" /> ki mu je poveril preoblikovanje prevoda [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[György Káldi|Györgya Káldija]] v sodobno [[madžarščina|madžarščino]] (to delo je končal 1861).<ref name="arcanum" /><ref name="katlex" /> Madžarski protestanti niso se strinjali z novo madžarsko Biblijo, rekoč, da je treba odražati starinski jezik [[Stara zaveza|Stare zaveze]] v stari madžarščini. Tárkányi je takole odgovoril na kritiko, da če bi bila Biblija »draga svetinja« prastarih vekov, bi se strinjal z njihovim mnenjem in uporabil stari madžarski jezik. Vendar Biblija ni samo jezikovni spomenik, temveč vsakodnevna knjiga življenja, ki je ne morejo nadomestiti druge knjige, ljudje pa potrebujejo to knjigo, toda jo lahko razumejo takrat, če je prevedena v razumljiv jezik.{{sfn|Székely|2003|p=32}} 1858 je bil poimenovan za župnika v [[Egyek]]u.<ref name="arcanum" /> 15. decembra istega leta je bil izvoljen za člana [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]] (MTA).<ref name="katlex" /> [[Papež Pij IX.]] ga je 1866 poimenoval za komornika zaradi dela v prevajanju Svetega pisma v madžarščino.<ref name="petofi" /> Cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] ga je 1868 poimenoval za člana kaptola v Egru, 1872 pa za naslovnega opata v samostanu Klostermarienberg ([[Gradiščanska]]).<ref name="katlex" /> Ko se je končno preselil v Eger, je bil poimenovan za nadzornika ljudskih šol. 1872 so ga izvolili za podpredsednika Društva Svetega Štefana,<ref name="katlex" /> ki še danes založi predvsem verske knjige na [[Madžarska|Madžarskem]]. Od 1880 je bil častni doktor Univerze v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref name="petofi" /> Dejavno se je udeležil takratnega literarnega življenja. Večkrat je bil umetnostni kritik literarnih del. Veliko je potoval po [[Evropa|Evropi]], predvsem v [[Italija|Italiji]], kjer se je zdravil, ker je imel srčne probleme. V tem času ga je društvo Arcadia v [[Rim]]u izvolilo za svojega člana. Izdal je veliko [[molitvenik]]ov, cerkvenih pesmaric in verskih knjig,<ref name="arcanum" /> ki so bili zelo priljubljeni med ljudstvom.<ref name="petofi" /> Tárkányi je oživel in prenaredil veliko starih madžarskih katoliških pesmi, ki jih še danes pojejo v cerkvah na Madžarskem. Bil je eden največjih književnikov madžarskega jezika. Njegov jezik in slog je bil tako odličen, da še danes ni zastarel, zato imajo Tárkányijeve knjige tudi v sodobnih časih veliko ponatisov. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|first=Tibor |last=Székely |year=2003 |title=A magyar bibliafordítások történetéből – 1500–1955 |location=Budimpešta |publisher=Országos Műszaki Információs Központ és Könyvtár |cobiss= |isbn=978-963-460-458-7 |language=hu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tarkanyi, Bela}} [[Kategorija:Madžarski pesniki]] [[Kategorija:Madžarski prevajalci]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Madžarski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]] gmizfc5mfmqswz04mx7gog18z526j06 6744807 6744780 2026-08-30T19:33:28Z A09 188929 pp 6744807 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Béla József Tárkányi''' (polno ime '''József Viperina'''), [[Madžari|madžarski]] [[kanonik]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in akademik, * [[2. januar]] [[1812]], [[Miskolc]]; † [[16. februar]] [[1886]], [[Eger]]. == Življenje in delo == Rodil se je očetu obrtniku Ádámu Viperini in materi Márii (roj. Andresz).<ref name="petofi">{{navedi novice|title=Tárkányi Béla |work=Petőfi Social |url=https://petofikozossege.mnl.gov.hu/tarkanyi-bela |date= |accessdate=30.8.2026 |language=hu}}</ref> V rojstnem mestu je hodil v srednjo šolo, a peti razred je končal v [[Levoča|Levoči]] ({{lang-hu|Lőcse}}),<ref name="katlex">{{navedi novice|title=Tárkányi |work=Magyar Katolikus Lexikon |url=https://lexikon.katolikus.hu/T/T%C3%A1rk%C3%A1nyi.html |date=|accessdate=30.8.2026 |language=hu}}</ref> da bi se naučil [[nemščina|nemško]]. Od avgusta 1836 je bil semeniščnik. 1838 je začel študirati teologijo<ref name="arcanum">{{navedi novice|title=Tárkányi Béla; Viperina József |work=Arcanum: Magyar életrajzi lexikon |url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Lexikonok-magyar-eletrajzi-lexikon-7428D/t-ty-780F8/tarkanyi-bela-viperina-jozsef-78182/ |date= |accessdate=30.8.2026 |language=hu}}</ref> in se ukvarjati z leposlovjem. V naslednjih letih je dobil priznanje za svojo balado ''Honáldozat'' (Žrtev za domovino) in satiro ''Indítványok'' (Predlogi).<ref name="katlex" /> Objavil je nekaj prevedenih odlomkov iz epa ''Der Messias'' [[Friedrich Gottlieb Klopstock|Friedricha Klopstocka]], ki so naleteli na odobravanje pri pesniku [[Ferenc Toldy|Ferencu Toldyju]],<ref name="arcanum" /> ki je spodbujal Tárkányija k prevodu celotnega dela.<ref name="petofi" /> Po končanem študiju teologije se je zaposlil v nadškofijski pisarni v Egru<ref name="arcanum" /> in se je avtodidaktično učil umetniške študije. 1844 se je spoznal s pesnikom [[Sándor Petőfi|Sándorjem Petőfijem]].<ref name="arcanum" /> 15. julija je bil posvečen v duhovnika in je uradno spremenil svoj priimek iz Viperine v Tárkányi.<ref name="petofi" /> Najprej je bil pomožni duhovnik v [[Bükkszenterzsébet]]u,<ref name="katlex" /> vendar se je 15. julija 1845 vrnil v Eger zaradi svoje bolezni. 30. julija se je vrnil domov, kjer je ozdravel in je 23. septembra lahko nadaljeval duhovniško službo. 22. julija 1846 je postal novomašniški pripravnik nadškofa Jánosa Pyrkerja, ki ga je spremljal na potovanja v [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Nemčija|Nemčijo]].<ref name="katlex" /> Po Pyrkerjevi smrti je postal tajnik novega nadškofa Béle Bartakovicsa,<ref name="arcanum" /> ki mu je poveril preoblikovanje prevoda [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[György Káldi|Györgya Káldija]] v sodobno [[madžarščina|madžarščino]] (to delo je končal 1861).<ref name="arcanum" /><ref name="katlex" /> Madžarski protestanti niso se strinjali z novo madžarsko Biblijo, rekoč, da je treba odražati starinski jezik [[Stara zaveza|Stare zaveze]] v stari madžarščini. Tárkányi je takole odgovoril na kritiko, da če bi bila Biblija »draga svetinja« prastarih vekov, bi se strinjal z njihovim mnenjem in uporabil stari madžarski jezik. Vendar Biblija ni samo jezikovni spomenik, temveč vsakodnevna knjiga življenja, ki je ne morejo nadomestiti druge knjige, ljudje pa potrebujejo to knjigo, toda jo lahko razumejo takrat, če je prevedena v razumljiv jezik.{{sfn|Székely|2003|p=32}} 1858 je bil poimenovan za župnika v [[Egyek]]u.<ref name="arcanum" /> 15. decembra istega leta je bil izvoljen za člana [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]] (MTA).<ref name="katlex" /> [[Papež Pij IX.]] ga je 1866 poimenoval za komornika zaradi dela v prevajanju Svetega pisma v madžarščino.<ref name="petofi" /> Cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] ga je 1868 poimenoval za člana kapitlja v Egru, 1872 pa za naslovnega opata v samostanu Klostermarienberg ([[Gradiščanska]]).<ref name="katlex" /> Ko se je končno preselil v Eger, je bil poimenovan za nadzornika ljudskih šol. 1872 so ga izvolili za podpredsednika Društva Svetega Štefana,<ref name="katlex" /> ki še danes založi predvsem verske knjige na [[Madžarska|Madžarskem]]. Od 1880 je bil častni doktor Univerze v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref name="petofi" /> Dejavno se je udeležil takratnega literarnega življenja. Večkrat je bil umetnostni kritik literarnih del. Veliko je potoval po [[Evropa|Evropi]], predvsem v [[Italija|Italiji]], kjer se je zdravil zaradi srčnega obolenja. V tem času ga je društvo Arcadia v [[Rim]]u izvolilo za svojega člana. Izdal je veliko [[molitvenik]]ov, cerkvenih pesmaric in verskih knjig,<ref name="arcanum" /> ki so bili zelo priljubljeni med ljudstvom.<ref name="petofi" /> Tárkányi je oživel in prepesnil veliko starih madžarskih katoliških pesmi, ki jih še danes pojejo v cerkvah na Madžarskem. Bil je eden največjih književnikov madžarskega jezika. Njegov jezik in slog je bil tako odličen, da še danes ni zastarel, zato imajo Tárkányijeve knjige tudi v sodobnih časih veliko ponatisov. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo|first=Tibor |last=Székely |year=2003 |title=A magyar bibliafordítások történetéből – 1500–1955 |location=Budimpešta |publisher=Országos Műszaki Információs Központ és Könyvtár |cobiss= |isbn=978-963-460-458-7 |language=hu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tarkanyi, Bela}} [[Kategorija:Madžarski pesniki]] [[Kategorija:Madžarski prevajalci]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Madžarski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]] e2qeuqw9j5b4u5pgxa2i50jtd5fjtyu 0 608052 6744781 2026-08-30T18:07:53Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Béla Tárkányi]] 6744781 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Béla Tárkányi]] jsfn7z8d6pd13ynb3gvkkg7ioq0mx6n 0 608053 6744783 2026-08-30T18:21:17Z TadejM 738 ustvarjeno s prevodom [[:en:Nancy Grace Roman Space Telescope]] 6744783 wikitext text/x-wiki {{infobox spaceflight | name = vesoljski teleskop Nancy Grace Roman | names_list = {{Plainlist| * Roman Space Telescope (RST) * Wide-Field Infrared Survey Telescope (WFIRST) * Joint Dark Energy Mission (JDEM) }} | image = ROMANNewModelV8RomanStill00049.png | image_caption = Renderirani model vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman | image_size = 300px | mission_type = [[Infrardeči teleskop|Infrardeči]] [[vesoljski teleskop]] | operator = [[NASA]]{{\}}[[Goddardov center za vesoljske polete|GSFC]] | website = {{URL|http://roman.gsfc.nasa.gov/}} | mission_duration = 5 let (načrtovano)<ref name="WFIRSTobservatory">{{cite web |url=http://wfirst.gsfc.nasa.gov/observatory/ |title=WFIRST Observatory |archive-url=https://web.archive.org/web/20150214063216/https://wfirst.gsfc.nasa.gov/observatory/ |publisher=NASA (GSFC) |date=April 25, 2014 |archive-date=February 14, 2015 |url-status=dead |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref><br>{{time interval|30 Aug 2026, 11:26:04|show=dhm|sep=,}} (preteklo) | launch_mass = {{plainlist| * {{cvt|10500|kg}} (načrtovano)<ref name="Bartusek2022">{{cite conference |last1=Bartusek |first1=Lisa M. L. |last2=Davis |first2=Jody L. |last3=Vess |first3=Melissa F. |title=Nancy Grace Roman Space Telescope Observatory Implementation and Challenges |conference=2022 IEEE Aerospace Conference (AERO) |publisher=IEEE |date=5-12 March 2022 |location=Big Sky, MT, USA |doi=10.1109/AERO53065.2022.9843415 |url=https://ntrs.nasa.gov/citations/20210021677 |access-date=20 April 2026 |archive-date=25 April 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260425053749/https://ntrs.nasa.gov/citations/20210021677 |url-status=live }}</ref> * {{cvt|9174|kg}} (dejansko)<ref name="McDowell2026">{{cite web |last1=McDowell |first1=Jonathan |author-link=Jonathan McDowell |title=I wrote to Lisa Bartusek, Roman team member and the author of the 2022 paper that Wikipedia cites for the 10500 kg design planning value. She tells me the actual launch mass is 9174 kg including 1116 kg of hydrazine. Result! |url=https://bsky.app/profile/did:plc:vqtp5dj2o6rqnge56sz2db5a/post/3muautz2ims2r |website=[[Bluesky]] |access-date=29 August 2026}}</ref> }} | power = 4,5&nbsp;[[kilovat|kW]]{{r|Bartusek2022}} | launch_date = 30. avgust 2026, 11:26:04 UTC<ref name=RomanHome>{{cite web |editor-last=Brill |editor-first=Jennifer |url=https://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/ |title=Nancy Grace Roman Space Telescope – NASA Science |publisher=NASA |date=27 July 2026 |access-date=31 July 2026 |archive-date=30 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730233302/https://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/ |url-status=live }}</ref> </references> | launch_rocket = [[Falcon Heavy]] Block 5<ref>{{cite web |title=B1104 of Falcon 9 Block 5 |website=Next Spaceflight |date=2018-05-11 |url=https://nextspaceflight.com/reuse/211/ |access-date=2026-08-29}}</ref> | launch_site = [[Kennedy Space Center|Kennedy]] [[LC-39A]] | launch_contractor = [[SpaceX]] | orbit_reference = [[Lagrangeova točka#Točka L2|orbita Sonce–Zemlja L₂]] | orbit_regime = [[halo orbita]] | orbit_periapsis = {{cvt|188420|km}}{{citation needed|date=June 2026}} | orbit_apoapsis = {{cvt|806756|km}}{{citation needed|date=June 2026}} | apsis = apsida | trans_band = {{Plainlist| * [[S-pas]] (podpora [[TT&C]]) * [[Ka-pas|K_a-pas]] (pridobivanje podatkov) }} | trans_bandwidth = {{Plainlist| * Nekaj kbit/s dupleks (S-pas) * 290&nbsp;Mbit/s (K_a-pas) }} | telescope_type = [[trizrcalni anastigmat]] | manufacturer = [[Goddardov center za vesoljske polete]] (NASA) | telescope_diameter = {{cvt|2,4|m|ft}} | telescope_focal_ratio = {{f/|7,9}} | telescope_wavelength = 0,48–2,30&nbsp;μm ([[Visible spectrum|modra]] do [[Infrardeča|blizu infrardeča]])<ref name="WFIreference">{{cite web |date=25 January 2021 |title=Roman Wide-Field Instrument Reference Information |url=https://roman.gsfc.nasa.gov/science/RRI/Roman_WFI_Reference_Information_20210125.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514102750/https://roman.gsfc.nasa.gov/science/RRI/Roman_WFI_Reference_Information_20210125.pdf |archive-date=14 May 2021 |access-date=9 January 2022}}</ref> | instruments_list = {{Infobox spaceflight/Instruments | acronym1 = WFI | name1 = Wide-Field Instrument | acronym2 = CGI | name2 = Coronagraph Instrument }} | insignia = Nancy Grace Roman Space Telescope patch.png | insignia_caption = Logotip misije Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman | insignia_upright = 0.8 <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "insignia_size"; see WP:IMGSIZE. --> | programme = '''[[Velike strateške znanstvene misije]]'''{{br}}<small>''Astrofizikalni oddelek''</small> | previous_mission = [[vesoljski teleskop Jamesa Webba]] | next_mission = }}'''Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman''' (kratko '''vesoljski teleskop Roman''', '''Roman''', '''NGRST''' ali '''RST''') je [[NASA|Nasin]] [[infrardeča|infrardeči]] [[vesoljski teleskop]], ki je bil 30. avgusta 2026 z izstrelitveno raketo [[Falcon Heavy]] izstreljen na tir proti [[Lagrangeeva točka|orbiti Sonce-Zemlja L₂]].<ref>{{Cite web |title=The Nancy Grace Roman Space Telescope has launched |url=https://www.planetary.org/articles/the-nancy-grace-roman-space-telescope-launch |access-date=2026-08-30 |website=The Planetary Society |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Cartier |first=Kimberly M. S. |date=2026-08-30 |title=Roman Telescope Begins Quest to Reveal Evolving Universe |url=https://eos.org/research-and-developments/roman-telescope-begins-quest-to-reveal-evolving-universe |access-date=2026-08-30 |website=Eos |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=Warren |first=Haygen |date=2026-08-29 |title=NASA, SpaceX successfully launch the Nancy Grace Roman Space Telescope from Florida |url=https://www.nasaspaceflight.com/2026/08/roman-telescope-launch/ |access-date=2026-08-30 |website=NASASpaceFlight.com |language=en-US}}</ref> Pomenovan je po nekdanji vodilni astronomki NASE [[Nancy Grace Roman]].<ref name="RomanSpaceTelescope">{{cite web |url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-telescope-named-for-mother-of-hubble-nancy-grace-roman/ |title=NASA Telescope Named For "Mother of Hubble" Nancy Grace Roman |publisher=NASA |date=May 20, 2020 |access-date=March 14, 2021 |archive-date=20 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520180313/https://www.nasa.gov/press-release/nasa-telescope-named-for-mother-of-hubble-nancy-grace-roman/ |url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> Vesoljski teleskop Roman temelji na 2,4-metrskem primarnem zrcalu s širokim [[vidno polje|vidnim poljem]], ki ga je Nasi doniral [[Nacionalni urad za izvidovanje]], in nosi dva znanstvena instrumenta. Instrument širokega polja (WFI) je večpasovna kamera za vidno in blizu infrardečo svetlobo s 300,8 megapiksla, ki zagotavlja ostrino slik, primerljivo z [[vesoljski teleskop Hubble|vesoljskim teleskopom Hubble]] na vidnem polju 0,28 kvadratne stopinje, z vidnim poljem, ki 100-krat presega vidno polje slikovnih kamer na Hubblu. [[Koronagraf]] (CGI) sestavljata visokokontrastna kamera z majhnim vidnim poljem in [[spektrometer]], ki pokriva vidne in blizu infrardeče valovne dolžine z novo tehnologijo za udušitev zvezdne svetlobe. Navedene cilji<ref name="2015FinalReport">{{cite web |date=March 10, 2015 |title=WFIRST-AFTA 2015 Report by the Science Definition Team (SDT) and WFIRST Study Office |url=http://wfirst.gsfc.nasa.gov/science/sdt_public/WFIRST-AFTA_SDT_Report_150310_Final.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009151258/http://wfirst.gsfc.nasa.gov/science/sdt_public/WFIRST-AFTA_SDT_Report_150310_Final.pdf |archive-date=9 October 2016 |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> vključujejo iskanje [[eksoplanet|zunajosončnih planetov]] z uporabo [[gravitacijsko mikrolečenje|gravitacijskega mikrolečenja]],<ref name="NRC">{{cite book |url=http://www.nap.edu/catalog/12951.html |title=New Worlds, New Horizons in Astronomy and Astrophysics |publisher=National Academies Press |last=Blandford | first=Roger D. | others=National Research Council staff and the Committee for a Decadal Survey of Astronomy and Astrophysics |year=2010 |isbn=978-0-309-15802-2 |location=Washington, D.C. |language=en-us |doi=10.17226/12951 |bibcode=2010nwnh.book...... |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> proučevanje [[kronologija vesolja|kronologije vesolja]] in rasti kozmične strukture, merjenje učinkov [[temna energija|temne energije]]<ref name="RomanGSFC">{{cite web |title=Mission Overview |url=https://roman.gsfc.nasa.gov/about.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190904154010/https://wfirst.gsfc.nasa.gov/about.html |archive-date=4 September 2019 |access-date=March 14, 2021 |work=Nancy Grace Roman Space Telescope |publisher=NASA}} {{PD-notice}}</ref> ter ugotavljanje konsistentnosti [[splošna relativnost|splošne relativnosti]] in [[prostor-čas|ukrivljenosti prostor-časa]]. Teleskop Roman je leta 2010 kot ključno prioriteto za naslednje desetletje astronomije priporočil [[komite za desetletno raziskovanje v astronomiji in astrofiziki|komite za nacionalno raziskovanje]] [[Nacionalni raziskovalni svet Združenih držav|Nacionalnega raziskovalnega sveta Združenih držav]]. Za razvoj in izstrelitev je bil odobren 17. februarja 2016.<ref name="KDP-A">{{cite web |last1=Northon |first1=Karen |date=February 18, 2016 |title=NASA Introduces New, Wider Set of Eyes on the Universe |work=NASA |url=http://www.nasa.gov/press-release/nasa-introduces-new-wider-set-of-eyes-on-the-universe |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222102742/http://www.nasa.gov/press-release/nasa-introduces-new-wider-set-of-eyes-on-the-universe/ |archive-date=22 February 2016 |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] m4d072ppo7c9kiiuvxczuux5n6kha4b 6744787 6744783 2026-08-30T18:26:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 tn 6744787 wikitext text/x-wiki {{infobox spaceflight | name = Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman | names_list = {{Plainlist| * Roman Space Telescope (RST) * Wide-Field Infrared Survey Telescope (WFIRST) * Joint Dark Energy Mission (JDEM) }} | image = ROMANNewModelV8RomanStill00049.png | image_caption = Renderirani model vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman | image_size = 300px | mission_type = [[Infrardeči teleskop|Infrardeči]] [[vesoljski teleskop]] | operator = [[NASA]]{{\}}[[Goddardov center za vesoljske polete|GSFC]] | website = {{URL|http://roman.gsfc.nasa.gov/}} | mission_duration = 5 let (načrtovano)<ref name="WFIRSTobservatory">{{cite web |url=http://wfirst.gsfc.nasa.gov/observatory/ |title=WFIRST Observatory |archive-url=https://web.archive.org/web/20150214063216/https://wfirst.gsfc.nasa.gov/observatory/ |publisher=NASA (GSFC) |date=April 25, 2014 |archive-date=February 14, 2015 |url-status=dead |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref><br>{{time interval|30 Aug 2026, 11:26:04|show=dhm|sep=,}} (preteklo) | launch_mass = {{plainlist| * {{cvt|10500|kg}} (načrtovano)<ref name="Bartusek2022">{{cite conference |last1=Bartusek |first1=Lisa M. L. |last2=Davis |first2=Jody L. |last3=Vess |first3=Melissa F. |title=Nancy Grace Roman Space Telescope Observatory Implementation and Challenges |conference=2022 IEEE Aerospace Conference (AERO) |publisher=IEEE |date=5-12 March 2022 |location=Big Sky, MT, USA |doi=10.1109/AERO53065.2022.9843415 |url=https://ntrs.nasa.gov/citations/20210021677 |access-date=20 April 2026 |archive-date=25 April 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260425053749/https://ntrs.nasa.gov/citations/20210021677 |url-status=live }}</ref> * {{cvt|9174|kg}} (dejansko)<ref name="McDowell2026">{{cite web |last1=McDowell |first1=Jonathan |author-link=Jonathan McDowell |title=I wrote to Lisa Bartusek, Roman team member and the author of the 2022 paper that Wikipedia cites for the 10500 kg design planning value. She tells me the actual launch mass is 9174 kg including 1116 kg of hydrazine. Result! |url=https://bsky.app/profile/did:plc:vqtp5dj2o6rqnge56sz2db5a/post/3muautz2ims2r |website=[[Bluesky]] |access-date=29 August 2026}}</ref> }} | power = 4,5&nbsp;[[kilovat|kW]]{{r|Bartusek2022}} | launch_date = 30. avgust 2026, 11:26:04 UTC<ref name=RomanHome>{{cite web |editor-last=Brill |editor-first=Jennifer |url=https://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/ |title=Nancy Grace Roman Space Telescope – NASA Science |publisher=NASA |date=27 July 2026 |access-date=31 July 2026 |archive-date=30 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730233302/https://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/ |url-status=live }}</ref> </references> | launch_rocket = [[Falcon Heavy]] Block 5<ref>{{cite web |title=B1104 of Falcon 9 Block 5 |website=Next Spaceflight |date=2018-05-11 |url=https://nextspaceflight.com/reuse/211/ |access-date=2026-08-29}}</ref> | launch_site = [[Kennedy Space Center|Kennedy]] [[LC-39A]] | launch_contractor = [[SpaceX]] | orbit_reference = [[Lagrangeova točka#Točka L2|orbita Sonce–Zemlja L₂]] | orbit_regime = [[halo orbita]] | orbit_periapsis = {{cvt|188420|km}}{{citation needed|date=June 2026}} | orbit_apoapsis = {{cvt|806756|km}}{{citation needed|date=June 2026}} | apsis = apsida | trans_band = {{Plainlist| * [[S-pas]] (podpora [[TT&C]]) * [[Ka-pas|K_a-pas]] (pridobivanje podatkov) }} | trans_bandwidth = {{Plainlist| * Nekaj kbit/s dupleks (S-pas) * 290&nbsp;Mbit/s (K_a-pas) }} | telescope_type = [[trizrcalni anastigmat]] | manufacturer = [[Goddardov center za vesoljske polete]] (NASA) | telescope_diameter = {{cvt|2,4|m|ft}} | telescope_focal_ratio = {{f/|7,9}} | telescope_wavelength = 0,48–2,30&nbsp;μm ([[Visible spectrum|modra]] do [[Infrardeča|blizu infrardeča]])<ref name="WFIreference">{{cite web |date=25 January 2021 |title=Roman Wide-Field Instrument Reference Information |url=https://roman.gsfc.nasa.gov/science/RRI/Roman_WFI_Reference_Information_20210125.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514102750/https://roman.gsfc.nasa.gov/science/RRI/Roman_WFI_Reference_Information_20210125.pdf |archive-date=14 May 2021 |access-date=9 January 2022}}</ref> | instruments_list = {{Infobox spaceflight/Instruments | acronym1 = WFI | name1 = Wide-Field Instrument | acronym2 = CGI | name2 = Coronagraph Instrument }} | insignia = Nancy Grace Roman Space Telescope patch.png | insignia_caption = Logotip misije Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman | insignia_upright = 0.8 <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "insignia_size"; see WP:IMGSIZE. --> | programme = '''[[Velike strateške znanstvene misije]]'''{{br}}<small>''Astrofizikalni oddelek''</small> | previous_mission = [[vesoljski teleskop Jamesa Webba]] | next_mission = }}'''Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman''' (kratko '''vesoljski teleskop Roman''', '''Roman''', '''NGRST''' ali '''RST''') je [[NASA|Nasin]] [[infrardeča|infrardeči]] [[vesoljski teleskop]], ki je bil 30. avgusta 2026 z izstrelitveno raketo [[Falcon Heavy]] izstreljen na tir proti [[Lagrangeeva točka|orbiti Sonce-Zemlja L₂]].<ref>{{Cite web |title=The Nancy Grace Roman Space Telescope has launched |url=https://www.planetary.org/articles/the-nancy-grace-roman-space-telescope-launch |access-date=2026-08-30 |website=The Planetary Society |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Cartier |first=Kimberly M. S. |date=2026-08-30 |title=Roman Telescope Begins Quest to Reveal Evolving Universe |url=https://eos.org/research-and-developments/roman-telescope-begins-quest-to-reveal-evolving-universe |access-date=2026-08-30 |website=Eos |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=Warren |first=Haygen |date=2026-08-29 |title=NASA, SpaceX successfully launch the Nancy Grace Roman Space Telescope from Florida |url=https://www.nasaspaceflight.com/2026/08/roman-telescope-launch/ |access-date=2026-08-30 |website=NASASpaceFlight.com |language=en-US}}</ref> Pomenovan je po nekdanji vodilni astronomki NASE [[Nancy Grace Roman]].<ref name="RomanSpaceTelescope">{{cite web |url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-telescope-named-for-mother-of-hubble-nancy-grace-roman/ |title=NASA Telescope Named For "Mother of Hubble" Nancy Grace Roman |publisher=NASA |date=May 20, 2020 |access-date=March 14, 2021 |archive-date=20 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520180313/https://www.nasa.gov/press-release/nasa-telescope-named-for-mother-of-hubble-nancy-grace-roman/ |url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> Vesoljski teleskop Roman temelji na 2,4-metrskem primarnem zrcalu s širokim [[vidno polje|vidnim poljem]], ki ga je Nasi doniral [[Nacionalni urad za izvidovanje]], in nosi dva znanstvena instrumenta. Instrument širokega polja (WFI) je večpasovna kamera za vidno in blizu infrardečo svetlobo s 300,8 megapiksla, ki zagotavlja ostrino slik, primerljivo z [[vesoljski teleskop Hubble|vesoljskim teleskopom Hubble]] na vidnem polju 0,28 kvadratne stopinje, z vidnim poljem, ki 100-krat presega vidno polje slikovnih kamer na Hubblu. [[Koronagraf]] (CGI) sestavljata visokokontrastna kamera z majhnim vidnim poljem in [[spektrometer]], ki pokriva vidne in blizu infrardeče valovne dolžine z novo tehnologijo za udušitev zvezdne svetlobe. Navedene cilji<ref name="2015FinalReport">{{cite web |date=March 10, 2015 |title=WFIRST-AFTA 2015 Report by the Science Definition Team (SDT) and WFIRST Study Office |url=http://wfirst.gsfc.nasa.gov/science/sdt_public/WFIRST-AFTA_SDT_Report_150310_Final.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009151258/http://wfirst.gsfc.nasa.gov/science/sdt_public/WFIRST-AFTA_SDT_Report_150310_Final.pdf |archive-date=9 October 2016 |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> vključujejo iskanje [[eksoplanet|zunajosončnih planetov]] z uporabo [[gravitacijsko mikrolečenje|gravitacijskega mikrolečenja]],<ref name="NRC">{{cite book |url=http://www.nap.edu/catalog/12951.html |title=New Worlds, New Horizons in Astronomy and Astrophysics |publisher=National Academies Press |last=Blandford | first=Roger D. | others=National Research Council staff and the Committee for a Decadal Survey of Astronomy and Astrophysics |year=2010 |isbn=978-0-309-15802-2 |location=Washington, D.C. |language=en-us |doi=10.17226/12951 |bibcode=2010nwnh.book...... |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> proučevanje [[kronologija vesolja|kronologije vesolja]] in rasti kozmične strukture, merjenje učinkov [[temna energija|temne energije]]<ref name="RomanGSFC">{{cite web |title=Mission Overview |url=https://roman.gsfc.nasa.gov/about.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190904154010/https://wfirst.gsfc.nasa.gov/about.html |archive-date=4 September 2019 |access-date=March 14, 2021 |work=Nancy Grace Roman Space Telescope |publisher=NASA}} {{PD-notice}}</ref> ter ugotavljanje konsistentnosti [[splošna relativnost|splošne relativnosti]] in [[prostor-čas|ukrivljenosti prostor-časa]]. Teleskop Roman je leta 2010 kot ključno prioriteto za naslednje desetletje astronomije priporočil [[komite za desetletno raziskovanje v astronomiji in astrofiziki|komite za nacionalno raziskovanje]] [[Nacionalni raziskovalni svet Združenih držav|Nacionalnega raziskovalnega sveta Združenih držav]]. Za razvoj in izstrelitev je bil odobren 17. februarja 2016.<ref name="KDP-A">{{cite web |last1=Northon |first1=Karen |date=February 18, 2016 |title=NASA Introduces New, Wider Set of Eyes on the Universe |work=NASA |url=http://www.nasa.gov/press-release/nasa-introduces-new-wider-set-of-eyes-on-the-universe |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222102742/http://www.nasa.gov/press-release/nasa-introduces-new-wider-set-of-eyes-on-the-universe/ |archive-date=22 February 2016 |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] qnqer5vb7clzdrxo7n1sd24j1t572cl 6744818 6744787 2026-08-30T20:02:15Z Yerpo 8417 tn 6744818 wikitext text/x-wiki {{infobox spaceflight | name = Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman | names_list = {{Plainlist| * Roman Space Telescope (RST) * Wide-Field Infrared Survey Telescope (WFIRST) * Joint Dark Energy Mission (JDEM) }} | image = ROMANNewModelV8RomanStill00049.png | image_caption = Renderirani model vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman | image_size = 300px | mission_type = [[Infrardeči teleskop|Infrardeči]] [[vesoljski teleskop]] | operator = [[NASA]]{{\}}[[Goddardov center za vesoljske polete|GSFC]] | website = {{URL|http://roman.gsfc.nasa.gov/}} | mission_duration = 5 let (načrtovano)<ref name="WFIRSTobservatory">{{cite web |url=http://wfirst.gsfc.nasa.gov/observatory/ |title=WFIRST Observatory |archive-url=https://web.archive.org/web/20150214063216/https://wfirst.gsfc.nasa.gov/observatory/ |publisher=NASA (GSFC) |date=April 25, 2014 |archive-date=February 14, 2015 |url-status=dead |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref><br>{{time interval|30 Aug 2026, 11:26:04|show=dhm|sep=,}} (preteklo) | launch_mass = {{plainlist| * {{cvt|10500|kg}} (načrtovano)<ref name="Bartusek2022">{{cite conference |last1=Bartusek |first1=Lisa M. L. |last2=Davis |first2=Jody L. |last3=Vess |first3=Melissa F. |title=Nancy Grace Roman Space Telescope Observatory Implementation and Challenges |conference=2022 IEEE Aerospace Conference (AERO) |publisher=IEEE |date=5-12 March 2022 |location=Big Sky, MT, USA |doi=10.1109/AERO53065.2022.9843415 |url=https://ntrs.nasa.gov/citations/20210021677 |access-date=20 April 2026 |archive-date=25 April 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260425053749/https://ntrs.nasa.gov/citations/20210021677 |url-status=live }}</ref> * {{cvt|9174|kg}} (dejansko)<ref name="McDowell2026">{{cite web |last1=McDowell |first1=Jonathan |author-link=Jonathan McDowell |title=I wrote to Lisa Bartusek, Roman team member and the author of the 2022 paper that Wikipedia cites for the 10500 kg design planning value. She tells me the actual launch mass is 9174 kg including 1116 kg of hydrazine. Result! |url=https://bsky.app/profile/did:plc:vqtp5dj2o6rqnge56sz2db5a/post/3muautz2ims2r |website=[[Bluesky]] |access-date=29 August 2026}}</ref> }} | power = 4,5&nbsp;[[kilovat|kW]]{{r|Bartusek2022}} | launch_date = 30. avgust 2026, 11:26:04 UTC<ref name=RomanHome>{{cite web |editor-last=Brill |editor-first=Jennifer |url=https://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/ |title=Nancy Grace Roman Space Telescope – NASA Science |publisher=NASA |date=27 July 2026 |access-date=31 July 2026 |archive-date=30 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730233302/https://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/ |url-status=live }}</ref> </references> | launch_rocket = [[Falcon Heavy]] Block 5<ref>{{cite web |title=B1104 of Falcon 9 Block 5 |website=Next Spaceflight |date=2018-05-11 |url=https://nextspaceflight.com/reuse/211/ |access-date=2026-08-29}}</ref> | launch_site = [[Kennedy Space Center|Kennedy]] [[LC-39A]] | launch_contractor = [[SpaceX]] | orbit_reference = [[Lagrangeova točka#Točka L2|orbita Sonce–Zemlja L₂]] | orbit_regime = [[halo orbita]] | orbit_periapsis = {{cvt|188420|km}}{{citation needed|date=June 2026}} | orbit_apoapsis = {{cvt|806756|km}}{{citation needed|date=June 2026}} | apsis = apsida | trans_band = {{Plainlist| * [[S-pas]] (podpora [[TT&C]]) * [[Ka-pas|K_a-pas]] (pridobivanje podatkov) }} | trans_bandwidth = {{Plainlist| * Nekaj kbit/s dupleks (S-pas) * 290&nbsp;Mbit/s (K_a-pas) }} | telescope_type = [[trizrcalni anastigmat]] | manufacturer = [[Goddardov center za vesoljske polete]] (NASA) | telescope_diameter = {{cvt|2,4|m|ft}} | telescope_focal_ratio = {{f/|7,9}} | telescope_wavelength = 0,48–2,30&nbsp;μm ([[Visible spectrum|modra]] do [[Infrardeča|blizu infrardeča]])<ref name="WFIreference">{{cite web |date=25 January 2021 |title=Roman Wide-Field Instrument Reference Information |url=https://roman.gsfc.nasa.gov/science/RRI/Roman_WFI_Reference_Information_20210125.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514102750/https://roman.gsfc.nasa.gov/science/RRI/Roman_WFI_Reference_Information_20210125.pdf |archive-date=14 May 2021 |access-date=9 January 2022}}</ref> | instruments_list = {{Infobox spaceflight/Instruments | acronym1 = WFI | name1 = Wide-Field Instrument | acronym2 = CGI | name2 = Coronagraph Instrument }} | insignia = Nancy Grace Roman Space Telescope patch.png | insignia_caption = Logotip misije Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman | insignia_upright = 0.8 <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "insignia_size"; see WP:IMGSIZE. --> | programme = '''[[Velike strateške znanstvene misije]]'''{{br}}<small>''Astrofizikalni oddelek''</small> | previous_mission = [[vesoljski teleskop Jamesa Webba]] | next_mission = }}'''Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman''' (kratko '''vesoljski teleskop Roman''', '''Roman''', '''NGRST''' ali '''RST''') je [[NASA|Nasin]] [[infrardeča|infrardeči]] [[vesoljski teleskop]], ki je bil 30. avgusta 2026 z izstrelitveno raketo [[Falcon Heavy]] izstreljen na tir proti [[Lagrangeeva točka|orbiti Sonce-Zemlja L₂]].<ref>{{Cite web |title=The Nancy Grace Roman Space Telescope has launched |url=https://www.planetary.org/articles/the-nancy-grace-roman-space-telescope-launch |access-date=2026-08-30 |website=The Planetary Society |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Cartier |first=Kimberly M. S. |date=2026-08-30 |title=Roman Telescope Begins Quest to Reveal Evolving Universe |url=https://eos.org/research-and-developments/roman-telescope-begins-quest-to-reveal-evolving-universe |access-date=2026-08-30 |website=Eos |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=Warren |first=Haygen |date=2026-08-29 |title=NASA, SpaceX successfully launch the Nancy Grace Roman Space Telescope from Florida |url=https://www.nasaspaceflight.com/2026/08/roman-telescope-launch/ |access-date=2026-08-30 |website=NASASpaceFlight.com |language=en-US}}</ref> Pomenovan je po nekdanji vodilni astronomki NASE [[Nancy Grace Roman]].<ref name="RomanSpaceTelescope">{{cite web |url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-telescope-named-for-mother-of-hubble-nancy-grace-roman/ |title=NASA Telescope Named For "Mother of Hubble" Nancy Grace Roman |publisher=NASA |date=May 20, 2020 |access-date=March 14, 2021 |archive-date=20 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520180313/https://www.nasa.gov/press-release/nasa-telescope-named-for-mother-of-hubble-nancy-grace-roman/ |url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> Vesoljski teleskop Roman temelji na 2,4-metrskem primarnem zrcalu s širokim [[vidno polje|vidnim poljem]], ki ga je Nasi doniral [[Nacionalni urad za izvidovanje]], in nosi dva znanstvena instrumenta. Instrument širokega polja (WFI) je večpasovna kamera za vidno in blizu infrardečo svetlobo s 300,8 megapiksla, ki zagotavlja ostrino slik, primerljivo z [[vesoljski teleskop Hubble|vesoljskim teleskopom Hubble]] na vidnem polju 0,28 kvadratne stopinje, z vidnim poljem, ki 100-krat presega vidno polje slikovnih kamer na Hubblu. [[Koronagraf]] (CGI) sestavljata visokokontrastna kamera z majhnim vidnim poljem in [[spektrometer]], ki pokriva vidne in blizu infrardeče valovne dolžine z novo tehnologijo za udušitev zvezdne svetlobe. Navedeni cilji<ref name="2015FinalReport">{{cite web |date=March 10, 2015 |title=WFIRST-AFTA 2015 Report by the Science Definition Team (SDT) and WFIRST Study Office |url=http://wfirst.gsfc.nasa.gov/science/sdt_public/WFIRST-AFTA_SDT_Report_150310_Final.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009151258/http://wfirst.gsfc.nasa.gov/science/sdt_public/WFIRST-AFTA_SDT_Report_150310_Final.pdf |archive-date=9 October 2016 |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> vključujejo iskanje [[eksoplanet|zunajosončnih planetov]] z uporabo [[gravitacijsko mikrolečenje|gravitacijskega mikrolečenja]],<ref name="NRC">{{cite book |url=http://www.nap.edu/catalog/12951.html |title=New Worlds, New Horizons in Astronomy and Astrophysics |publisher=National Academies Press |last=Blandford | first=Roger D. | others=National Research Council staff and the Committee for a Decadal Survey of Astronomy and Astrophysics |year=2010 |isbn=978-0-309-15802-2 |location=Washington, D.C. |language=en-us |doi=10.17226/12951 |bibcode=2010nwnh.book...... |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> proučevanje [[kronologija vesolja|kronologije vesolja]] in rasti kozmične strukture, merjenje učinkov [[temna energija|temne energije]]<ref name="RomanGSFC">{{cite web |title=Mission Overview |url=https://roman.gsfc.nasa.gov/about.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190904154010/https://wfirst.gsfc.nasa.gov/about.html |archive-date=4 September 2019 |access-date=March 14, 2021 |work=Nancy Grace Roman Space Telescope |publisher=NASA}} {{PD-notice}}</ref> ter ugotavljanje konsistentnosti [[splošna relativnost|splošne relativnosti]] in [[prostor-čas|ukrivljenosti prostor-časa]]. Teleskop Roman je leta 2010 kot ključno prioriteto za naslednje desetletje astronomije priporočil [[komite za desetletno raziskovanje v astronomiji in astrofiziki|komite za nacionalno raziskovanje]] [[Nacionalni raziskovalni svet Združenih držav|Nacionalnega raziskovalnega sveta Združenih držav]]. Za razvoj in izstrelitev je bil odobren 17. februarja 2016.<ref name="KDP-A">{{cite web |last1=Northon |first1=Karen |date=February 18, 2016 |title=NASA Introduces New, Wider Set of Eyes on the Universe |work=NASA |url=http://www.nasa.gov/press-release/nasa-introduces-new-wider-set-of-eyes-on-the-universe |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222102742/http://www.nasa.gov/press-release/nasa-introduces-new-wider-set-of-eyes-on-the-universe/ |archive-date=22 February 2016 |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] h965efm01kpzbq6xouo4466m8580q3h 6744819 6744818 2026-08-30T20:02:36Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:2026 v znanosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744819 wikitext text/x-wiki {{infobox spaceflight | name = Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman | names_list = {{Plainlist| * Roman Space Telescope (RST) * Wide-Field Infrared Survey Telescope (WFIRST) * Joint Dark Energy Mission (JDEM) }} | image = ROMANNewModelV8RomanStill00049.png | image_caption = Renderirani model vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman | image_size = 300px | mission_type = [[Infrardeči teleskop|Infrardeči]] [[vesoljski teleskop]] | operator = [[NASA]]{{\}}[[Goddardov center za vesoljske polete|GSFC]] | website = {{URL|http://roman.gsfc.nasa.gov/}} | mission_duration = 5 let (načrtovano)<ref name="WFIRSTobservatory">{{cite web |url=http://wfirst.gsfc.nasa.gov/observatory/ |title=WFIRST Observatory |archive-url=https://web.archive.org/web/20150214063216/https://wfirst.gsfc.nasa.gov/observatory/ |publisher=NASA (GSFC) |date=April 25, 2014 |archive-date=February 14, 2015 |url-status=dead |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref><br>{{time interval|30 Aug 2026, 11:26:04|show=dhm|sep=,}} (preteklo) | launch_mass = {{plainlist| * {{cvt|10500|kg}} (načrtovano)<ref name="Bartusek2022">{{cite conference |last1=Bartusek |first1=Lisa M. L. |last2=Davis |first2=Jody L. |last3=Vess |first3=Melissa F. |title=Nancy Grace Roman Space Telescope Observatory Implementation and Challenges |conference=2022 IEEE Aerospace Conference (AERO) |publisher=IEEE |date=5-12 March 2022 |location=Big Sky, MT, USA |doi=10.1109/AERO53065.2022.9843415 |url=https://ntrs.nasa.gov/citations/20210021677 |access-date=20 April 2026 |archive-date=25 April 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260425053749/https://ntrs.nasa.gov/citations/20210021677 |url-status=live }}</ref> * {{cvt|9174|kg}} (dejansko)<ref name="McDowell2026">{{cite web |last1=McDowell |first1=Jonathan |author-link=Jonathan McDowell |title=I wrote to Lisa Bartusek, Roman team member and the author of the 2022 paper that Wikipedia cites for the 10500 kg design planning value. She tells me the actual launch mass is 9174 kg including 1116 kg of hydrazine. Result! |url=https://bsky.app/profile/did:plc:vqtp5dj2o6rqnge56sz2db5a/post/3muautz2ims2r |website=[[Bluesky]] |access-date=29 August 2026}}</ref> }} | power = 4,5&nbsp;[[kilovat|kW]]{{r|Bartusek2022}} | launch_date = 30. avgust 2026, 11:26:04 UTC<ref name=RomanHome>{{cite web |editor-last=Brill |editor-first=Jennifer |url=https://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/ |title=Nancy Grace Roman Space Telescope – NASA Science |publisher=NASA |date=27 July 2026 |access-date=31 July 2026 |archive-date=30 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730233302/https://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/ |url-status=live }}</ref> </references> | launch_rocket = [[Falcon Heavy]] Block 5<ref>{{cite web |title=B1104 of Falcon 9 Block 5 |website=Next Spaceflight |date=2018-05-11 |url=https://nextspaceflight.com/reuse/211/ |access-date=2026-08-29}}</ref> | launch_site = [[Kennedy Space Center|Kennedy]] [[LC-39A]] | launch_contractor = [[SpaceX]] | orbit_reference = [[Lagrangeova točka#Točka L2|orbita Sonce–Zemlja L₂]] | orbit_regime = [[halo orbita]] | orbit_periapsis = {{cvt|188420|km}}{{citation needed|date=June 2026}} | orbit_apoapsis = {{cvt|806756|km}}{{citation needed|date=June 2026}} | apsis = apsida | trans_band = {{Plainlist| * [[S-pas]] (podpora [[TT&C]]) * [[Ka-pas|K_a-pas]] (pridobivanje podatkov) }} | trans_bandwidth = {{Plainlist| * Nekaj kbit/s dupleks (S-pas) * 290&nbsp;Mbit/s (K_a-pas) }} | telescope_type = [[trizrcalni anastigmat]] | manufacturer = [[Goddardov center za vesoljske polete]] (NASA) | telescope_diameter = {{cvt|2,4|m|ft}} | telescope_focal_ratio = {{f/|7,9}} | telescope_wavelength = 0,48–2,30&nbsp;μm ([[Visible spectrum|modra]] do [[Infrardeča|blizu infrardeča]])<ref name="WFIreference">{{cite web |date=25 January 2021 |title=Roman Wide-Field Instrument Reference Information |url=https://roman.gsfc.nasa.gov/science/RRI/Roman_WFI_Reference_Information_20210125.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514102750/https://roman.gsfc.nasa.gov/science/RRI/Roman_WFI_Reference_Information_20210125.pdf |archive-date=14 May 2021 |access-date=9 January 2022}}</ref> | instruments_list = {{Infobox spaceflight/Instruments | acronym1 = WFI | name1 = Wide-Field Instrument | acronym2 = CGI | name2 = Coronagraph Instrument }} | insignia = Nancy Grace Roman Space Telescope patch.png | insignia_caption = Logotip misije Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman | insignia_upright = 0.8 <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "insignia_size"; see WP:IMGSIZE. --> | programme = '''[[Velike strateške znanstvene misije]]'''{{br}}<small>''Astrofizikalni oddelek''</small> | previous_mission = [[vesoljski teleskop Jamesa Webba]] | next_mission = }}'''Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman''' (kratko '''vesoljski teleskop Roman''', '''Roman''', '''NGRST''' ali '''RST''') je [[NASA|Nasin]] [[infrardeča|infrardeči]] [[vesoljski teleskop]], ki je bil 30. avgusta 2026 z izstrelitveno raketo [[Falcon Heavy]] izstreljen na tir proti [[Lagrangeeva točka|orbiti Sonce-Zemlja L₂]].<ref>{{Cite web |title=The Nancy Grace Roman Space Telescope has launched |url=https://www.planetary.org/articles/the-nancy-grace-roman-space-telescope-launch |access-date=2026-08-30 |website=The Planetary Society |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Cartier |first=Kimberly M. S. |date=2026-08-30 |title=Roman Telescope Begins Quest to Reveal Evolving Universe |url=https://eos.org/research-and-developments/roman-telescope-begins-quest-to-reveal-evolving-universe |access-date=2026-08-30 |website=Eos |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=Warren |first=Haygen |date=2026-08-29 |title=NASA, SpaceX successfully launch the Nancy Grace Roman Space Telescope from Florida |url=https://www.nasaspaceflight.com/2026/08/roman-telescope-launch/ |access-date=2026-08-30 |website=NASASpaceFlight.com |language=en-US}}</ref> Pomenovan je po nekdanji vodilni astronomki NASE [[Nancy Grace Roman]].<ref name="RomanSpaceTelescope">{{cite web |url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-telescope-named-for-mother-of-hubble-nancy-grace-roman/ |title=NASA Telescope Named For "Mother of Hubble" Nancy Grace Roman |publisher=NASA |date=May 20, 2020 |access-date=March 14, 2021 |archive-date=20 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520180313/https://www.nasa.gov/press-release/nasa-telescope-named-for-mother-of-hubble-nancy-grace-roman/ |url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> Vesoljski teleskop Roman temelji na 2,4-metrskem primarnem zrcalu s širokim [[vidno polje|vidnim poljem]], ki ga je Nasi doniral [[Nacionalni urad za izvidovanje]], in nosi dva znanstvena instrumenta. Instrument širokega polja (WFI) je večpasovna kamera za vidno in blizu infrardečo svetlobo s 300,8 megapiksla, ki zagotavlja ostrino slik, primerljivo z [[vesoljski teleskop Hubble|vesoljskim teleskopom Hubble]] na vidnem polju 0,28 kvadratne stopinje, z vidnim poljem, ki 100-krat presega vidno polje slikovnih kamer na Hubblu. [[Koronagraf]] (CGI) sestavljata visokokontrastna kamera z majhnim vidnim poljem in [[spektrometer]], ki pokriva vidne in blizu infrardeče valovne dolžine z novo tehnologijo za udušitev zvezdne svetlobe. Navedeni cilji<ref name="2015FinalReport">{{cite web |date=March 10, 2015 |title=WFIRST-AFTA 2015 Report by the Science Definition Team (SDT) and WFIRST Study Office |url=http://wfirst.gsfc.nasa.gov/science/sdt_public/WFIRST-AFTA_SDT_Report_150310_Final.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009151258/http://wfirst.gsfc.nasa.gov/science/sdt_public/WFIRST-AFTA_SDT_Report_150310_Final.pdf |archive-date=9 October 2016 |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> vključujejo iskanje [[eksoplanet|zunajosončnih planetov]] z uporabo [[gravitacijsko mikrolečenje|gravitacijskega mikrolečenja]],<ref name="NRC">{{cite book |url=http://www.nap.edu/catalog/12951.html |title=New Worlds, New Horizons in Astronomy and Astrophysics |publisher=National Academies Press |last=Blandford | first=Roger D. | others=National Research Council staff and the Committee for a Decadal Survey of Astronomy and Astrophysics |year=2010 |isbn=978-0-309-15802-2 |location=Washington, D.C. |language=en-us |doi=10.17226/12951 |bibcode=2010nwnh.book...... |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> proučevanje [[kronologija vesolja|kronologije vesolja]] in rasti kozmične strukture, merjenje učinkov [[temna energija|temne energije]]<ref name="RomanGSFC">{{cite web |title=Mission Overview |url=https://roman.gsfc.nasa.gov/about.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190904154010/https://wfirst.gsfc.nasa.gov/about.html |archive-date=4 September 2019 |access-date=March 14, 2021 |work=Nancy Grace Roman Space Telescope |publisher=NASA}} {{PD-notice}}</ref> ter ugotavljanje konsistentnosti [[splošna relativnost|splošne relativnosti]] in [[prostor-čas|ukrivljenosti prostor-časa]]. Teleskop Roman je leta 2010 kot ključno prioriteto za naslednje desetletje astronomije priporočil [[komite za desetletno raziskovanje v astronomiji in astrofiziki|komite za nacionalno raziskovanje]] [[Nacionalni raziskovalni svet Združenih držav|Nacionalnega raziskovalnega sveta Združenih držav]]. Za razvoj in izstrelitev je bil odobren 17. februarja 2016.<ref name="KDP-A">{{cite web |last1=Northon |first1=Karen |date=February 18, 2016 |title=NASA Introduces New, Wider Set of Eyes on the Universe |work=NASA |url=http://www.nasa.gov/press-release/nasa-introduces-new-wider-set-of-eyes-on-the-universe |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222102742/http://www.nasa.gov/press-release/nasa-introduces-new-wider-set-of-eyes-on-the-universe/ |archive-date=22 February 2016 |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] [[Kategorija:2026 v znanosti]] j87tu89vzcqnbc0i9b6444ldyfdd4wr 6744875 6744819 2026-08-31T05:34:23Z Upwinxp 126544 čiščenje infopolja 6744875 wikitext text/x-wiki {{infobox spaceflight | name = Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman | names_list = {{Plainlist| * Roman Space Telescope (RST) * Wide-Field Infrared Survey Telescope (WFIRST) * Joint Dark Energy Mission (JDEM) }} | image = ROMANNewModelV8RomanStill00049.png | image_caption = Renderirani model vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman | image_size = 300px | mission_type = [[Infrardeči teleskop|Infrardeči]] [[vesoljski teleskop]] | operator = [[NASA]]{{\}}[[Goddardov center za vesoljske polete|GSFC]] | website = {{URL|http://roman.gsfc.nasa.gov/}} | mission_duration = 5 let (načrtovano)<ref name="WFIRSTobservatory">{{cite web |url=http://wfirst.gsfc.nasa.gov/observatory/ |title=WFIRST Observatory |archive-url=https://web.archive.org/web/20150214063216/https://wfirst.gsfc.nasa.gov/observatory/ |publisher=NASA (GSFC) |date=April 25, 2014 |archive-date=February 14, 2015 |url-status=dead |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref><br>{{time interval|30 Aug 2026, 11:26:04|show=dhm|sep=,}} (preteklo) | launch_mass = {{plainlist| * 10.500 kg (načrtovano)<ref name="Bartusek2022">{{cite conference |last1=Bartusek |first1=Lisa M. L. |last2=Davis |first2=Jody L. |last3=Vess |first3=Melissa F. |title=Nancy Grace Roman Space Telescope Observatory Implementation and Challenges |conference=2022 IEEE Aerospace Conference (AERO) |publisher=IEEE |date=5-12 March 2022 |location=Big Sky, MT, USA |doi=10.1109/AERO53065.2022.9843415 |url=https://ntrs.nasa.gov/citations/20210021677 |access-date=20 April 2026 |archive-date=25 April 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260425053749/https://ntrs.nasa.gov/citations/20210021677 |url-status=live }}</ref> * 9174 kg (dejansko)<ref name="McDowell2026">{{cite web |last1=McDowell |first1=Jonathan |author-link=Jonathan McDowell |title=I wrote to Lisa Bartusek, Roman team member and the author of the 2022 paper that Wikipedia cites for the 10500 kg design planning value. She tells me the actual launch mass is 9174 kg including 1116 kg of hydrazine. Result! |url=https://bsky.app/profile/did:plc:vqtp5dj2o6rqnge56sz2db5a/post/3muautz2ims2r |website=[[Bluesky]] |access-date=29 August 2026}}</ref> }} | power = 4,5&nbsp;[[kilovat|kW]]{{r|Bartusek2022}} | launch_date = 30. avgust 2026, 11:26:04 UTC<ref name=RomanHome>{{cite web |editor-last=Brill |editor-first=Jennifer |url=https://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/ |title=Nancy Grace Roman Space Telescope – NASA Science |publisher=NASA |date=27 July 2026 |access-date=31 July 2026 |archive-date=30 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730233302/https://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/ |url-status=live }}</ref> | launch_rocket = [[Falcon Heavy]] Block 5<ref>{{cite web |title=B1104 of Falcon 9 Block 5 |website=Next Spaceflight |date=2018-05-11 |url=https://nextspaceflight.com/reuse/211/ |access-date=2026-08-29}}</ref> | launch_site = [[Kennedy Space Center|Kennedy]] [[LC-39A]] | launch_contractor = [[SpaceX]] | orbit_reference = [[Lagrangeova točka#Točka L2|orbita Sonce–Zemlja L₂]] | orbit_regime = [[halo orbita]] | orbit_periapsis = 188.420 km{{citation needed|datum=junij 2026}} | orbit_apoapsis = 806.756 km{{citation needed|datum=junij 2026}} | apsis = apsida | trans_band = {{Plainlist| * [[S-pas]] (podpora [[TT&C]]) * [[Ka-pas|K_a-pas]] (pridobivanje podatkov) }} | trans_bandwidth = {{Plainlist| * nekaj kbit/s dupleks (S-pas) * 290&nbsp;Mbit/s (K_a-pas) }} | telescope_type = [[trizrcalni anastigmat]] | manufacturer = [[Goddardov center za vesoljske polete]] (NASA) | telescope_diameter = 2,4 m | telescope_focal_ratio = {{f/|7,9}} | telescope_wavelength = 0,48–2,30&nbsp;μm ([[Visible spectrum|modra]] do [[Infrardeča|blizu infrardeča]])<ref name="WFIreference">{{cite web |date=25 January 2021 |title=Roman Wide-Field Instrument Reference Information |url=https://roman.gsfc.nasa.gov/science/RRI/Roman_WFI_Reference_Information_20210125.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514102750/https://roman.gsfc.nasa.gov/science/RRI/Roman_WFI_Reference_Information_20210125.pdf |archive-date=14 May 2021 |access-date=9 January 2022}}</ref> | instruments_list = {{Infobox spaceflight/Instruments | acronym1 = WFI | name1 = Wide-Field Instrument | acronym2 = CGI | name2 = Coronagraph Instrument }} | insignia = Nancy Grace Roman Space Telescope patch.png | insignia_caption = Logotip misije Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman | insignia_upright = 0.8 <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "insignia_size"; see WP:IMGSIZE. --> | programme = '''[[Velike strateške znanstvene misije]]'''{{br}}<small>''Astrofizikalni oddelek''</small> | previous_mission = [[vesoljski teleskop Jamesa Webba]] | next_mission = }}'''Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman''' (kratko '''vesoljski teleskop Roman''', '''Roman''', '''NGRST''' ali '''RST''') je [[NASA|Nasin]] [[infrardeča|infrardeči]] [[vesoljski teleskop]], ki je bil 30. avgusta 2026 z izstrelitveno raketo [[Falcon Heavy]] izstreljen na tir proti [[Lagrangeeva točka|orbiti Sonce-Zemlja L₂]].<ref>{{Cite web |title=The Nancy Grace Roman Space Telescope has launched |url=https://www.planetary.org/articles/the-nancy-grace-roman-space-telescope-launch |access-date=2026-08-30 |website=The Planetary Society |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Cartier |first=Kimberly M. S. |date=2026-08-30 |title=Roman Telescope Begins Quest to Reveal Evolving Universe |url=https://eos.org/research-and-developments/roman-telescope-begins-quest-to-reveal-evolving-universe |access-date=2026-08-30 |website=Eos |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=Warren |first=Haygen |date=2026-08-29 |title=NASA, SpaceX successfully launch the Nancy Grace Roman Space Telescope from Florida |url=https://www.nasaspaceflight.com/2026/08/roman-telescope-launch/ |access-date=2026-08-30 |website=NASASpaceFlight.com |language=en-US}}</ref> Pomenovan je po nekdanji vodilni astronomki NASE [[Nancy Grace Roman]].<ref name="RomanSpaceTelescope">{{cite web |url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-telescope-named-for-mother-of-hubble-nancy-grace-roman/ |title=NASA Telescope Named For "Mother of Hubble" Nancy Grace Roman |publisher=NASA |date=May 20, 2020 |access-date=March 14, 2021 |archive-date=20 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520180313/https://www.nasa.gov/press-release/nasa-telescope-named-for-mother-of-hubble-nancy-grace-roman/ |url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> Vesoljski teleskop Roman temelji na 2,4-metrskem primarnem zrcalu s širokim [[vidno polje|vidnim poljem]], ki ga je Nasi doniral [[Nacionalni urad za izvidovanje]], in nosi dva znanstvena instrumenta. Instrument širokega polja (WFI) je večpasovna kamera za vidno in blizu infrardečo svetlobo s 300,8 megapiksla, ki zagotavlja ostrino slik, primerljivo z [[vesoljski teleskop Hubble|vesoljskim teleskopom Hubble]] na vidnem polju 0,28 kvadratne stopinje, z vidnim poljem, ki 100-krat presega vidno polje slikovnih kamer na Hubblu. [[Koronagraf]] (CGI) sestavljata visokokontrastna kamera z majhnim vidnim poljem in [[spektrometer]], ki pokriva vidne in blizu infrardeče valovne dolžine z novo tehnologijo za udušitev zvezdne svetlobe. Navedeni cilji<ref name="2015FinalReport">{{cite web |date=March 10, 2015 |title=WFIRST-AFTA 2015 Report by the Science Definition Team (SDT) and WFIRST Study Office |url=http://wfirst.gsfc.nasa.gov/science/sdt_public/WFIRST-AFTA_SDT_Report_150310_Final.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009151258/http://wfirst.gsfc.nasa.gov/science/sdt_public/WFIRST-AFTA_SDT_Report_150310_Final.pdf |archive-date=9 October 2016 |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> vključujejo iskanje [[eksoplanet|zunajosončnih planetov]] z uporabo [[gravitacijsko mikrolečenje|gravitacijskega mikrolečenja]],<ref name="NRC">{{cite book |url=http://www.nap.edu/catalog/12951.html |title=New Worlds, New Horizons in Astronomy and Astrophysics |publisher=National Academies Press |last=Blandford | first=Roger D. | others=National Research Council staff and the Committee for a Decadal Survey of Astronomy and Astrophysics |year=2010 |isbn=978-0-309-15802-2 |location=Washington, D.C. |language=en-us |doi=10.17226/12951 |bibcode=2010nwnh.book...... |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> proučevanje [[kronologija vesolja|kronologije vesolja]] in rasti kozmične strukture, merjenje učinkov [[temna energija|temne energije]]<ref name="RomanGSFC">{{cite web |title=Mission Overview |url=https://roman.gsfc.nasa.gov/about.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190904154010/https://wfirst.gsfc.nasa.gov/about.html |archive-date=4 September 2019 |access-date=March 14, 2021 |work=Nancy Grace Roman Space Telescope |publisher=NASA}} {{PD-notice}}</ref> ter ugotavljanje konsistentnosti [[splošna relativnost|splošne relativnosti]] in [[prostor-čas|ukrivljenosti prostor-časa]]. Teleskop Roman je leta 2010 kot ključno prioriteto za naslednje desetletje astronomije priporočil [[komite za desetletno raziskovanje v astronomiji in astrofiziki|komite za nacionalno raziskovanje]] [[Nacionalni raziskovalni svet Združenih držav|Nacionalnega raziskovalnega sveta Združenih držav]]. Za razvoj in izstrelitev je bil odobren 17. februarja 2016.<ref name="KDP-A">{{cite web |last1=Northon |first1=Karen |date=February 18, 2016 |title=NASA Introduces New, Wider Set of Eyes on the Universe |work=NASA |url=http://www.nasa.gov/press-release/nasa-introduces-new-wider-set-of-eyes-on-the-universe |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222102742/http://www.nasa.gov/press-release/nasa-introduces-new-wider-set-of-eyes-on-the-universe/ |archive-date=22 February 2016 |access-date=March 14, 2021}} {{PD-notice}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] [[Kategorija:2026 v znanosti]] 4txacark10welz7d9xfr3ql3fa18g13 0 608054 6744784 2026-08-30T18:21:44Z TadejM 738 preusmeritev na [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman]] 6744784 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman]] jbnscyxzkbjj25fc0ll3kfsico1o484 0 608055 6744785 2026-08-30T18:22:18Z TadejM 738 preusmeritev na [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman]] 6744785 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman]] jbnscyxzkbjj25fc0ll3kfsico1o484 0 608056 6744786 2026-08-30T18:22:32Z TadejM 738 preusmeritev na [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman]] 6744786 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman]] jbnscyxzkbjj25fc0ll3kfsico1o484 1 608057 6744792 2026-08-30T18:32:21Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{prevedena stran|en|Nancy Grace Roman Space Telescope|version=1372167775}}« 6744792 wikitext text/x-wiki {{prevedena stran|en|Nancy Grace Roman Space Telescope|version=1372167775}} 7zf4f2ty8rvy7wlsi5w1hbjkb00vitc 6744952 6744792 2026-08-31T09:08:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744952 wikitext text/x-wiki {{DYK|31. avgust|2026|... je bila glavna leča '''[[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman]]''' <small>(na sliki)</small> izdelana za izvidniške naloge, zdaj pa išče [[Zunajosončni planet|zunajosončne planete]]}} {{prevedena stran|en|Nancy Grace Roman Space Telescope|version=1372167775}} hnjuoz1om35ht908wkuq3tpretr0b6q 10 608058 6744803 2026-08-30T19:19:34Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Tihomorski lososi|Oncorhynchus |parent=Salmoninae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6744803 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Tihomorski lososi|Oncorhynchus |parent=Salmoninae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 4unsuml9vvyw0w50sf1shxkfih2ykrn 0 608059 6744806 2026-08-30T19:27:44Z Octopus 13285 vladar 6744806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Kul Čor | title = [[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] | image = | caption = | reign = 739–744 | birth_name = | native_lang1 = | native_lang1_name1 = Baga tarhan | birth_date = | birth_place = | death_date = 744 (usmrčen) | death_place = | predecessor = [[Kut Čor]] | successor = [[El Etmiš Kutluk Bilge]] | religion = }} '''Kul Čor''' ([[Stara turščina|staroturško]]: Küli Čur), v arabskih virih znan kot '''Kūrṣūl''' (كورصول) in v kitajskih zapisih kot '''Baga Tarhan''' (kitajsko: 莫贺达干, pinjin: Mòhè Dágān), je bil pod [[kagan]]om [[Suluk kagan|Sulukom]] eden glavnih turgeških voditeljev. Znan je predvsem po svoji vlogi v vojnah Turgeškega kaganata z [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]] v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in po tem, da je bil odgovoren za umor kagana [[Suluk kagan|Suluka]] leta 738, kar je povzročilo propad turgeške moči. Potem ko je odpravil svoje tekmece, se je sam povzpel do položaja kagana, a se je kmalu sprl s svojimi kitajskimi podporniki in bil leta 744 poražen ter usmrčen. Nekateri arabski viri poročajo, da so ga že leta 793 ubili Arabci. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turgeši]] [[Kategorija:Umrli leta 744]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] rrn2jlii5fhndbecf9t3i98ngs7llox 6744870 6744806 2026-08-31T04:20:13Z Octopus 13285 /* Sklici */ nadaljevanje 6744870 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Kul Čor | title = [[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] | image = | caption = | reign = 739–744 | birth_name = | native_lang1 = | native_lang1_name1 = Baga tarhan | birth_date = | birth_place = | death_date = 744 (usmrčen) | death_place = | predecessor = [[Kut Čor]] | successor = [[El Etmiš Kutluk Bilge]] | religion = }} '''Kul Čor''' ([[Stara turščina|staroturško]]: Küli Čur), v arabskih virih znan kot '''Kūrṣūl''' (كورصول) in v kitajskih zapisih kot '''Baga Tarhan''' (kitajsko: 莫贺达干, pinjin: Mòhè Dágān), je bil pod [[kagan]]om [[Suluk kagan|Sulukom]] eden glavnih turgeških voditeljev. Znan je predvsem po svoji vlogi v vojnah Turgeškega kaganata z [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]] v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in po tem, da je bil odgovoren za umor kagana [[Suluk kagan|Suluka]] leta 738, kar je povzročilo propad turgeške moči. Potem ko je odpravil svoje tekmece, se je sam povzpel do položaja kagana, a se je kmalu sprl s svojimi kitajskimi podporniki in bil leta 744 poražen ter usmrčen. Nekateri arabski viri poročajo, da so ga že leta 793 ubili Arabci. ==Vojna z Arabci== Kul Čor se v zapisih prvič pojavi spomladi 721, ko je bil po pozivih sogdijskih knezov [[Transoksanija|Transoksanije]] na pomoč proti širitvi [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] poslan, da bi vodil prvi turgeški napad na Arabce. Obleganje trdnjave Kasr al-Bahili ni bilo uspešno, a je kljub temu nadaljeval pohod in s pomočjo lokalnega prebivalstva in knezov prodrl globoko v Transoksanijo. Njegov napad na [[Samarkand]] je bil odbit. Sledil je protinapad omajadskega guvernerja Saida al-Khudhajna, v katerem je Kol Čor Arabce hudo porazil in omejil Saidovo oblast na okolico Samarkanda. Kul Čorov pohod kot celota je bil kljub uspehom le malo več kot izvidnica. Turgeši so se kmalu zatem umaknili, kar je novemu arabskemu guvernerju Saidu ibn Amru al-Harašiju omogočilo, da je brutalno zatrl lokalne upornike in ponovno vzpostavil arabsko oblast nad večjim delom regije.{{sfn|Blankinship|1994|p=125–126}}{{sfn|Gibb|1923|p=61–62}}{{sfn|Kennedy|2007|p=278}} Kul Čor se je ponovno pojavil med obleganjem Kamardže kot eden od visokih turgeških [[talec|talcev]], ki so bili dani arabski garniziji Kamardže kot zagotovilo za varen prehod.{{sfn|Kennedy|2007|p=284}}{{sfn|Blankinship|1989|p=60ff}} Decembra 737 je [[Suluk kagan]] v bitki pri Haristanu doživel poraz, kar je močno zmanjšalo njegov ugled. Kul Čor ga je ukazal umoriti, verjetno s podporo Kitajcev, ki so imeli s Sulukom težavne odnose.{{sfn|Gibb|1923|p=85}}{{sfn|Grousset|1970|p=115}} Po njegovi smrti se je Turgeški kaganat razdelil na dve vojskujoči se frakciji, rumeno in črno, ki sta se v naslednjih dveh desetletjih borili za oblast.{{sfn|Sinor|Klyashtorny|1996|p=346}} S propadom Turgeškega kaganata zaradi notranjih sporov je za več kot dve stoletji izginila kakšna velika turška konfederacija v zahodni Aziji, kar je Arabcem odprlo pot na oblast v Transoksaniji.{{sfn|Gibb|1923|p=85}} == Uzurpacija oblasti in smrt== Kul Čor in njegova frakcija so se povezali s kitajskim generalom Gaj Džjajunom proti Sulukovemu sinu in nasledniku [[Kut Čor]]ju. Kul Čor je s pomočjo svojih zaveznikov iz Iškanda, Šaša in [[Ferganska dolina|Fergane]] leta 739 pri Sujabu premagal in ujel svojega tekmeca.{{sfn|Sinor|Klyashtorny|1996|p=346}}{{sfn|Grousset|1970|p=115}}{{sfn|Barthold|1956|p=85}} Kmalu zatem se je razglasil za kagana. Kut Čor je bil izgnan na Kitajsko, kjer so ga simbolično usmrtili v cesarskem templju, in mu zatem podelili častno poveljstvo. Dovolili so mu, da nekaj dni ostane na kitajskem dvoru.{{sfn|Stark|2016|p=2126}} Kul Čorjevi odnosi s kitajskimi gospodarji so bili od samega začetka napeti, saj je kitajski dvor podpiral [[Ašina Šjan]]a, svojega kandidata za kagana. Kul Čor je pregnal Ašina Šjana in sam prevzel oblast, s čimer je Kitajce prisilil, da so priznali obstoječe stanje.{{sfn|Skaff|2012|p=180}} Kmalu zatem je Kul Čor povsem prekinil odnose s Kitajci in leta 742 ukazal umoriti Ašina Šjana. Posledično se je leta 744 kitajski general Fumeng Lingča odpravil na pohod proti Kul Čorju, ga premagal in usmrtil.{{sfn|Grousset|1970|p=115}}{{sfn|Gibb|1923|p=91}} Nasledil ga je Tumodu, ki se je preimenoval v [[El Etmiš Kutlug Bilge]]ja.<ref>{{Cite book|title=Imperial Chinese military history : 8000 BC-1912 AD|author=Whiting, Marvin C.|date=2002|publisher=Writer's Club Press|isbn=0595221343|pages=286|oclc=753349048}}</ref> ==Posledice== Moč Turgeškega kaganata je zaradi medsebojnih vojn še naprej upadala, dokler niso [[Karluki]] leta 766 ubili zadnjega turgeškega kagana in sami prevzeli oblast v [[Sedmerorečje|Sedmerorečju]].{{sfn|Sinor|Klyashtorny|1996|p=346}} Kasnejši arabski viri pa pripisujejo Kul Čorjevo ujetje in usmrtitev zadnjemu omajadskemu guvernerju [[Veliki Horasan|Horasana]] Nasru ibn Sajjarju leta 739, kar ne more biti res. Usmrčeni ujetnik je bil zelo verjetno nek drug, manj pomemben turški voditelj.{{sfn|Gibb|1923|p=91}}{{sfn|Hillenbrand|1989|pp=23, 25–27}}{{sfn|Blankinship|1994|pp=183–184}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turgeši]] [[Kategorija:Umrli leta 744]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] ium06j19z6rvqr2wri0hdd00twczk2o 6744871 6744870 2026-08-31T04:43:07Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6744871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Kul Čor | title = [[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] | image = | caption = | reign = 739–744 | birth_name = | native_lang1 = | native_lang1_name1 = Baga tarhan | birth_date = | birth_place = | death_date = 744 (usmrčen) | death_place = | predecessor = [[Kut Čor]] | successor = [[El Etmiš Kutluk Bilge]] | religion = }} '''Kul Čor''' ([[Stara turščina|staroturško]]: Küli Čur), v arabskih virih znan kot '''Kūrṣūl''' (كورصول) in v kitajskih zapisih kot '''Baga Tarhan''' (kitajsko: 莫贺达干, pinjin: Mòhè Dágān), je bil pod [[kagan]]om [[Suluk kagan|Sulukom]] eden glavnih turgeških voditeljev. Znan je predvsem po svoji vlogi v vojnah Turgeškega kaganata z [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]] v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in po tem, da je bil odgovoren za umor kagana [[Suluk kagan|Suluka]] leta 738, kar je povzročilo propad turgeške moči. Potem ko je odpravil svoje tekmece, se je sam povzpel do položaja kagana, a se je kmalu sprl s svojimi kitajskimi podporniki in bil leta 744 poražen ter usmrčen. Nekateri arabski viri poročajo, da so ga že leta 793 ubili Arabci. ==Vojna z Arabci== Kul Čor se v zapisih prvič pojavi spomladi 721, ko je bil po pozivih sogdijskih knezov [[Transoksanija|Transoksanije]] na pomoč proti širitvi [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] poslan, da bi vodil prvi turgeški napad na Arabce. Obleganje trdnjave Kasr al-Bahili ni bilo uspešno, a je kljub temu nadaljeval pohod in s pomočjo lokalnega prebivalstva in knezov prodrl globoko v Transoksanijo. Njegov napad na [[Samarkand]] je bil odbit. Sledil je protinapad omajadskega guvernerja Saida al-Khudhajna, v katerem je Kol Čor Arabce hudo porazil in omejil Saidovo oblast na okolico Samarkanda. Kul Čorov pohod kot celota je bil kljub uspehom le malo več kot izvidnica. Turgeši so se kmalu zatem umaknili, kar je novemu arabskemu guvernerju Saidu ibn Amru al-Harašiju omogočilo, da je brutalno zatrl lokalne upornike in ponovno vzpostavil arabsko oblast nad večjim delom regije.{{sfn|Blankinship|1994|p=125–126}}{{sfn|Gibb|1923|p=61–62}}{{sfn|Kennedy|2007|p=278}} Kul Čor se je ponovno pojavil med obleganjem Kamardže kot eden od visokih turgeških [[talec|talcev]], ki so bili dani arabski garniziji Kamardže kot zagotovilo za varen prehod.{{sfn|Kennedy|2007|p=284}}{{sfn|Blankinship|1989|p=60ff}} Decembra 737 je [[Suluk kagan]] v bitki pri Haristanu doživel poraz, kar je močno zmanjšalo njegov ugled. Kul Čor ga je ukazal umoriti, verjetno s podporo Kitajcev, ki so imeli s Sulukom težavne odnose.{{sfn|Gibb|1923|p=85}}{{sfn|Grousset|1970|p=115}} Po njegovi smrti se je Turgeški kaganat razdelil na dve vojskujoči se frakciji, rumeno in črno, ki sta se v naslednjih dveh desetletjih borili za oblast.{{sfn|Sinor|Klyashtorny|1996|p=346}} S propadom Turgeškega kaganata zaradi notranjih sporov je za več kot dve stoletji izginila kakšna velika turška konfederacija v zahodni Aziji, kar je Arabcem odprlo pot na oblast v Transoksaniji.{{sfn|Gibb|1923|p=85}} == Uzurpacija oblasti in smrt== Kul Čor in njegova frakcija so se povezali s kitajskim generalom Gaj Džjajunom proti Sulukovemu sinu in nasledniku [[Kut Čor]]ju. Kul Čor je s pomočjo svojih zaveznikov iz Iškanda, Šaša in [[Ferganska dolina|Fergane]] leta 739 pri Sujabu premagal in ujel svojega tekmeca.{{sfn|Sinor|Klyashtorny|1996|p=346}}{{sfn|Grousset|1970|p=115}}{{sfn|Barthold|1956|p=85}} Kmalu zatem se je razglasil za kagana. Kut Čor je bil izgnan na Kitajsko, kjer so ga simbolično usmrtili v cesarskem templju, in mu zatem podelili častno poveljstvo. Dovolili so mu, da nekaj dni ostane na kitajskem dvoru.{{sfn|Stark|2016|p=2126}} Kul Čorjevi odnosi s kitajskimi gospodarji so bili od samega začetka napeti, saj je kitajski dvor podpiral [[Ašina Šjan]]a, svojega kandidata za kagana. Kul Čor je pregnal Ašina Šjana in sam prevzel oblast, s čimer je Kitajce prisilil, da so priznali obstoječe stanje.{{sfn|Skaff|2012|p=180}} Kmalu zatem je Kul Čor povsem prekinil odnose s Kitajci in leta 742 ukazal umoriti Ašina Šjana. Posledično se je leta 744 kitajski general Fumeng Lingča odpravil na pohod proti Kul Čorju, ga premagal in usmrtil.{{sfn|Grousset|1970|p=115}}{{sfn|Gibb|1923|p=91}} Nasledil ga je Tumodu, ki se je preimenoval v [[El Etmiš Kutlug Bilge]]ja.<ref>{{Cite book|title=Imperial Chinese military history : 8000 BC-1912 AD|author=Whiting, Marvin C.|date=2002|publisher=Writer's Club Press|isbn=0595221343|pages=286|oclc=753349048}}</ref> ==Posledice== Moč Turgeškega kaganata je zaradi medsebojnih vojn še naprej upadala, dokler niso [[Karluki]] leta 766 ubili zadnjega turgeškega kagana in sami prevzeli oblast v [[Sedmerorečje|Sedmerorečju]].{{sfn|Sinor|Klyashtorny|1996|p=346}} Kasnejši arabski viri pa pripisujejo Kul Čorjevo ujetje in usmrtitev zadnjemu omajadskemu guvernerju [[Veliki Horasan|Horasana]] Nasru ibn Sajjarju leta 739, kar ne more biti res. Usmrčeni ujetnik je bil zelo verjetno nek drug, manj pomemben turški voditelj.{{sfn|Gibb|1923|p=91}}{{sfn|Hillenbrand|1989|pp=23, 25–27}}{{sfn|Blankinship|1994|pp=183–184}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Barthold, V.V. (1956). ''Four Studies on the History of Central Asia''. Leiden: Brill. OCLC 6132625. * Blankinship, Khalid Yahya, ur. (1989). ''The History of al-Ṭabarī, Volume XXV: The End of Expansion: The Caliphate of Hishām, A.D. 724–738/A.H. 105–120''. SUNY Series in Near Eastern Studies. Albany, New York: State University of New York Press. ISBN 978-0-88706-569-9. * Blankinship, Khalid Yahya (1994). ''The End of the Jihâd State: The Reign of Hishām ibn ʻAbd al-Malik and the Collapse of the Umayyads''. Albany, New York: State University of New York Press. ISBN 978-0-7914-1827-7. * Gibb, H.A.R. (1923). ''The Arab Conquests in Central Asia''. London: The Royal Asiatic Society. * Grousset, René (1970). ''The Empire of the Steppes: A History of Central Asia''. New Brunswick, NJ: Rutgers University Press. ISBN 0-8135-1304-9 * Hillenbrand, Carole, ur. (1989). ''The History of al-Ṭabarī, Volume XXVI: The Waning of the Umayyad Caliphate: Prelude to Revolution, A.D. 738–744/A.H. 121–126''. SUNY Series in Near Eastern Studies. Albany, New York: State University of New York Press. ISBN 978-0-88706-810-2. * {{cite book | title = The Great Arab Conquests: How the Spread of Islam Changed the World We Live In | url = https://archive.org/details/greatarabconques00kenn_0 | url-access = registration | last = Kennedy | first = Hugh | author-link = | location = Philadelphia, PA | publisher = Da Capo Press | year = 2007 | isbn = 978-0-306-81740-3 }} * Sinor, D.; Klyashtorny, S.G. (1996). ''The Türk Empire''. V Litvinsky, B.A. (ur.). ''History of civilizations of Central Asia, Volume III: The crossroads of civilizations: A.D. 250 to 750''. Paris: UNESCO Publishing. str. 327–348. ISBN 92-3-103211-9. * Skaff, Jonathan Karam (2012). ''Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and Connections, 580–800''. Oxford University Press. ISBN 0199734135. * {{Cite encyclopedia|last=Stark|first=Sören|title=Türgesh Khaganate|encyclopedia=Encyclopedia of Empire, Volume IV: S–Z | pages = 2122–2127 |editor1-first=John M. |editor1-last=McKenzie |editor2-first=Nigel R. |editor2-last=Dalziel |editor3-first=Michael W. |editor3-last=Charney |editor4-first=Nicholas |editor4-last=Doumanis | publisher = Wiley Blackwell | location = Chichester | year = 2016 |url=https://www.academia.edu/21879204/T%C3%BCrgesh_Khaganate_in_Encyclopedia_of_Empire_ed._John_M._McKenzie_et_al._Wiley_Blackwell_Chichester_Hoboken_2016_ }} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|||ni znano||ni znano}} {{S-reg|}} {{s-bef|before= [[Kut Čor]] }} {{S-ttl|title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]]|years=739–744}} {{S-aft|after=[[El Etmiš Kutlug Bilge]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turgeši]] [[Kategorija:Umrli leta 744]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] t1z7wk0f3dil1b0ig8m4yb25hkgpxbe 10 608060 6744824 2026-08-30T20:20:05Z Yerpo 8417 n 6744824 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:ROMANNewModelV8RomanStill00049.png|res=150px<!-- 150 za ležeče in kvadratne slike, 120 za pokončne -->|border|Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman}} * ... je bila glavna leča '''[[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman]]''' sprva namenjena izvidniškim nalogam, zdaj pa išče [[Zunajosončni planet|zunajosončne planete]]; * ... sta brata '''[[Mark Strajnar|Mark]]''' in '''[[Aljaž Strajnar]]''' oba nogometaša, tako kot njun oče [[Janez Strajnar|Janez]]; * ... je '''[[Friderik X. Danski|Friderik X.]]''' prvi [[Seznam danskih vladarjev|kralj Danske]] z univerzitetno izobrazbo; * ... je ugasli vulkan '''[[Bud Dajo]]''' sveta gora za domačine [[Otočje Sulu|otočja Sulu]] na [[Filipini]]h; * ... norveška [[stoner metal]] skupina '''[[Slomosa]]''' svoj slog imenuje »tundrski rock«?<noinclude>[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2026]]</noinclude> t6c0o2bebqot77lhijm04aexmw8ds5m 6744873 6744824 2026-08-31T05:05:01Z Yerpo 8417 pp 6744873 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:ROMANNewModelV8RomanStill00049.png|res=150px<!-- 150 za ležeče in kvadratne slike, 120 za pokončne -->|border|Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman}} * ... je bila glavna leča '''[[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman]]''' <small>(na sliki)</small> izdelana za izvidniške naloge, zdaj pa išče [[Zunajosončni planet|zunajosončne planete]]; * ... sta brata '''[[Mark Strajnar|Mark]]''' in '''[[Aljaž Strajnar]]''' oba nogometaša, tako kot njun oče [[Janez Strajnar|Janez]]; * ... je '''[[Friderik X. Danski|Friderik X.]]''' prvi [[Seznam danskih vladarjev|kralj Danske]] z univerzitetno izobrazbo; * ... je ugasli vulkan '''[[Bud Dajo]]''' sveta gora za domačine [[Otočje Sulu|otočja Sulu]] na [[Filipini]]h; * ... norveška [[stoner metal]] skupina '''[[Slomosa]]''' svoj slog imenuje »tundrski rock«?<noinclude>[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2026]]</noinclude> 623192ujy5nyhdfqw9r8ma4md249tbx 2 608061 6744849 2026-08-30T22:19:21Z Poligloticngeek 247376 Poligloticngeek je prestavil_a stran [[Uporabnik:Poligloticngeek/Jezik je narečje z vojsko in mornarico]] na [[Jezik je narečje z vojsko in mornarico]] 6744849 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jezik je narečje z vojsko in mornarico]] e97snc7myfdvpupep2829ifaz0sxpwv 4 608062 6744850 2026-08-30T22:25:43Z Janezdrilc 3152 N 6744850 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Timotej Fijavž Vivod]]=== :{{la|Timotej Fijavž Vivod}} [[WP:POM|Nepomembnost]]. 64 dni nazaj je komaj postal duhovnik, pred 30 dnevi pa je nastopil prvo službo. Kaj drugega relevantnega ni razvidno. Za razliko od škofov duhovniki niso tisti, ki so avtomatsko upravičeni do članka. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:25, 31. avgust 2026 (CEST) crg1i20z6clmjhdkzl6u6gb39dm5ks1 6744878 6744850 2026-08-31T05:45:18Z Upwinxp 126544 za 6744878 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Timotej Fijavž Vivod]]=== :{{la|Timotej Fijavž Vivod}} [[WP:POM|Nepomembnost]]. 64 dni nazaj je komaj postal duhovnik, pred 30 dnevi pa je nastopil prvo službo. Kaj drugega relevantnega ni razvidno. Za razliko od škofov duhovniki niso tisti, ki so avtomatsko upravičeni do članka. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:25, 31. avgust 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:45, 31. avgust 2026 (CEST) py3k9kryf4n34gex5zvmew0yftk3oeu 6744980 6744878 2026-08-31T10:24:50Z TadejM 738 za 6744980 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Timotej Fijavž Vivod]]=== :{{la|Timotej Fijavž Vivod}} [[WP:POM|Nepomembnost]]. 64 dni nazaj je komaj postal duhovnik, pred 30 dnevi pa je nastopil prvo službo. Kaj drugega relevantnega ni razvidno. Za razliko od škofov duhovniki niso tisti, ki so avtomatsko upravičeni do članka. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:25, 31. avgust 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:45, 31. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:24, 31. avgust 2026 (CEST) r18ff25dsrt40wppjjz6sv3pk6icw44 11 608064 6744876 2026-08-31T05:41:08Z Upwinxp 126544 /* Potrebna lokalizacija */ nov razdelek 6744876 wikitext text/x-wiki == Potrebna lokalizacija == Predloga pljuva časovne intervale v angleščini. Glej na primer [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman]], parameter infopolja Trajanje misije. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:41, 31. avgust 2026 (CEST) sujp0phtbqjrd8ii8ynrzmawfjwllf1 0 608065 6744877 2026-08-31T05:44:13Z Octopus 13285 uvod 6744877 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | common_name = Turški kaganat | native_name = 𐱅𐰇𐰼𐰜:𐰃𐰠<br>''Türük el'' | conventional_long_name = Drugi turški kaganat | image_coat = Tamga of Ashina.png | symbol_type = [[Tamga]] klana [[Ašina]] | government_type = [[monarhija|dedna monarhija]] | image_map = Map of the Second Turkic Khaganate.png | image_map_alt = | image_map_caption = Približno ozemlje Drugega turškega kaganata okoli leta 720 | status = [[kaganat]] (nomadsko cesarstvo) | capital = [[Otuken]] (poletni tabor)<br> Jarjan jurti (zimski tabor) | common_languages = [[stara turščina]] (uradni)<ref>David Prager Branner, (2006), ''The Chinese Rime Tables: Linguistic philosophy and historical-comparative phonology''</ref> | legislature = [[kurultaj]] | year_start = 682 | year_end = 744 | p1 = Zahodni turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = Dinastija Tang | p5 = Šuejantuo | flag_p1 = | s1 = Ujgurski kaganat | flag_s1 = | s2 = Jenisejski Kirgizi | s3 = Turgeški kaganat | flag_s3 = | religion = [[tengrizem]] (uradna)<ref>Empires, Diplomacy, and Frontiers. (2018). V N. Di Cosmo & M. Maas (ur.), Empires and Exchanges in Eurasian Late Antiquity: Rome, China, Iran, and the Steppe, ca. 250–750 (p. 269-418). Cambridge: Cambridge University Press</ref> | title_leader = [[kagan]] | leader1 = [[Ilteriš kagan]] | year_leader1 = 682–691 | leader2 = [[Kapagan kagan]] | year_leader2 = 691–716 | leader3 = [[Inel kagan]] | year_leader3 = 716 | leader4 = [[Bilge kagan]] | year_leader4 = 716–734 | leader5 = [[Ozmiš kagan]] | year_leader5 = 744 | title_deputy = [[tarkan]] | deputy1 = [[Tonjukuk]] | deputy2 = [[Kul Tigin]] | year_deputy1 = 682–716 | year_deputy2 = 716–731 | stat_year1 = | stat_area1 = }} '''Drugi turški kaganat''' ({{langx|otk|𐱅𐰇𐰼𐰜:𐰃𐰠|Türük el|Država Turkov}},<ref>Sigfried J. de Laet, Ahmad Hasan Dani, Jose Luis Lorenzo, Richard B. Nunoo, Routledge, 1994, ''History of Humanity'', str. 56</ref> {{lang-zh|t=後突厥|p=Hòu Tūjué}}), v [[Tonjukukovi napisi|Tonjukukovih napisih]]<ref>Aydın (2017), str. 119</ref> omenjen kot '''Država Turka Bilge kagana''', je bil [[kaganat]] v [[Srednja Azija|Srednji]] in [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]], ki ga je ustanovil [[Ilteriš kagan]] iz [[Gokturki|gokturškega]] klana [[Ašina]] in je trajal od leta 682 do 744.ref>{{Cite book |title=History of Civilizations of Central Asia |publisher=UNESCO |year=2006 |isbn=978-9231032110 |page=331}}</ref> Njegov predhodnik je bil [[Vzhodni turški kaganat]] (552–630) v zgodnjem obdobju dinastije Tang (630–682). Drugi turški kaganat je imel središče v [[Otuken]]u v zgornjem toku reke Orhon.<ref>Elena Vladimirovna Boĭkova, R. B. Rybakov, ''Kinship in the Altaic World: Proceedings of the 48th Permanent International Altaistic Conference, Moscow, 10–15 July 2005'', Otto Harrassowitz Verlag, 2006 {{ISBN|978-3-447-05416-4}}, [https://books.google.com/books?id=vqxGWCXaMBUC&dq=%22Second+Eastern+Turkic%22&pg=PA225 str. 225.]</ref><ref>Anatoly Michailovich Khazanov, ''Nomads and the Outside World'', Univ of Wisconsin Press, 1984 {{ISBN|978-0-299-14284-1}}, [https://books.google.com/books?id=PPumUjpp--UC&dq=%22Second+Eastern+Turkic%22&pg=PA256 str. 256.]</ref><ref>András Róna-Tas, ''An introduction to Turkology'', Universitas Szegediensis de Attila József Nominata, 1991, [https://books.google.com/books?id=3pUbAAAAIAAJ&q=%22Second+Eastern+Turkic%22 str. 29.]</ref> Nasledila ga je podrejena konfederacija Tokuz Oguz, ki je postala [[Ujgurski kaganat]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 680. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 740. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 4yo6ef699tomt65vcsbk61dk2snktn9 6744893 6744877 2026-08-31T06:49:04Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Drugi turški kaganat]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6744893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | common_name = Turški kaganat | native_name = 𐱅𐰇𐰼𐰜:𐰃𐰠<br>''Türük el'' | conventional_long_name = Drugi turški kaganat | image_coat = Tamga of Ashina.png | symbol_type = [[Tamga]] klana [[Ašina]] | government_type = [[monarhija|dedna monarhija]] | image_map = Map of the Second Turkic Khaganate.png | image_map_alt = | image_map_caption = Približno ozemlje Drugega turškega kaganata okoli leta 720 | status = [[kaganat]] (nomadsko cesarstvo) | capital = [[Otuken]] (poletni tabor)<br> Jarjan jurti (zimski tabor) | common_languages = [[stara turščina]] (uradni)<ref>David Prager Branner, (2006), ''The Chinese Rime Tables: Linguistic philosophy and historical-comparative phonology''</ref> | legislature = [[kurultaj]] | year_start = 682 | year_end = 744 | p1 = Zahodni turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = Dinastija Tang | p5 = Šuejantuo | flag_p1 = | s1 = Ujgurski kaganat | flag_s1 = | s2 = Jenisejski Kirgizi | s3 = Turgeški kaganat | flag_s3 = | religion = [[tengrizem]] (uradna)<ref>Empires, Diplomacy, and Frontiers. (2018). V N. Di Cosmo & M. Maas (ur.), Empires and Exchanges in Eurasian Late Antiquity: Rome, China, Iran, and the Steppe, ca. 250–750 (p. 269-418). Cambridge: Cambridge University Press</ref> | title_leader = [[kagan]] | leader1 = [[Ilteriš kagan]] | year_leader1 = 682–691 | leader2 = [[Kapagan kagan]] | year_leader2 = 691–716 | leader3 = [[Inel kagan]] | year_leader3 = 716 | leader4 = [[Bilge kagan]] | year_leader4 = 716–734 | leader5 = [[Ozmiš kagan]] | year_leader5 = 744 | title_deputy = [[tarkan]] | deputy1 = [[Tonjukuk]] | deputy2 = [[Kul Tigin]] | year_deputy1 = 682–716 | year_deputy2 = 716–731 | stat_year1 = | stat_area1 = }} '''Drugi turški kaganat''' ({{langx|otk|𐱅𐰇𐰼𐰜:𐰃𐰠|Türük el|Država Turkov}},<ref>Sigfried J. de Laet, Ahmad Hasan Dani, Jose Luis Lorenzo, Richard B. Nunoo, Routledge, 1994, ''History of Humanity'', str. 56</ref> {{lang-zh|t=後突厥|p=Hòu Tūjué}}), v [[Tonjukukovi napisi|Tonjukukovih napisih]]<ref>Aydın (2017), str. 119</ref> omenjen kot '''Država Turka Bilge kagana''', je bil [[kaganat]] v [[Srednja Azija|Srednji]] in [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]], ki ga je ustanovil [[Ilteriš kagan]] iz [[Gokturki|gokturškega]] klana [[Ašina]] in je trajal od leta 682 do 744.ref>{{Cite book |title=History of Civilizations of Central Asia |publisher=UNESCO |year=2006 |isbn=978-9231032110 |page=331}}</ref> Njegov predhodnik je bil [[Vzhodni turški kaganat]] (552–630) v zgodnjem obdobju dinastije Tang (630–682). Drugi turški kaganat je imel središče v [[Otuken]]u v zgornjem toku reke Orhon.<ref>Elena Vladimirovna Boĭkova, R. B. Rybakov, ''Kinship in the Altaic World: Proceedings of the 48th Permanent International Altaistic Conference, Moscow, 10–15 July 2005'', Otto Harrassowitz Verlag, 2006 {{ISBN|978-3-447-05416-4}}, [https://books.google.com/books?id=vqxGWCXaMBUC&dq=%22Second+Eastern+Turkic%22&pg=PA225 str. 225.]</ref><ref>Anatoly Michailovich Khazanov, ''Nomads and the Outside World'', Univ of Wisconsin Press, 1984 {{ISBN|978-0-299-14284-1}}, [https://books.google.com/books?id=PPumUjpp--UC&dq=%22Second+Eastern+Turkic%22&pg=PA256 str. 256.]</ref><ref>András Róna-Tas, ''An introduction to Turkology'', Universitas Szegediensis de Attila József Nominata, 1991, [https://books.google.com/books?id=3pUbAAAAIAAJ&q=%22Second+Eastern+Turkic%22 str. 29.]</ref> Nasledila ga je podrejena konfederacija Tokuz Oguz, ki je postala [[Ujgurski kaganat]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 680. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 740. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Drugi turški kaganat| ]] rxtfq18fd7zmd5w41k4vhh6mh49vcz2 0 608066 6744880 2026-08-31T05:58:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Peter Kartin]] 6744880 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Peter Kartin]] 1fochw4h7qdfmcvtqjuplqf0rv5ddct 0 608067 6744890 2026-08-31T06:25:47Z Meowulf7 264973 nova stran z vsebino: »'''Pavel Florjančič''' (11. avgust 1947, Virlog pri Škofji Loki) je slovenski [[slikar]], ki ustvarja predvsem na področju [[realizem (umetnost)|realizma]], [[fotorealizem|fotorealizma]] in [[hiperrealizem|hiperrealizma]]. Znan je predvsem po tihožitjih, pri katerih uporablja realistično slikarsko tehniko ter poudarja svetlobo, odseve in materialnost upodobljenih predmetov.<ref name="Sokolski">{{Navedi splet |url=https://www.sokolskidom.si/dogodek/241028 |tit...« 6744890 wikitext text/x-wiki '''Pavel Florjančič''' (11. avgust 1947, Virlog pri Škofji Loki) je slovenski [[slikar]], ki ustvarja predvsem na področju [[realizem (umetnost)|realizma]], [[fotorealizem|fotorealizma]] in [[hiperrealizem|hiperrealizma]]. Znan je predvsem po tihožitjih, pri katerih uporablja realistično slikarsko tehniko ter poudarja svetlobo, odseve in materialnost upodobljenih predmetov.<ref name="Sokolski">{{Navedi splet |url=https://www.sokolskidom.si/dogodek/241028 |title=Pavel Florjančič »V iskanju univerzalne lepote« |publisher=Sokolski dom Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref><ref name="LoskiMuzej">{{Navedi splet |url=https://www.loski-muzej.si/spletni-arhiv-zusl/pavel-florjancic/ |title=Pavel Florjančič |publisher=Loški muzej Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> == Življenje in izobraževanje == Florjančič se je rodil 11. avgusta 1947 v Virlogu pri Škofji Loki. Med letoma 1962 in 1966 je obiskoval Šolo za oblikovanje v Ljubljani, kjer se je izobraževal na oddelku za uporabno grafiko. Študij je nadaljeval na Pedagoški akademiji oziroma na oddelku za likovno vzgojo v Ljubljani.<ref name="Sokolski" /> Med letoma 1970 in 1975 je poučeval likovno vzgojo na osnovni šoli v Škofji Loki. Leta 1975 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca – slikarja, leta 1977 pa državno štipendijo za študijsko izpopolnjevanje v Parizu.<ref name="Sokolski" /> Leta 1979 je bil skupaj s Francem Berčičem - Berkom, Hermanom Gvardjančičem, Francem Novincem, Ivetom Šubicem in drugimi med ustanovnimi člani [[Združenje umetnikov Škofja Loka|Združenja umetnikov Škofja Loka]] (ZUŠL).<ref name="ZUSL">{{Navedi splet |url=https://www.zusl.si/zgodovina |title=Zgodovina ZUŠL |publisher=Združenje umetnikov Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> Od leta 1986 je sodeloval z galerijami v Münchnu, pozneje pa je razstavljal tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike. Živi in ustvarja v Škofji Loki.<ref name="Sokolski" /> == Umetniško delo == Florjančičevo slikarstvo temelji na natančnem opazovanju predmetnega sveta in realistični slikarski tehniki. Osrednji motiv njegovega opusa so [[tihožitje|tihožitja]], na katerih pogosto upodablja steklo, sadje, cvetje, steklenice, kozarce, glasbila in druge vsakdanje predmete.<ref name="LoskiMuzej" /> Pomemben element njegovih del je svetloba. Umetnostni zgodovinar in likovni kritik Damir Globočnik je ob razstavi ''V iskanju univerzalne lepote'' izpostavil njegovo obravnavo svetlobnih razmerij, odsevov na steklenih površinah ter realistično upodabljanje snovnosti predmetov.<ref name="Sokolski" /> O njegovem delu je leta 2007 ob umetnikovi šestdesetletnici v reviji ''Loški razgledi'' pisal umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič.<ref name="LoskiRazgledi">{{Navedi revijo |last=Soklič |first=Boštjan |title=Razstava Pavla Florjančiča ob umetnikovi 60. letnici |journal=Loški razgledi |year=2007 |volume=54 |issue=1 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJUFIP2X}}</ref> == Razstave == Florjančič je od sedemdesetih let sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Med njegovimi samostojnimi razstavami so bile med drugim razstave v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, galerijah v Linzu in na Dunaju, leta 2016 v New Yorku ter leta 2019 v Galeriji Šivčeve hiše v Radovljici.<ref name="LoskiMuzej" /> Leta 2007 je Galerija Ivana Groharja v Škofji Loki pripravila njegovo razstavo ob šestdesetletnici. Ob razstavi je o njegovem delu poročal tudi ''Gorenjski glas''.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070831/C/308319996/June |title=Tihožitja, ki so živa |publisher=Gorenjski glas |date=31. avgust 2007 |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> Leta 2020 je bila v Galeriji Sokolskega doma Škofja Loka na ogled njegova razstava ''V iskanju univerzalne lepote''.<ref name="Sokolski" /> == Nagrade in priznanja == Leta 2020 mu je Združenje umetnikov Škofja Loka ob podpori Občine Škofja Loka podelilo [[Groharjeva nagrada|Groharjevo nagrado]] za življenjski opus in aktivno delovanje v združenju.<ref name="Sokolski" /> == Glej tudi == * [[Združenje umetnikov Škofja Loka]] * [[Fotorealizem]] * [[Hiperrealizem]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://pavelflorjancic.com/ Uradna spletna stran Pavla Florjančiča] * [https://www.loski-muzej.si/spletni-arhiv-zusl/pavel-florjancic/ Pavel Florjančič v spletnem arhivu Loškega muzeja] * [https://www.wikidata.org/wiki/Q106372012 Pavel Florjančič na Wikidata] {{DEFAULTSORT:Florjančič, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski likovni umetniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Rojeni 11. avgusta]] [[Kategorija:Žive osebe]] [[Kategorija:Ljudje iz Škofje Loke]] 8fo0ttkpw549gzkzji8ajmo9c1ob5wv 6744891 6744890 2026-08-31T06:34:26Z Yerpo 8417 wiki 6744891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavel Florjančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[11. avgust]] [[1947]], [[Virlog]] pri Škofji Loki. Ustvarja predvsem na področju [[realizem (umetnost)|realizma]], [[fotorealizem|fotorealizma]] in [[hiperrealizem|hiperrealizma]]. Znan je predvsem po [[tihožitje|tihožitjih]], pri katerih uporablja realistično slikarsko tehniko ter poudarja svetlobo, odseve in materialnost upodobljenih predmetov.<ref name="Sokolski">{{Navedi splet |url=https://www.sokolskidom.si/dogodek/241028 |title=Pavel Florjančič »V iskanju univerzalne lepote« |publisher=Sokolski dom Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref><ref name="LoskiMuzej">{{Navedi splet |url=https://www.loski-muzej.si/spletni-arhiv-zusl/pavel-florjancic/ |title=Pavel Florjančič |publisher=Loški muzej Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> == Življenje in izobraževanje == Florjančič se je rodil 11. avgusta 1947 v Virlogu pri Škofji Loki. Med letoma 1962 in 1966 je obiskoval Šolo za oblikovanje v Ljubljani, kjer se je izobraževal na oddelku za uporabno grafiko. Študij je nadaljeval na Pedagoški akademiji oziroma na oddelku za likovno vzgojo v Ljubljani.<ref name="Sokolski" /> Med letoma 1970 in 1975 je poučeval likovno vzgojo na osnovni šoli v Škofji Loki. Leta 1975 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca – slikarja, leta 1977 pa državno štipendijo za študijsko izpopolnjevanje v Parizu.<ref name="Sokolski" /> Leta 1979 je bil skupaj s Francem Berčičem - Berkom, Hermanom Gvardjančičem, Francem Novincem, Ivetom Šubicem in drugimi med ustanovnimi člani [[Združenje umetnikov Škofja Loka|Združenja umetnikov Škofja Loka]] (ZUŠL).<ref name="ZUSL">{{Navedi splet |url=https://www.zusl.si/zgodovina |title=Zgodovina ZUŠL |publisher=Združenje umetnikov Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> Od leta 1986 je sodeloval z galerijami v Münchnu, pozneje pa je razstavljal tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike. Živi in ustvarja v Škofji Loki.<ref name="Sokolski" /> == Umetniško delo == Florjančičevo slikarstvo temelji na natančnem opazovanju predmetnega sveta in realistični slikarski tehniki. Osrednji motiv njegovega opusa so [[tihožitje|tihožitja]], na katerih pogosto upodablja steklo, sadje, cvetje, steklenice, kozarce, glasbila in druge vsakdanje predmete.<ref name="LoskiMuzej" /> Pomemben element njegovih del je svetloba. Umetnostni zgodovinar in likovni kritik Damir Globočnik je ob razstavi ''V iskanju univerzalne lepote'' izpostavil njegovo obravnavo svetlobnih razmerij, odsevov na steklenih površinah ter realistično upodabljanje snovnosti predmetov.<ref name="Sokolski" /> O njegovem delu je leta 2007 ob umetnikovi šestdesetletnici v reviji ''Loški razgledi'' pisal umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič.<ref name="LoskiRazgledi">{{Navedi revijo |last=Soklič |first=Boštjan |title=Razstava Pavla Florjančiča ob umetnikovi 60. letnici |journal=Loški razgledi |year=2007 |volume=54 |issue=1 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJUFIP2X}}</ref> == Razstave == Florjančič je od sedemdesetih let sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Med njegovimi samostojnimi razstavami so bile med drugim razstave v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, galerijah v Linzu in na Dunaju, leta 2016 v New Yorku ter leta 2019 v Galeriji Šivčeve hiše v Radovljici.<ref name="LoskiMuzej" /> Leta 2007 je Galerija Ivana Groharja v Škofji Loki pripravila njegovo razstavo ob šestdesetletnici. Ob razstavi je o njegovem delu poročal tudi ''Gorenjski glas''.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070831/C/308319996/June |title=Tihožitja, ki so živa |publisher=Gorenjski glas |date=31. avgust 2007 |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> Leta 2020 je bila v Galeriji Sokolskega doma Škofja Loka na ogled njegova razstava ''V iskanju univerzalne lepote''.<ref name="Sokolski" /> == Priznanja == Leta 2020 mu je Združenje umetnikov Škofja Loka ob podpori Občine Škofja Loka podelilo [[Groharjeva nagrada|Groharjevo nagrado]] za življenjski opus in aktivno delovanje v združenju.<ref name="Sokolski" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://pavelflorjancic.com}} * [https://www.loski-muzej.si/spletni-arhiv-zusl/pavel-florjancic/ Pavel Florjančič v spletnem arhivu Loškega muzeja] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Florjančič, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] pd0q0pt5wt7xce4dvwaggyorfyirg1q 6744931 6744891 2026-08-31T08:40:27Z Sporti 5955 /* Življenje in izobraževanje */ np 6744931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavel Florjančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[11. avgust]] [[1947]], [[Virlog]] pri Škofji Loki. Ustvarja predvsem na področju [[realizem (umetnost)|realizma]], [[fotorealizem|fotorealizma]] in [[hiperrealizem|hiperrealizma]]. Znan je predvsem po [[tihožitje|tihožitjih]], pri katerih uporablja realistično slikarsko tehniko ter poudarja svetlobo, odseve in materialnost upodobljenih predmetov.<ref name="Sokolski">{{Navedi splet |url=https://www.sokolskidom.si/dogodek/241028 |title=Pavel Florjančič »V iskanju univerzalne lepote« |publisher=Sokolski dom Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref><ref name="LoskiMuzej">{{Navedi splet |url=https://www.loski-muzej.si/spletni-arhiv-zusl/pavel-florjancic/ |title=Pavel Florjančič |publisher=Loški muzej Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> == Življenje in izobraževanje == Florjančič se je rodil 11. avgusta 1947 v Virlogu pri Škofji Loki. Med letoma 1962 in 1966 je obiskoval Šolo za oblikovanje v Ljubljani, kjer se je izobraževal na oddelku za uporabno grafiko. Študij je nadaljeval na Pedagoški akademiji oziroma na oddelku za likovno vzgojo v Ljubljani.<ref name="Sokolski" /> Med letoma 1970 in 1975 je poučeval likovno vzgojo na osnovni šoli v Škofji Loki. Leta 1975 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca – slikarja, leta 1977 pa državno štipendijo za študijsko izpopolnjevanje v Parizu.<ref name="Sokolski" /> Leta 1979 je bil skupaj s [[Berko|Francem Berčičem - Berkom]], [[Herman Gvardjančič|Hermanom Gvardjančičem]], [[Franc Novinc|Francem Novincem]], [[Ive Šubic|Ivetom Šubicem]] in drugimi med ustanovnimi člani [[Združenje umetnikov Škofja Loka|Združenja umetnikov Škofja Loka]] (ZUŠL).<ref name="ZUSL">{{Navedi splet |url=https://www.zusl.si/zgodovina |title=Zgodovina ZUŠL |publisher=Združenje umetnikov Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> Od leta 1986 je sodeloval z galerijami v Münchnu, pozneje pa je razstavljal tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike. Živi in ustvarja v Škofji Loki.<ref name="Sokolski" /> == Umetniško delo == Florjančičevo slikarstvo temelji na natančnem opazovanju predmetnega sveta in realistični slikarski tehniki. Osrednji motiv njegovega opusa so [[tihožitje|tihožitja]], na katerih pogosto upodablja steklo, sadje, cvetje, steklenice, kozarce, glasbila in druge vsakdanje predmete.<ref name="LoskiMuzej" /> Pomemben element njegovih del je svetloba. Umetnostni zgodovinar in likovni kritik Damir Globočnik je ob razstavi ''V iskanju univerzalne lepote'' izpostavil njegovo obravnavo svetlobnih razmerij, odsevov na steklenih površinah ter realistično upodabljanje snovnosti predmetov.<ref name="Sokolski" /> O njegovem delu je leta 2007 ob umetnikovi šestdesetletnici v reviji ''Loški razgledi'' pisal umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič.<ref name="LoskiRazgledi">{{Navedi revijo |last=Soklič |first=Boštjan |title=Razstava Pavla Florjančiča ob umetnikovi 60. letnici |journal=Loški razgledi |year=2007 |volume=54 |issue=1 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJUFIP2X}}</ref> == Razstave == Florjančič je od sedemdesetih let sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Med njegovimi samostojnimi razstavami so bile med drugim razstave v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, galerijah v Linzu in na Dunaju, leta 2016 v New Yorku ter leta 2019 v Galeriji Šivčeve hiše v Radovljici.<ref name="LoskiMuzej" /> Leta 2007 je Galerija Ivana Groharja v Škofji Loki pripravila njegovo razstavo ob šestdesetletnici. Ob razstavi je o njegovem delu poročal tudi ''Gorenjski glas''.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070831/C/308319996/June |title=Tihožitja, ki so živa |publisher=Gorenjski glas |date=31. avgust 2007 |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> Leta 2020 je bila v Galeriji Sokolskega doma Škofja Loka na ogled njegova razstava ''V iskanju univerzalne lepote''.<ref name="Sokolski" /> == Priznanja == Leta 2020 mu je Združenje umetnikov Škofja Loka ob podpori Občine Škofja Loka podelilo [[Groharjeva nagrada|Groharjevo nagrado]] za življenjski opus in aktivno delovanje v združenju.<ref name="Sokolski" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://pavelflorjancic.com}} * [https://www.loski-muzej.si/spletni-arhiv-zusl/pavel-florjancic/ Pavel Florjančič v spletnem arhivu Loškega muzeja] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Florjančič, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] lztde7ao08125s0ejh86txbpue085z6 3 608068 6744938 2026-08-31T08:47:08Z Yerpo 8417 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Lev Pavlin|predložitev]] je bila zavrnjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6744938 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Lev Pavlin|Lev Pavlin]] (31. avgust) == <div style="border: solid 1px #F99; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Vaš nedavni članek je bil zavrnjen. Če imate nadaljnja vprašanja, jih lahko postavite na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D= '''Forumu za pomoč''']</span>.<nowiki> </nowiki>Razlog<!-- pluralize "reason" -->, ki ga je navedel(la) Yerpo je naslednji: Ta tema [[Wikipedija:Odmevnost|ni dovolj odmevna za Wikipedijo]].<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec je naslednji: Poleg nepomembnosti tudi popolnoma neenciklopedičen slog. {{clear}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:47, 31. avgust 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Zavrnitev ČU--> rs10t0d6lncv82bkspxnelxalgc1bqu 1 608069 6744943 2026-08-31T08:58:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744943 wikitext text/x-wiki {{DYK|24. avgust|2026|... je turško pleme '''[[Šatuoji|Šatuojev]]''' ustanovilo tri od petih dinastij v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]] na [[Kitajska|Kitajskem]]?}} nfdby2yx3pbtpq5num9gn6i5wsqmt3m 1 608070 6744944 2026-08-31T08:59:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744944 wikitext text/x-wiki {{DYK|24. avgust|2026|... je '''[[16 Kuščarice]]''', ki z [[Zemlja|Zemlje]] zgleda kot šibka modrobela [[zvezda]], v resnici trozvezdje?}} 8ss57se8xsn53izmjbtcrmvm1mz6poq 1 608071 6744945 2026-08-31T09:00:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744945 wikitext text/x-wiki {{DYK|24. avgust|2026|... velja '''''[[2. Samuelova knjiga|Druga Samuelova knjiga]]''''' za eno največjih mojstrovin hebrejske pripovedne umetnosti?}} 5xt8bfo5wg0j3ofqh21yedlobu01c4h 1 608072 6744946 2026-08-31T09:01:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744946 wikitext text/x-wiki {{DYK|24. avgust|2026|... trditev, da je neka trditev »'''[[Potrebnost in zadostnost|potrebni in zadostni]]'''« pogoj druge, pomeni, da morata biti obe trditvi bodisi hkrati resnični bodisi hkrati napačni?}} 5nzuam2t35m8gewk570im37pyvjqflb 1 608073 6744947 2026-08-31T09:02:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744947 wikitext text/x-wiki {{DYK|24. avgust|2026|... so '''[[Habsburške dedne dežele|dedne dežele Habsburžanov]]''' tvorile alpsko jedro [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]?}} amtyqs2p4twdfcpe7duqvxbv8zbav2x 1 608074 6744953 2026-08-31T09:08:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744953 wikitext text/x-wiki {{DYK|31. avgust|2026|... sta brata '''[[Mark Strajnar|Mark]]''' in '''[[Aljaž Strajnar]]''' oba nogometaša, tako kot njun oče [[Janez Strajnar|Janez]]?}} s2kr16sip0a9rqrzvgyo7bjv95rhpxo 1 608075 6744955 2026-08-31T09:09:24Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744955 wikitext text/x-wiki {{DYK|31. avgust|2026|... sta brata '''[[Mark Strajnar|Mark]]''' in '''[[Aljaž Strajnar]]''' oba nogometaša, tako kot njun oče [[Janez Strajnar|Janez]]?}} s2kr16sip0a9rqrzvgyo7bjv95rhpxo 1 608076 6744957 2026-08-31T09:10:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744957 wikitext text/x-wiki {{DYK|31. avgust|2026|... je '''[[Friderik X. Danski|Friderik X.]]''' prvi [[Seznam danskih vladarjev|kralj Danske]] z univerzitetno izobrazbo?}} 21ufl7mq5jqqx30bzvxdcz2xhe0pi76 1 608077 6744958 2026-08-31T09:10:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744958 wikitext text/x-wiki {{DYK|31. avgust|2026|... je ugasli vulkan '''[[Bud Dajo]]''' sveta gora za domačine [[Otočje Sulu|otočja Sulu]] na [[Filipini]]h?}} d7jp72ri7ce6zuhit14r7dqo1kn3cgq 1 608078 6744960 2026-08-31T09:11:38Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6744960 wikitext text/x-wiki {{DYK|31. avgust|2026|... norveška [[stoner metal]] skupina '''[[Slomosa]]''' svoj slog imenuje »tundrski rock«?}} 38on9tu7koajpy27hx62net8l29vkur